Šolska vprašanja na drugem zasedanju banovinskega sveta. Po zaključku razprave o proračunu kmc; tijskega oddelka je g. ban otvoril razpravo o prosvetnem oddclku in dal bcscdo inšpcktbrju Kotniku in nadzorniku Rapetu, ki sta poročala o srednjem in meščanskcm šolstvu ter o Ijudskem šolstvu ter šolskem odboru. POROCILO O STANJU NAŠEGA ŠOLSTVA. Srednje šole. V šolskem letu 1931./32. ima banovina 12 državnih srednjih šol; od teh sta dve klasični gimnaziji, 10 je realnih gimnazij. Rcalčni razredi (5—8) se vzdržujejo kot paralelke na I. realni gimnaziji v Ljubljani in na realni gimnaziji v Mariboru. Vse te srednje šole so popolne (z 8 razredi) z izjemo realne gimnazije v Murski Soboti, k: je štirirazredna. Na vseh, z izjemo I. in Ii^. realne gimnazije v Ljubljani, se vzgaja moška in ženska mladi^ na. Nedržavne srednje šole so 3. Škofijska klasična gimnazija v Št. Vidu in mestna žcnska realna gimnazija v Ljubljani sta popolni in imata pravico javnosti, zasebna ženska realna gimnazija uršulink v Ljubljani pa ima 3 razrede ter ima pravico javnosti za prva dva razreda. Na državnih srednjih šolah je vpisanih v 188 oddelkih 5653 učencev in 2098 učenk. skuDno 7751. Porast napram lanskernu letu znaša 481 učencev(nk) in 7 oddelkov. Radi varčevanja so se dovolile vzporednice le v najnujnejših primerih tako da pride v banovini povprečno 41'2% učencev(nk) na en od= delek. Na 3 nedržavnih srednjih šolah je v 29 oddelkih 361 učencev in 787 učenk, skupnp 1148: 1 oddelek in 6 učencev je več kot lani, dasi je odpadel samoupravni 5. razred realne gimnazije v Murski iSoboti radi premalega števila učencev. Na vseh 15 redrrh šolah v banovini je v 103 razredih z 217 oddelki 6014 učencev in 2885 učenk, skupno 8899. Učilnic ncdostaja v Ljubljani, ker jc na II. in III. reilni gimnaziji za 9 oddelkov pouk le za popoldne in v Mariboru, kjer se poučuje 10 oddelkov le pop. od 9 na rcalni gimnaziji. Za IJII. realno gimnazijo v Ljubljani je nujno pbtrebna zgraditev poslopja, v Maribbru pa je pbtrebna ženska realna gimnazija in poslopje za njo. Manikajoče številb učiteljstva je bilo med prvim poHetjem na srednjih šolah dcloma postavljeno. Učiteljstvo je že močno obre* menieno: pouk je že nekoliko reduciran na. realnih gimnazijah v Maribpru in v Celju. Učiteljske šole. Na štirih petrazrcdnih državnih učiteIjišVih šolah, 2 sta moški, 2 ženski, je v 28 oddelkih 399 učencev in 640 učenk. skupaj 1039 učenccv. Učencev je 29, 10 manj kot lani. Na treh zasebnih ženskih učiteljskih šolah je vpisanih v 10 oddelkih 273 učenk (23 manj kot lani). Ker se zasebni učitcljski šoli v Ljubljani in Škofji Loki glede razredov izpolnjujeta v eno, imamo dejansko skupno 6 popolnih učiteljskih šol, kjer se poučuje v 30 raz* redih z 38 oddelki 399 gojencev in 913 gojenk. Učiteljstva je dovolj z izjemo za risanje in petje na državnih učitcljiških šolah v Mariboru. Učiteljstvo zasebnih učitcljišk.h šol jc pretežno usposobljeno le za pouk na meščanskih šolah. Meščanske šole. Meščanskih šol imamo državnih 31; 4 deške in 5 dekliških, ostale mešane. Od teh je 28 popolnih s 4 razredi, 3 se izpopolnjujejo postopoma (v Senovem sta 2 razreda, v Novem mestu in Zg. Šiški pa 3 razredi). Poleg navcdenih imamo še novo ustanovIjeno mešano meščansko šolo v'Škofji Loki, ki pa