Tudi okolica ne mara umazane industrije
V vseh Ijubljanskih občinah pripravljajo smer-nice za pripravo planov gospodarskega razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju pri čemer povsod, tako kot v Ljubljani Center, predvide-vajo prestrukturiranje industrijske proizvodnje v kapitalno intenzivno proizvodnjo, ki bo omogo-čala hitrejši družbenoekonomski razvoj, sloneč na tehnološki produktivnosti dela in 6b vključe-vanju znanstvenih dosežkov in razvoju lastne tehnologije.
Prav tako pa predvidevajo tudi selitev takoimenovane »umazane industrije« izven ožjega področja Ljubljane. Vprašanje pa je ali so ti, sicer dobro zamišljeni plani tudi izvedljivi, posebno ker tudi v priljubljanskih občinah načr-tujejo razvoj čiste industrije in želijo ohraniti svoje okolje tako, kot je. Nehote lahko ugotovimo, da bi verjetno že sedaj morali natančneje ra-zmisliti o tem, ali ima tako »umazano« industrijo« sploh smisel kamorkoli seliti, saj je navsezadnje celoten sloven-ski   prostor   dokaj   majhen.
Verjetno bi bilo smotrneje, če bi tovrstno industrijo na eni strani postopoma opuščali in jo preusmerjali v tako proiz-vodnjo, ki manj onesnažuje okolje, druga rešitev pa je, da bi večjo skrb posvetili sodob-nim tehnološkim dosežkom, ki omogočajo, da tudi dosedaj Vtlasične »umazane industri-je« ne onesnažujejo več oko-Ija.
OD KOD DOBITI DENAR?
Vsaka visoko produktivna industrija, ki sloni na vrhun-ski tehnologiji, pa zahteva tu-di veliko sredstev za investici-je. 2al se je tudi tu treba zami-sliti, saj analiza Ljubljanske banke »Uresničevanje sred-njeročnega plana 1976-1980« kaže, da je finančna moč ljub-ljanske industrije zaradi nizke stopnje akumulativnosti in vi-soke stopnje zadolženosti, premajhna, da bi se lahko od-ločila in uspešno izpeljala ka-pitalno intenzivne investicije. 
To je bila verjetno tudi ena izmed ovir, da v tem srednje-ročnem obdobju ni prišlo do prestrukturiranja industrij-ske proizvodnje. Kako nujna pa je obnova industrije v Ljubljani, kažajo podatki o izrabljenosti sredstev za pro-izvodnjo; iztrošenih je kar 70,8% vseh proizvodnih sred-stev.
NAMESTO KORUZE RASTEJO HIŠE
Hiter razvoj Ljubljane pa se je odrazil tudi v urbanizaciji primestnih občin, predvsem v smeri proti Kamniku in Kra-nju, torej prav na področju, ki je izredno pomemben za kme-tijsko proizvodnjo in s tem tu-di za preskrbo Ljubljane z ži-vili. Poleg tega je to področje pomembno tudi za oskrbo s pitno vodo celotne Ljubljane, zato bi morali posvetiti pro-storskemu planiranju oziro-ma lokaciji novih industrij-skih objektov večjo pozor-nost. Ker je ljubljansko barje in celotno področje južno od Ljubljane za kmetijstvo manj vredno zemljišče, pa tudi za oskrbo z vodo ni pomembno, razen za industrijsko vodo, bi morali v večji meri usmeriti razvoj industrije in urbaniza-cije prav na ta področja.
NAKUPOVALNI CENTRI
Najpomembnejša panoga v občini Ljubljana Center je tr-govina, vendar zanjo velja osnovna ugotovitev, da je raz-drobljena, premalo specializi-rana in nepovezana. Poleg ve-likih trgovskih organizacij imamo v Ljubljani tudi vrsto
manjših trgovskih organiza-cij, ki pa nimajo kakšnega po-sebnega pomena v celotnem blagovnem prometu, torej niti v zunanji ali grosistični trgo-vini, nekaj malega le v malo-prodaji, kot dopolnitev po-nudbe velikih trgovskih hiš. Zaradi tega bi veljalo razmi-sliti o povezovanju teh maj-hnih trgovinskih OZD z večji-mi, pri tem pa ne bi smeli ni-kakor pozabiti na večje odpi-ranje Ljubljane tudi navzven in zagotoviti prostor in pogoje da bi večje trgovinske organi-zacije iz drugih republik od-prle pri nas svoje prodajne prostore. Poleg velikih načr-tov za izgradnjo celotnih skla-dišč je v Ljubljani predvidena rekonstrukcija številnih seda-njih trgovin, predvsem klasič-nih trgovin in gradnja novih. Občine Vič, Vrhnika in Siška pa predvidevajo izgradnjo ve-likih prodajnih centrov ob vpadnicah v Ljubljano. Po-sebno zanimiva je zamisel Vr-hnike, ki predlaga, da bi nekje med Ljubljano in Vrhniko zgradili velik prodajni center po zgledu velikih prodajnih hiš »shopping centrov«, ki ra-stejo na obrobju velemest v zahodnih državah. Pri tem Vr-hničani predlagajo, da bi v tem centru prodajali tudi vse vrste blaga, ki jih sicer občani sedaj hodijo kupovat v Trst oziroma Italijo.
.Preskrba Ljubljane z živil-skimi proizvodi, razen v zad-njern času s svežim mesom, se je v preteklih letih izboljšala, čemur je botrovala tudi usta-novitev samoupravne intere-sne skupnosti za preskrbo mesta Ljubljane in pa napori izvršnih svetov občin in me-sta., Kljub temu pa bi morali za Ljubljano ugotoviti, kakš-ne so potrebe po oskrbi z živi-li, koliko teh potrebščin lahko zagotovimo iz okolice Ljub-ljane, nato pa bi se začeli do-govarjati proizvajalci v Slove-niji in Jugoslaviji o rednem preskrbovanju.
OBVOZNICA BO POŽRLA TURIZEM
Ljubljana bi rada bila tudi turistično mesto. Žal pa kljub naporom v zadnjih dveh letih gostinstvo in turizem v Ljub-ljani močno zaostajaja, delo-ma tudi zaradi tega, ker je bila ta panoga dolgo časa prepu-ščena sama sebi. Danes sta v Ljubljani tako kot trgovina, tudi gostinstvo in turizem ze-lo razdrobljena, saj je ljubljan-skih 5 hotelov v štirih različ-nih delovnih organizacijah. Če k temu prištejemo še po-manjkanje sodelovanja med ljubljanskim gostinstvom in turističnimi agencijami ter nizko akumulativnost te pa-noge, moramo razmisliti tudi o spremembah, ki so potreb-ne, če želimo poživiti ljubljan-ski turizem. Predvsem bi se morale gostinske organizacije trdneje povezati s turističnimi agencijami, tako da bi skupaj oblikovale dovolj zanimivo turistično ponudbo za ino-zemske goste. Ljubljana bo z izgradnjo obvoznic postala, v kolikor se ne bomo resneje spoprijeli s tem problemom, mrtev rokav, saj se bodo gost-je raje odpeljali mimo Ljub-ljane, kot pa da bi zapeljali v ljubljansko prometno gnečo.     B. P.