JULIJ 1976
SPET BOMO VOLILI
Prvo mandatno obdobje po 9. kongresu ZSMS se izteka in čas je, da kritično pregledamo naše dosedanje delo, da ugotovimo kaj smo in kaj nismo naredili, kje so bistveni vzroki za nekatera odstopanja in da dosledno odpravimo vse pomanjkljivosti, ki ponekod še vedno pomenijo nadaljevanje stare prakse, formalizem, nenačrtnost, slabo kadrovsko politiko, neizpolnjevanjè sprejetih dogovorov itd.
Tako morajo biti na osnovi sprejetih dogovorov v vseh naših OO ZSMS volilne in programske seje konferenc do koinca meseca avgusta 1976.
V naših OO ZSMS je potrebno pričeti z evidentiranjem možnih kandidatov za:
—	predsednika, sekretarja in člane predsedstva svoje OO ZSMS,
—	predsednika, sekretarja in člane predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS v OZD,
—	predsednika, sekretarja in člane predsedstva OK ZSMS,
—	komisija za družbeno samozaščito,-
—	komisija za prireditve in telesno kulturo,
—	komisija za mednarodne odnose,
—	komisija za mladinske delovne akcije,	,
—	komisija za vzgojo in izobraževanje,
—	komisija za politični sistem in volitve,
—	center za obveščanje in propagando,
—■ komisija za kmetijstvo,
—	koordinacijski odbor družbenih organizacij in društev,
—	za predsednika in člane medobčinskega sveta ZSMS,
—	za organe republiške konference ZSMS.
Postopek evidentiranja bi se moral sicer že zaključiti, vendar nekatere OO ZSMS tega še niso storile (med njimi tudi OO ZSMS v Steklarni Hrastnik), zato naj
Naše mladinsko glasilo »GLAS MLADIH« ima velik krog bralcev
—	člane predsedstva posameznih področnih konferenc pri OK ZSMS (konferenca mladih delavcev, konferenca mladih v KS),
—	predsednika in člane komisij pri predsedstvu OK ZSMS Hrastnik,
—	komisija za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko v ZSMS,
—	komisija za idejnopolitično delo in kulturo,
—	komisija za splošni ljudski odpor,
bo to opozorilo predsednikom, sekretarjem in predsedstvom 00, ZSMS za uresničevanje sprejetih dogovorov. Poleg tega pa s tem tudi seznanjamo vse člane ZSMS v tovarni z novimi volitvami, ki so pred nami.
Vsi tisti, ki so bili izvoljeni v sredini mandatnega obdobja, so lahko ponovno izvoljeni ali potrjeni, v kolikor so opravičili zaupanje in prevzem funkcije. Tisti, ki pa jim že poteka prvo mandatno obdobje (2 leti), so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno obdobje.
Casa za izvedbo vseh sprejetih sklepov in nalog je še dovolj, saj nam ob zadostnem angažiranju popolnoma omogoča.demokratično in široko razpravo o vsebinski usmeritvi kot tudi o obliko-
vanju kvalitetnih kadrovskih predlogov. Pogoj temu pa je vsekakor dosledno uresničevanje dogovorjenih nalog, tako vsebinsko kot tudi časovno.
ab
PODELJENA PRIZNANJA MLADIM DREŽBENIM DELAVCEM IN MENTORJEM
Občinska konferenca ZSMS Hrastnik vsako leto podeli ob dnevu mladosti priznanja mladim družbenim delavcem in mentorjem, ki so s svojim večletnim požtrvovalnim delom med mladino in z mladino dosegli precejšnje uspehe na vseh področjih življenja in dela mladih.
Predsedstvo OK ZSMS Hrastnik je na seji pred dnevom mladosti sklenilo, da v letošnjem letu prejmejo priznanja naslednji mladi družbenopolitični delavci:
—	KLENOVŠEK Srečko, rojen 1950, zaposlen na REK Trbovlje, TOZD Rudnik premoga Hrastnik za večletno prizadevno in ustvarjalno delo v ZSM.