radi gospodarske krize še ni pričela s poukom. Na državnih meščanskih šolah je letos v 161 oddelkih 2515 dečkov in 2678 deklic, skupno 5193. Porast napram lanskemu letu znaša 316 učenccv in 219 učenk ter 8 pddel* kpv. Na 9 zascbnih meščanskih šolah je v 36 oddelkih 1255 učenk (38 več in 1 oddelek manj kot lani). Notranja meščanska šola uršulink v Ljubljani se postopoma popušča in ima letos še 4. razred. Na vseh 40 meščanskih šblah je 6448 učencev in učenk, 573 več kot lani. Meščanske šole izkazujcjo tedaj s tekočim šolskim letom razveseljiv porast frekvence. Ker so dbbile medtem z uveljavljenjem zakona o meščanskih šblah (5. dec. 1931) zakonito pbdlagp in jim je v zakonu priznana veljava nižje srednje šole, je upati, da bodo v prihodnjem šolskem letu še izdatno povečale frekvenco in zmanjšale naval na srednje šble. Učiteljstva na meščanskih šolah dokaj primanjkuje. Učitcljstvo je deloma močno obremcnjeno s poukom, odnosno je nekaj pouka že reduciranega. Ker 2 leti ne bb uči* teljskega naraščaja z višjo pcdagoško šolo, se bo moralo v večji meri dodeljevati na meščanske šole učiteljstvo z osnovnih šol. POROČILO BANOVINSKEGA ŠOLSKEGA ODBORA. Stanje šolskih ppslopij. Šolskih poslopij, ki bi popolnoma ustrezala predpisom zakona o narodnih šolah, kakbr tudi zakona o zaščiti šolske mladine v higienskem pogledu, je v Dravski banbvini še malb. Posebno primanjkuje učnih Sbb in stanovanj za učiteljstvo, kar dokazujejb zbra« ni podatki. V banpvini je 840 šol s 133.277 šoloobiskujočimi otroki in odpadc na razred povprečno 40 otrok. Za to število šolskih otrok je na razpolago 2554 učnih sob. Primanjkuje torej še 879 učnih sob, ker je 2816 razredov in 617 vzporednic. Prav redke so tedaj šole, na katerih bi štcvilo učnih sob zadostovalo. V privatnih poslopjih je nastanjenih še 30 narodnih šol. Še nepovoljnejše jc stanje gledc naturalnih stanovanj učiteljstva. Na šolah je 1330 naturalnih stanovanj in primanjkuje 1856 učiteljskih stanovanj. Nad polovica učiteljcv nima naturalnih stanovanj. Zaradi nezadostnega števila učnih sob in naturalnih stano« vanj za učiteljstvb je banovinski šolski odbbr povsod, kjer so bili dani pogoji, pokrenil preskrbp učnih sob in stanovanj. V začetku šolskega leta jc bilo pričakovati živahnega stavbnega gibanja z zidanjem in prezidavanjem šolskih zgradb. V ta namen so imeli krajevni šolski odbori vse pripravljeno, t. j. odobrene načrte in dovoljena atnortizacijska posojila z nabranimi stavbnimi fondi. Gospodarska kris za z neprilikami na denarncm trgu pa je ptežkočila zidanje onim šolskim občinam, katere so z delom že pričele. Odobrenih amor« tizacijskih posojil krajevni šolski odbori niso mogli dvigati v denarnih zavodih, kar jih je oviralo v izpolnjevanju obvez napram podjetnikom. V načelu odobrena posojila so denarni zavodi v poedinih primerih prcklicali in s tem šolskim občinam onemogočili zidanje. V splošnem so navajali vsi prizivi šolskih in upravnih občin proti odločbam sreskih načelstev glede zidanja šol, da je dotok občinskih do-klad manjši od pleminiranega proračuna. Občine so sicer priznavale nujnost zidanja in prezidavanja šolskih poslppij, ven= dar se z ozirom na obstoječo nenavadno gospodarsko krizo prosile, za odložitev zidanja na ugodnejši gospodarski čas. Zato se je