—	MEDVEŠEK Jože, rojen 1950, zaposlen na REK Trbovlje, TOZD Rudnik premoga Hrastnik za prizadevno delo v ZSM.
—	PETRIČ Vili, rojen 1955, zaposlen v Steklarni Hrastnik za prizadevno delo v ZSM.
Predsedstvo je tudi sklenilo, da vsako leto podeli posebno priznanje OK ZSMS HRASTNIK mladim družbenim delavcem, ki se posebno odlikujejo v vrstah osnovnošolske mladine.
To posebno priznanje je letos kot prva prejela tov. PODKORIT-NIK Manja, učenka 8. razreda PE Franca Kozarja.
Predsedstvo je tudi sklenilo, da podeli priznanja meteorjem, ki so z dolgoletnim delom z mladimi pripomogli k idejni in akcijski usmeritvi mlade generacije. To priznanje sta prejela:
—	tov. Božo CIGELNJAK za dolgoletno in uspešno delo z mladimi v organizaciji Zveze tabornikov,
—	tov. Alojz JANEŽIČ za dolgoletno delo pri svetovno-nazor-skem in moralnem oblikovanju mladine.
ab
0 DELOVNIH AKCIJAH V ZAMISLI IN PRAKSI
Dejstvo, da so mladinske delovne akcije koristne za mladega človeka, so počasi (ponovno) priznali vsi. Mladincu odprejo novo stran življenja, spodbujajo bratstvo in enotnost, dokazujejo solidarnost in podobno. Ko pa nehamo naštevati vse koristi delovnih akcij, smo pred neprijetno nalogo — spraviti mladinca v brigado. Res je, da je tega vedno manj, vendar se ponekod še pojavljajo simptomi »antibri-gadirske bolezni«.
Napredek se vidi v tem, da nihče več ne zahteva, da naj mladi za delovno akcijo koristijo redni ali neplačani dopust. To je s sindikalno listo urejeno. Z njo je določeno, da udeleženci MDA prejemajo do 100 odstotna nadomestila osebnega dohodka. Bolj 'pogosto je seveda 80 odstotno nadomestilo.
So primeri, ko nič hudega sluteči mladinec ali mladinka po
redni poti poskuša doseči odhod v brigado, pa potem sliši, da brez njega podjetje ne more, skratka, da je tako pomemben kolešček v delovni mašineriji, da sploh ni misliti, da bi lahko šel v brigado. Če mu to prek mladinske organizacije uspe, dobi pod nos predavanje o zastonjskem prostovoljnem delu,-za hrbtom pa mrmranje o ljudeh, ki naj bi raje delali, ne pa zganjali neumnosti po brigadah. K sreči so se mladinske organizacije že toliko o-krepile, da prenesejo takšna milozvočna žvrgolenja in pošiljajo iz leta v leto več mladih na delovne akcije. Že zdaj pa se mi megleno svetlika, da bo decembra, ko bomo v podjetju razpravljali o udeležbi na delovnih akcijah, skoraj obvezno slišali pripombo: »Saj smo vam dali možnosti in proste roke, zakaj za hudiča pa vas ni šlo več?«
O,	brez skrbi, saj nas bo šlo — vsako leto več!
O MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH V LETU 1976
Mladinske delovne akcije postajajo sestavni del življenja in dela mladih, kot občasne oblike dela pa se pojavljajo v vseh sredinah in na vseh nivojih.
Zvezne, republiške in lokalne delovne akcije so pomembne predvsem z vidika dela in vzgoje mladega človeka. Solidarnost mladih z manj razvitimi območji ali manj razvitimi kraji v posameznih, sicer razvitih sredinah, prihajajo tu najbolj do izraza. Vendar pa ne moremo govoriti samo o solidarnosti družbe v celoti, o solidarnosti sredine, ki mladim omogoči udeležbo na posamezni akciji.
Mladi iz Hrastnika ter iz ostalih revirskih občin že sodelujejo na nekaterih MDA, in sicer na zvezni MDA PLJAČKOVICA 76 v Makedoniji ter v Brigadi bratskih mest, ki se je že vrnila z MDA KOZJANSKO 76.
V tem mesecu, točneje 18. julija, pa odhaja brigada RDEČI REVIRJI na republiško MDA SLOVENSKE GORICE 76. Naj omenimo, da bodo v tej brigadi sodelovali tudi mladi iz naših 00 ZSMS, kar jim je omogočila naša OZD, med njimi tudi Tone Bezgovšek kot komandant brigade.
4.	julija so odšli tudi brigadirji na zvezno MDA BEOGRAD 76, kjer bodo skupno z brigadirji iz bratskih mest urejali Novi Beograd do meseca avgusta.
Nekaj prostih mest pa je še v brigadah, ki gredo na akcije v mesecu avgustu, in sicer:
MDA KOŽBANA 76 od 8. 8. do 29. 8. 1976,
MDA ĐERDAP 76 od 3. 8. do 29. 8. 1976,
MDA POSOČJE 76 od 29. 8. do 19. 9. 1976.
Prepričani smo, da bomo do-
bili zadostno število prijav za vse akcije, saj je znano dejstvo, da je vsa mladina kot taka vedno pripravljena pomagati v vseh družbenih akcijah, predvsem pa je vèdno bila in bo tista pomembna in odločilna sila, ki krepi bratstvo in enotnost med narodi.
Povedati je potrebno tudi to, da bomo mladi delali tudi na lokalnih delovnih akcijah v naši občini in sicer pri sanaciji hrast-niškega plazu ter pri izkopu kanalov za vodovodno omrežje v KS Kovk. Ti akciji se bosta pri-
Zadnje dni junija se je začela že tradicionalna mladinska poletna politična šola, ki jo pripravlja republiška konferenca ZSMS. Tako kot zadnja leta bo tudi to pot v šoli RSNZ v Vikr-čah pri Ljubljani, udeležilo pa se jo je več kot 400 mladih iz vseh sredin.
Glavni namen te najširše oblike idejnopolitičnega usposabljanja v ZSMS, ki pravzaprav pomeni vrh celoletnih prizadevanj na področju usposabljanja v mladinski organizaciji, je zagotovo, da mladim razširi znanje z obravnavanjem določenih teoretičnih tem, da jih seznani z najpomembnejšimi dogajanji v domovini in dejavnostjo Jugoslavije na zunanjepolitičnem področju.
Tako je šola, po tem svojem prvem namenu, pravzaprav nekakšna tribuna, kjer smo udeleženci poslušali najbolj znane družbenopolitične delavce v republiki in Jugoslaviji in povprašali o tistih stvareh, ki so za mlade še posebej zanimive.
Hkrati predstavlja politična šola tudi praktično usposabljanje za delo v osnovnih sredinah. Udeleženci, ki smo delali po skupinah za vsa področja mladinske dejavnosti smo analizirali in ocenili premike, ki so nastali v organizaciji po 9. kongresu ZSMS. Seveda so tokrat organizacijski premiki le še okvir razprav, jedro pa je gotovo vsebina, idejnopolitična naravnanost mladinske organizacije, kot tudi uresničevanje sprejetih programov. Ponovno smo pregledali tudi akcijski program tega mandatnega obdobja in ga dopolnili z aktualno družbeno tematiko.
Tretji cilj letošnje mladinske politične šoie je bil gotovo kadrovanje. V Zvezi socialistične mladine Slovenije je že stekel postopek za menjavo mandatnega obdobja, saj je od kongresa minilo že skoraj dve leti. Tako smo udeleženci po eni strani ocenjevali postopek evidentiranja, ki poteka po osnovnih organizacijah ZSMS, občinskih, regijskih in v republiški organizaciji ter seveda v družbenih organizacijah in društvih, ki so v skladu s kongresnimi dogovori prevzele enoten mandat, ki velja za Zvezo socialistične mladine.
In kako je bila organizirana letošnja šola?