kljub nujnosti moralo ugoditi prizivom in zidanje kakor tudi prczidavanje odložiti. Vsled nastalega gospodarskega položaja upravnih občin se je iz gospodarskih razlogov naročilo krajevnim šolskim odborom zmanjšanje proračunov za leto 1932., zlasti ukinitev zbiranja stavbnih fondov. Iz navedenih ozirov je bilo zidanje in prezidavanje šol močno omejeno. V nezmanjšanem obsegu pa so se vršile vse priprave, ki so potrebne za zidanje in prezidavanje šol. da bo vse pripravljeno, ko nastopi ugodnejši gospodarski položaj. Tehnični oddelek kra= ljevske banske uprave ima v izdelavi načrtc in proračune za 80 šol. Nbve šble. Dogradilo in svojemu namenu se je izročilo v 8 srezih 11 novih-šolskih poslopij. Adaptacije. Večjih prezidav in dozidav je bilo izvršcnih v 7 srezih na 12 šolah tako, da te sedaj povscm ustrezajo svojemu namenu. Zida se v 7 srezih 7 novih poslopij, 4 pa se prezidavajo. Za pričetek zidanja imajo vse pripravljeno v 10 srezih za 20 šol. Zidave pa so se morale odložiti vsled pomanjkanja kreditov na ugodnejši čas. Priprave za zidanje. V vseh srezih banovine so se izvršili komisijski ogledi v svrho preskrbe zad^struh in zdravih učnih prostorov. Te komisije so ugotovile, da bo treba v 47 krajih zidati nova poslopja, v 35 pa bo mogoče odpomoči nuj= nim potrebam s prezidavami in dozidavami že bbstoječih poslopij. Ustanavljanje šol. V banovini sta se ustanovili 2 novi šoli (CajnarjesFikšinci). Ustanovitev 2 pa jc bila zavrnjena, ker ni bilo zakonite osnovc. Na osnovi čl. 139., točke 14. zakona o narodmh šblah se je izvršilo 17 prešolanj, 9 zavrnilo, največ zaradi bodoče pregrupacije upravnih občin. Podppre šolam. Revnejše občine, posebno one. ki imajo visokc naklade in ki so začele zidati in prezidavati šolska poslopja, je kraljevska ban» ska uprava gmotno podprla iz banovinskega proračuna 1931./32. s podporo 478.296-50 Din. Ker je bil banovinski proračun v tej poziciji znatno skrčen, je bilo treba omejiti tudi podpiranje šol. Posestno stanje šol. Posestno stanje šolskih poslopij in zemljišč v smislu člena 36. in 39. zakona o narodnih šolah še ni urejcno, ker ni pravilnika k zakonu. V srezih bivše ljubljanske pblasti je kataster sicer že scstavljen, treba ga bo še izpopolniti. Neurejene so lastninske pravice do šolskih nepremičnin v srezih Murska Sobota in Dolnja Lendava, ker si iste lastijp cerkvene pbč.ne. Šolska zemljišča. Vsa šolska zemljišča v Dravski banovini merijo 345 ha 87 a 43 m2. Od teh se uporablja 178 ha 84 m2 direktno v šolske namene. Premalo prostora je za sadovnjake, ki bi mbrali biti pri vseh šolah kbt vzorna učila — za pouk iz sadjarstva. Polcg navedenih zemljišč imajo nekatcre šole tudi zemljšiča, ki ne služijo direktno šolskim namenom. Ta zemljišča merijo 167 ha 2 a in 37 m2. Dohodke" od teh zemljišč uživajo v ne» katerih krajih na podiagi volil in zapuščin upravitelji dotičnih šol V največ primerih pa jih dajejo krajevni šolski ocibori (srez Murska Sobota in Dolnja Lendava) v najein in izkazujejo najemninb kot dohodek v prora* čunih. Šolski vrtovi. Pri 114 šolah ni šolskih vrtov, 92 šol pa ima šolske vrtove tako majhne, da ne ustrezajo šblsko vrtnarskim namenom. Vclikost teh vrtov je od 2 do 3 are. Na 117 šolskih vrtovih ni drevesnic, ker so vrtovi premajhni ali pa imajo za drevesnico neprimerno lcgo in zcmljp. Prispevki krajevnih šolskih odborov kr. banske uprave in raznih korporacij za oskrbovanje in zboljšanje šolskih vrtov so znašali v letu 1930. 