Začela se je 29. junija in sklenila delo 3. julija. Udeleženci smo
čeli sredi meseca julija, delali pa bomo ob sobotah in nedeljah.
V teh dneh se bomo pri prostovoljnem delu angažirali mladi iz 00 ZSMS, med njimi tudi 00 ZSMS iz naše tovarne, ki so v okviru podjetja že organizirale nekaj lokalnih akcij, ki so bile predvsem očiščevalnega značaja.
Torej, MLADINCI, MLADINKE! Bodimo pripravljeni, da bomo kakšno soboto ali nedeljo poprijeli za krampe in lopate in s skupnimi močmi pripomogli k boljšemu jutri.
Brigadirski HO-RUK!	ab
delali v skupinah: predsedniki in sekretarji OK ZSMS, skupini za idejnopolitično delo, družbenoekonomske odnose, vzgojo in izobraževanje, krajevne skupnosti, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, informiranje ter družbene organizacije in društva. Med udeleženci so bili tudi vrstniki iz zamejstva iz naših narodnostnih manjšin.
Šola je bila seveda organizirana samoupravno in je tudi v tem pogledu šola za mladinske aktiviste, ki bodo jeseni prevzemali odgovornejša mesta v organizaciji
Izkušnje organizatorjev šole so tolikšne, da se za njen uspeh ni bilo bati. Vprašanje pa je, koliko so v posameznih organizacijah storili, da so šolo obiskali res najodgovornejši mladinci, skratka tisti, ki so v prihodnjem mandatnem obdobju pripravljeni prevzeti odgovornejše funkcije, znanje pridobljeno na šoli pa prenesti med članstvo Zveze socialistične mladine, tako da bo šola tudi dolgoročno uspela.
VPRAŠANJE
Kaj naj napišem, se sprašujem? S kom naj sedaj se posvetujem? Zakaj podal sem se v to stvar, zakaj ukvarjal se z njo v nemar? Sprašujejo sedaj me mnogi, kako jedo naj ali spe, naj hodijo ipo eni nogi, al’ stopijo naj na obe?
Spet drugi hočejo izvedet, kakšen jutrišnji bo dan, bo sonce nam sijalo drevi, al’ dež bo lil kot prejšnji dan? Kako odgovore naj pišem, ko za sebe še ne vem, bom zjutraj lahko šel od hiše al’ iz postelje ne bom mogel ven! ?!
Jože
V MDB BRATSKA MESTA, ki je sodelovala na MDA Kozjansko 76, so sodelovali tudi brigadirji iz pobratenega mesta Raška v Srbiji. Preden so odšli na Kozjansko, so si ogledali tudi našo tovarno ter TKI ter se za spomin na obisk v Hrastniku takole fotografirali.
Na seji predsedstva OK ZSMS Hrastnik
Komisija za MDA pri pripravljanju materialov za brigade
Prednost usposabljanju
TITO
Široko, odprto mesto, brez velikih dominant, brez višin se vklaplja v ravnino. Dostopno od vsepovsod. Sprejemajoče. Še posebno se je to videlo in občutilo
1.	aprila 1976, ko je bilo ravno Brčko izbrano za nosilca centralne proslave MDB. In praznično okrašeno je sprejemalo brigadirje. Kakor da ne bi imelo ne konca ne začetka, kakor da bi bilo mati vsem brigadirjem. 50 tisočem delovnih ljudi. 50 tisočim ljudem, ki so s svojim prostovoljnim delom pomagali pri izgradnji Jugoslavije. Veteranov, mladincev...
Kakor da bi vsa Jugoslavija poslala vse svoje delovne roke, vse svoje optimistične, smehlja-
Zaključne prireditve v Beogradu ob priliki predaje štafete mladosti tov. Titu, smo se udeležili tudi mladi iz steklarne Hrastnik
joče poglede s pesmijo v Brčko. Velika proslava, ki je dosegla svoj vrhunec in svoj najslavnost-nejši trenutek tisti hip, ko je iz tribune začela svojo radostno pot štafeta za našega maršala Tita. V čast in veselje ne samo brigadirjev je letos krenila na pot iz Brčkega zato, da jo je lahko 25. maja, na naš najlepši praz-
nik v Beogradu sprejel Tito za svoj praznik. Še bolj slavnostno, še glasneje in še v veliko širšem obsegu je Beograd sprejel goste. Z vlaki, letali in avtobusi. Od vsepovsod. Prišli so, da vidijo Tita, da vidijo mladost. In bilo je kaj videti. Na zelenem stadionu na tisoče ljudi. Mladi iz vse Jugoslavije so se pripravili z nastopi. Pesem in ognjemet, ploskanje in ples sta oznanjala, da praznuje naš predsednik. Let ne moremo točno povedati. Pravijo, da jih ima 84. Toda, ko ga gledaš, ko z zanimanjem opazuje potek dogajanja na stadionu, ko se navdušuje in ko mu iz oči zori enak optimizem in isti žar veselja, kakor mladim med vajami, mu teh let nikakor ne moreš prisoditi. Če pa pomisliš, koliko stvari je naredil, česa vsega se je lotil in izpeljal do konca, pomisliš, da bi lahko živel človek 100 let, pa njegovega dela ne bi mogel opraviti. Zaradi tega je to štafeta za praznik, ne za leta, za delo, ne za visoko doseženo starost. To je pozdrav, zahvala in želja obenem!
V maju se je iztekel mesec mladosti. Toda v maju se ni končalo delo mladine. Praznično počutje ne bo imelo konca v ljudeh, ki so kakorkoli mladi, zakaj za mlade je vsak mesec maj, za mlade je vsak dan praznik, ki ga potrdijo s svojim delom.
Delati in se veseliti svojega dokončanega dela, je življenje.
Vanda

DOPISUJTE
V NAS LIST

Na zaključni prireditvi v Beogradu je kot predstavnik slovenske mladine nastopila mladinska godba iz Logatca
DAN MLADOSTI
Kruto je ravnala zgodovina z našo domovino. Stoletja je bila pod tujim jarmom in sama si je morala izbojevati svobodo. Ta bitka ni bila lahka, trajala je leta, padale so žrtve ..., a ne zaman. Jugoslovanski narod je po krvavih dogodkih druge svetovne vojne zopet svobodno zadihal. Gradil je domovino na novih temeljih in podrl pred seboj vse pregrade, ki so mu branile pot do lepšega jutri. Na čelu ljudstva pa je stal in še stoji en sam mož, kateremu je edini in najvažnejši cilj, voditi državo in ljudi k napredku. To je naš maršal Tito, človek, katerega ne občudujemo le Jugoslovani, temveč ves svet. On nam je pomagal v vojni, pri graditvi nove Jugoslavije in postavitvi nove družbene ureditve. Ni klonil pred nevarnostjo, njegovo politično prepričanje je bilo neomajno in je prešlo na vse ljudi, tudi na nas, mlade. Sledimo mu v veri, da je pot, po kateri stopa on, resnično prava. Vemo, da mu mladi največ dolgujemo. Podaril nam je življenje, ki si ga lahko drugje le žele in dan, ki je prav gotovo najlepši v letu, saj je Titov in naš. To je dan mladosti! V najlepšem mesecu leta ga praznujemo mladi širom naše domovine skupno s tovarišem Titom, ki je naš vzornik in učitelj. Vse naše želje za njegov rojstni dan so zbrane skupaj in potujejo po vsej Jugoslaviji v Titovi štafeti. Tisoče mladih rok sprejme palico in jo odnese naprej s čestitkami in pozdravi našemu maršalu, kateremu jo izroče 25. maja ob sklepni slovesnosti