284.277 Din, te vsote so se porabile v največ primerih za nove ograje, ki so za časa vojne in po vojni skoraj po= vsod razpadle. Leta 1931. je v proračunih kr. š. odb. določeno za šolske vrtove 413.196 Din. Raznih nagrad od kraljevske banske uprave bbčin in raznih korporacij je bilo podeljenih v znesku 48.701 Din, in sicer učiteljem 21.800 dinarjev in za vrtove 26,901 Din. Proračun. Z ozirom na težko gospbdarsko srtanje občin so se znižale dajatve za narodno šolstvo napram letu 1931. za leto 1932. na Din 5,279.896, to je za 27.60%. To znižanje je bilo potrebno zaradi vsesplošne svetovne gospo darske krize, kar bo vsekakor zadrževalo razvoj narodnega šolstva. Referat za narodno izobrazbp. Z odlokom kraljevske banske upravre I. No. 1994-1 z dne 25. februarja 1931, se je ustanpvil pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave referat za narodno izobraže* vanje, v katercga področje spada po zakonu o narodnih šolah v najožjem stiku z bano* vinskim šolskim odborom evidenca in posebno vodstvo vsega izobraževalnega, organizačnega in prosvetno - gospodarskega dela društev in učiteljstva. ' Zaradi boljše evidencc obstoječih dru= štvcnih in prosvetno gospodarskih ustanov in da sc dobi jasna slika nujnih kulturnih po= treb v posameznih šolskih področjih, se je sestavil kataster teh ustanov, ki ga morajo izdelati vsa šolska upraviteljstva za svoja področja ter ga sproti izpopolnjevati. Med tem, ko ima ikataster namen ugotoviti ustanove, ki res služijo ljudstvu bodisi na prosvetnem ali prosvetno gospodarskem polju. je namen podatkov o usposobljenju učiteljstva ugotovitev, katere učne osebe pridejo glede na krajevne potrebe v prvi vrsti v poštcv o priliki nameščanja. Da se učiteljstvo usposobi in ppglobi v svoje strokovno znanje, so sc vršili v Dravski banovini sledeči učiteljski tečaji: 1. Zadružno«knjigovodstveni tečaj, ki ga je priredila sekcija JUU za Dravsko banovinp s pomočjo 15.000 Din subvcncije od kraljevske banske uprave. 2. Tečaj za rokbtvorni pouk in radipamaterstvo, ki ga je priredila sekcija JUU za Dravsko banovino s pomočjo 15.000 Din subvencije od kraljevske banske uprave. 3. Teoretično - praktični = pedagoški * pevski tečaj na državnem konservatoriju v Ljubljani se je vršil od 18. junija do 3. avgusta 1931. 4. Pevski tečaj pevskega zbora JUU je imel učiteljski tečaj od 2. do 10. julija 1931. v Ljubljani. 5. Pedagoški tečaj v Mariboru je prire* dila v avgustu »Pedagoška centrala v Mariboru«. Tečaj je podorla kraljevska banska uprava s ppdporo 4000 Din. Razen teh tečajev, ki spadajo vneposredno področje prosvete, so se vršili še nastopni: 1. Uvodni tečaj za kmetsko-tiadaljcvalno šolstvo v Mariboru. 2. Dva uvodna gospbdinjska tečaja v Mariboru. 3. Praktični gospodinjski tečij za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo v Mali Loki. 4. Kmetskb-gospodinjski tečaj na Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani. 5. Dva merkantilna tečaja za obrtno tr^ gpvske šole v Ljubljani. 