na stadionu JLA v Beogradu. Eno izmed naših največjih in prav gotovo najlepših prireditev si je v dolgih letih ogledalo že tisoče in tisoče ljudi. Letos, ko tovariš Tito praznuje svoj 84. rojstni dan, smo si jo ogledali tudi mi, hrastniški osmošolci. Zadnja postaja našega petdnevnega zaključnega izileta po Jugoslaviji je bil Beograd. Uspelo nam je dobiti karte za prireditev in že dve uri pred začetkom smo zasedli mesta na južnem delu stadiona JLA. Videli smo še zadnje priprave in opazovali ogromne balone, ki so jih spuščali v zrak. Tribune so se počasi polnile, toda nekaj minut pred osmo uro so bile zasedene do zadnjega kotička. V slavnostno ložo so začeli prihajati gostje, spremljal jih je seveda aplavz, ki je z vso močjo zadonel šele ob prihodu tovariša Tita in njegove žene Jovanke. Vsi smo vstali, ploskali in ga pozdravljali. Dolgo je trajalo naše navdušeno pozdrav-
ljanje. Okoli 6.000 mladih nastopajočih je prišlo na stadion v čudovito lepi povorki. Pestre in pisane barve so navduševale, prav tako tudi zanimivi elementi iz posameznih vaj. Mladi nastopajoči so nam prikazali dejavnosti današnje mladine, kje vse deluje, kam se vključuje ... Glavna atrakcija je bilo prav gotovo osem padalcev, ki so predstavljali šest republik in dve avtonomni pokrajini. Vmes so točno za nami začeli spuščati v zrak rakete. Modra, zlata, vijoličasta, rumena, rdeča in še tisoče barv se je razlivalo po zraku in svetleče iskrice so kot reflektorji osvetljevale nebo. Kmalu pa je prišla težko pričakovana ura. Vsi nastopajoči so sredi stadiona oblikovali sončnični cvet in ob zvokih pesmi »Nova Jugoslavija« je na sredo oblikovanega cveta prispel mladi Mišo, kmet iz Smederevske Palanke, zadnji nosilec Titove štafete. Bučen aplavz in pokanje raket ga je spremljalo na poti po sinjemodrih stopnicah, ki so vodile do slavnostne lože. Ploskanje je preglasilo njegov glas in slišale so se le besede »Volimo te, drug Tito«. Gledala sem Tita, rakete, simbolizirani znak, toda videla nisem ničesar. Solze so mi, kot prav gotovo tudi mnogim drugim, zalile oči in ploskala sem, ploskala ... Rok sploh nisem več čutila, slišala sem le Titov glas, nato pa samo sebe, kako skupno z drugimi vzklikam »Tito, Tito«. Še dolgo se ni poleglo vzklikanje, ki je prihajalo iz naših src, napolnjenih z ljubeznijo do tovariša Tita. Še danes ne vem kdaj sem nehala ploskati in vzklikati in kdaj je tovariš Tito odšel, spominjam se le tistih nekaj minut, ki so se mi vtisnile za vedno v spomin. Šele v teh trenutkih sem spoznala, kaj nam pomeni tovariš Tito in kako radi ga imamo. Tito je človek, ki zasluži največ ljubezni in spoštovanja, to je eden izmed mož, ki jih rodi zemlja le enkrat v tisočih letih. Vsi mladi mu iz vsega srca želimo zdravja, sreče in še Veliko, veliko let med nami. Zahvaljujemo se mu za vse, kar nam je dal in mu skušamo to vsaj delno povrniti z našim učenjem in delom. Tovariš Tito bo večno živel v srcih našega ljudstva. To si je s svojimi dejanji, iz katerih izžarevata plemenitost in nesebičnost tudi zaslužil. RADI TE IMAMO, TOVARIŠ TITO! Nevenka Roglič
Novinarski krožek Osnovna šola Heroja Rajka Hrastnik
Prepih
za mladinske funkcionarje
Kako učinkovita je naša mladinska organizacija je v največji meri odvisno od tega, kakšni mladinci delajo v njej in predvsem od tega, kako delajo.
Akcijski programi in vse resolucije so brez pomena, če ostanejo črke na papirju, papirnati svežnji v predalih.