6. Gospodinjsko higienslki tečaj Podmladka Rdečega križa na Mladiki v Ljubljani. Pbdpiranje knjižnih in književnih edicij. Za izpopolnitev učiteljske izobrazbe je kraljevska banska uprava skrbela s tem da je odkupila za sreske učiteljske knjižnice in šolske knjižnice razne knjige. ki jih je priporočil ožji ban. šol. odbor. V ta namen je dovolila podpore 42 000 Din. Tudi skrb za mladinske iknjižnice se ni zanemariak. Podprla so sc založništva z odkupom knjig v znesku 17.000 Din. Za književne cdicije in časopise se je izdalo za 42.000 Din podpore. Vodnikova, Mohorjcva in Cankarjeva družba ter Kmetij* ska matica se je podprla z odkupom primernega števila knjig, ki so se darovale obmejnim krajem, našim izseljencem, strokovne pa kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnim šolam. Druge podpore. Visokošolske štipendije. Prošnje za viso* košolske štipendije in podpore so posebno v tekoči poslovni dobi štcvilčno zelo narasle. Zaradi nezadostne postavke v banovinskem proračunu so se upoštevali le najnadarjenejši in najpotrebnejši tcr v prvi vrsti dijaki iz višjih letnikov. Podelile so se štipendije in podpore za visokošolce v skupnem zncsku 195.000 Din. Srednješolske štipendije. Podclilo se je 20 dijaških štipendij srednješoleem in 10 učiteljiščnikom po 3000 Din, skupaj 90.000 Din. Za dijaške in šolske kuhinje se je podelilo podpore v znesku 89.000 Din. Božičnice. Za prireditev božičnic so prejele šole, ki se nahajajo v nacionalno ogroženih krajih, podporo v znesku 39.000 Din. Sokol kraljevine Jugoslavije. Sokolske župe v Dravski banovini so se podprle z zneskom 375.000 Din. Kulturna in prosvetna društva. Za razna kulturna in ljudsko-prosvetna društva se je izdalo 90.000 Din. V prvi vrsti so se vpoštevala pri tem ona društva, ki so s svojim de* lom, predavanji, tečaji dokazala, da se uspešno udejstvujejo med narodom. Razne podpore. Da se omogoči delo Narodni galeriji v Ljubljani in Muzejskih dru= štev, so se podprla ista v okviru proračuna. Za varstvo zgodovinskih predmetov in starin se je podelilo 40.800 Din in za popravila in zgradbe cerkva, posebno tistih, ki izražajo kak izreden stavbni tip, ali ki hranijo kalko zgodovinsko važno fresko, se jc izdalo 188.000 dinarjev. Vojaški grobovi. Započela se je akcija, da prcvzamejo šole skrb za varstvo in ureditev vojaških grobov. To ni lc iz pietetnega ozira, temveč iz vzgojnega stališča potrebno. Kraljcvska banska uprava upa, da se bodo s tem spremenili zanemarjeni deli nekaterih naših pokopališč v cvetlične gajc. Glasbena kultura. Iz postavke za povzdigo glasbene kulture so se podprla glasbena društva, ki vzdržujejo glasbenc šole, z znes= kom 64.600 Dm. Intelektualna statistika, Referat za na« rodno izobraževanje je izvršil intelektualno statistiko, ki je bila odposlana po ministrstvu ligi narodov. Po tej statistiki je v Dravski banovini 406 javnih knjižnic (ne vštevši knjižnic, kr so pododseki društcv) s 675.145 knjigami in 117 tisoč 955 čitatelji. Humanih društev je 665 s 97.555 rednimi člani. Imovina teh društev presega vrednost 27,000.000 Din. Od teh dru= štev ima 230 svoje društvene domove v vrednosti okoli 11,000.000 Din. Splošno prosvetnih društev je 986 s 108 tisoč 839 rednimi člani, vrcdnost imovine je 19,000.000 Din. Domovi, 95 po številu, so vredni nad 30,000:000 Din. Gospodarsko=prosvetnih društev jc 588 s 153.098 rcdnimi člani. Njihova imovina se ccni na 6,000.000 Din, 29 domov pa reprezentira vrednost 9,000.000 dinarjev. BANOVINSKI PRORACUN. Lanski proračun je bil za 2,341.842 Din manj- ši od predloga za 1. 