Kaj lahko ugotavljamo danes, v drugem letu po mladinskem
kongresu, ki naj bi bil prelomnica v naši organiziranosti in delu?
Mladinska organizacija se je v tem obdobju precej razširila, okrepila svoje vrste z mladimi iz najrazličnejših delovnih in interesnih okolij. ZSMS ima danes že 270.000 članov. Seveda to številčno naraščanje ne pomeni ve-(Nadaljevanje na 4. strani)

Prepih za mladinske funkcionarje
LETOS CENTER ZA MLADINSKI TURIZEM
posreduje
KRIŽARJENJE PO SREDNJEM JADRANU
Prosti termini:
21.	7,-	-31.	7. —	10	dni
7.	8,-	-14.	8. —	7	dni
18.	8,-	-20.	8. —	6	dni
30.	8,-	- 6.	9. —	7	dni
6.	9.-	-13.	9. —	7	dni
Cena za osebo od Splita do Splita:
6	dni — 1.310 din
7	dni — 1.528 din 10 dni — 2.183 din
Prijave sprejema Center za mladinski turizem, Celovška 49, Ljubljana, tel. (061) 321-897 do zasedbe mest.
Bi radi sredi morja kričali, skakali in bili sproščeni; če še niste gledali filma Žrelo, se boste našega potepanja po srednjem Jadranu radi udeležili.
Odhod iz Ljubljane bo dan pred odhodom ladje (vlak je za člane ZSMS regresiran 60 %) in ni zajet v ceno aranžmaja. Vsakič bo vkrcavanje na ladjo Kneža ob 14. uri, po kosilu pa soncu in morju nasproti.
Tokratna trasa je: Split—Brač—Hvar—Pakleni otoki— Vis—Biševo—Šolta—Split.
Spanje (tudi bedenje, miganje) in prehrana na LADJI okloi 4. ure po ceniku zgoraj.
Na ladji je WC, dva umivalnika, dvonadstropne postelje (po 4 v kabini), električni tok, ogledala... Možnost .skakanja z ladje v morje (za izredno sposobne tudi obratno). DOBIMO SE NA KNEŽI!
(Nadaljevanje s 3. strani) liko, če ga ne spremlja večja kakovost dela, če je množica mladincev članov ZSMS le po izkaznicah. Ali je mladinska organizacija, kakršno imamo danes, tisto, kar hočemo, takšna, kakršno smo opisali v dokumentih?
Vsekakor je takšna, kakršni so tisti, ki jo sestavljamo, kakršni so vsi tisti, ki smo jih mi iz svojih sredin izvolili za vodilna mesta na vseh ravneh mladinske organizacije, kakršna je njihova sposobnost in volja, da želje in interese mladih poslušajo, usklajujejo in se po njih ravnajo.
Pred jesenskimi volitvami za novo mandatno obdobje, bi morali temeljito premisliti, kdo bona vseh ravneh in področjih udej-do tisti, ki nas bodo zastopali na vseh ravneh in področjih udejstvovanja mladih, kdo bodo naši delegati na vseh naših interesnih področjih in kdo funkcionarji mladinske organizacije. Za boljšo izbiro, za bolj jasno perspektivo bi morali že v tem trenutku vedeti, kje so šibke točke dosedanjega dela naše organizacije, na-. ših dosedanjih zastopnikov. Morali bi jasno vedeti, koliko so opravičili naše zaupanje, koliko in kaj od tistega, za kar so bili zadolženi, so naredili.
Če se ozremo nazaj, najbrž ne moremo biti zadovoljni s svojo sliko, s sliko vseh pojavov v naših vrstah.