1932./33. Prcračunski predlog predvideva: Dnevnice in potni stroški članov ban. šolskega odbora 35.000 Din, pisarniške putrcbščine in nagrade za izredna dela 15.000 dinarjev, prispeviki za stvarne potrcbščine pomožnih šol v Ljubljani in Mariboru 145.U00 dinarjev, dotacija za kritjc nedostatka dohodkuv: a) gluhonemnica v Ljubljam 442.020, b) deško vzgajaiišče v Ponovičah 420.000, c) zavod za skpe v kočevju 340.000, potnine po § 39. zakona o bansru upravi (direktorske konterenee, inspekcijska potovanja in nadzorstvo šolskih vrtov) 50.000, podpiranje zgradb in popravil šolskih poslopij: a) pod» pore za zidanje in prezidavanje šol 2,000.000, b) za ustanovitev tonda l,0UU.000, pnspevki za izobrazbo učiteljstva in učencev: podpore za izobrazbo učiteljstva v tečajih 40.000, pod= porc za šoiskc in narodne knjižnice 30.000, podpore šolam in humanitarnim ustanovam za revne učence 100.000, odkup in podpore za ped. mlad. Knjige itd. 20.000, za telcsno vzgojo učencev 50.000, podpora za šolski radio 60.000, podpora za narodno prosvcto in predavanja v obmejnih šolskih področjih 40.000, naročnine in podporc za književne edieije in časopise 59.000, podpore za župe Sokola ikraljevine Jugoslavije 500.000 Din. Srednje šole: a) pisarniški in manipula= tivni stroški, knjige, učila, pošta 60.380, b) kurjava, razsvetljava, voda, čiščcnje itd. 480 tisoč, c) lzpopolnitev in popravila šolskega invcntarja 60.000, č) vzdrževanje in popravila poslopij 200.000 Din. Učiteljišča: vzdrževanje poslopij in najemnina 180.000, meščanske šole, prispevki za stvarne potrebščine 337.757, izredne podpore za srednje in meščanske šole 50.000, honorar* ji in razne podpore: honorarji za neobvezne predmete na srednjih, učiteljskih in meščan* skih šolah 90.000, prispevek društvencmu štu* dijskemu fondu za znanstveno izpopoinjevanje in vseučiliške eksk. 100.000, podporc in štipendije: a) za srednješolce 90.000, b) za visokošoke 200.000, podpore dijaškim kuhi* njam, domovom in zadrugam 60.000, podpore muzejskim in zgodovinskim društvom: a) Muzejsko društvo v Ljubljani 30.000, b) Mu= zejsko društvo v Mariboru 30.000, Muzejsko društvo v Celju 20.000, Muzejsko društvo v Ptuju 20.000 Din, d) Zgodovinsko društvo v Mariboru 40.000, e) Narodna galerija v Ljubljani 100.000 Din. Odkup umetnin zgodovinskih in umetno-obrtnih predmetov ter starin za javne zbirke 100.000, varstvo zgodovinskih predmes tov in starin 50.000, podpore za gledališča: a) Narodnemu gledališču v Ljubljani za podpiranje podcželskih odrov 100.000, b) Narodne* mu gledališču v Mariboru 350.000, c) podpora za gostovanja 50.000 Din. Znanstvenemu društvu za humanistične vede v Ljubljani 40.000, prispevki glasbenim šolam in za povzdigo glasbene kulture 80.000, za zgradbe in popravila -cerkvenih poslopij 200.000, urcditev vojaških pokopališč 50.000, za ureditev banske knjižnice 20.000, prispevek fondu za zgradbo poslopja III. državne realne gimnazije v Ljubljani 1 obrok 600 000, skupaj 9,134.157 Din. Lani je pa znašal odobreni banovinski šolski proračun 6,792.315 Din, torej za 2 milijona 341.842 Din manj. (Dalje prihodnjič.)