Marsikje voljeni in imenovani mladinski predstavniki niso opravičili našega zaupanja. Ob . sprejemu funkcije v mladinski organizaciji mnogim ni bilo jasno, da
i!ii!iii:i!mmi!Uinnmii!iiim!iii!iiimiHiiiu!NiiiiiiH!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!im:iiiii!iiiiiii!iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1. Angleži so imeli ob vzhodni obali v 18. stol. 13 kolonij (med Atlantikom in gorovjem Apalači). Kolonisti so bili Škoti in Irci, ki so se iz matične domovine izselili iz verskih in političnih vzrokov. Anglija je razvoj kolonij zavirala, nalagala jim je vedno večje davke. Buržoazija v kolonijah je tako politiko diskriminacije vedno teže prenašala, zato se je uprla. Predstavniki kolonij so se zbrali v Philadelphiji in sprejeli deklaracijo o miru in neodvisnosti. Ta deklaracija govori o zahtevah neodvisnosti kolonij. V njej so prvič izražene misli francoskih razsvetljencev.
Kdaj je bila sprejeta ta deklaracija o miru in neodvisnosti kolonij, s katero označujemo tudi nastanek ZDA?
1.	4. 7. 1776
2.	5. 9. 1795
3.	1. 5. 1796
2. V življenju so ljubezni ki zmešajo glavo, čute, duha in srce, med vsemi pa je ena sama, ki ne zmede, ampak prodre v globino in ta umrje edino le z bitjem, v katerem se je zakoreninila.
Kdo je napisal ta rek o ljubezni?
1.	Rousseau
2.	Musset
3.	Balzac
3. Za predromantičen roman je značilno, da je v središču pozornosti junakova notranjost, avtor opisuje predvsem junakova razpoloženja in čustvena doživljanja zraven pa tudi moralizem. V tem obdobju je nastala tudi nova oblika romana — roman v pismih.
Začetnik take vrste romana je s svojimi deli vplival tudi na Rousseauja in Goetheja.
Kdo je začetnik romana v pismih?
1.	Shiler
2.	Montesquen
3.	Richardson
4.	Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) ali kratko Sovjetska zveza meri okrog 22,400.000 km2 in šteje približno 450 milijonov prebivalcev. To je najobsežnejše strnjeno državno ozemlje na svetu. Trikrat obsežnejše od ozemlja ZDA.
Sovjetsko zvezo sestavlja 15 zveznih republik, kot izraz prostovoljne federativne zveze največjih in najpomembnejših narodnosti, ki prebivajo na njenem ozemlju.
Katera od teh 15 republik je po številu prebivalstva najmanjša?
1.	Armenska republika
2.	Estonska republika
3.	Tadžiška republika
5.	Železo je v naravi v elementarnem stanju. Poznamo telursko železo, ki je privrelo iz zemlje kot posledica vulkanov in meteorsko železo iz vesolja. To je bilo čisto železo. Danes ta dva nimata nobene praktične vrednosti — dajo ga v muzej. Železo se nahaja v spojinah.
Katera je glavna železova ruda? (Fe203)
1.	Hematit
2.	Siderit
3.	Magnetit
te funkcije niso častni položaj, ampak obveza za odgovorno delo. Novi položaj je mnogim zameglil obzorje in jih odtujil od svoje mladinske »baze«, namesto da bi jih še bolj povezoval. Da ne govorim na pamet, kaže tudi podatek, da je zaradi nedela oziroma slabo opravljenih nalog »letelo« iz mladinskih vodstev po občinah lani 28 mladinskih funkcionarjev. To je bila sankcija za eno leto nedelavnosti, za katero so bili med drugimi tudi dobro nagrajevani. Po ocenah vodstva mladinske organizacije pa je takih, ki svojih dolžnosti ne izpolnjujejo, še precej. In po temeljitih ocenah bo še pred iztekom mandata razrešenih svoje funkcije precej mladinskih funkcionarjev po občinah, kjer ZSMS zgolj životari. Mnogo mladincev je razočaranih, ker v ZSM ne najdejo tistega, kar so pričakovali. Mnogo se jih zaradi nezadovoljstva raje umakne, kot da bi to svoje nezadovoljstvo usmerili v odpravljanje slabosti. Vse prevečkrat se sliši za pojave karierizma, rivalstva in celo boja za stolčke, tako imenovane »ribar j e« med mladimi. Dogaja se, da mladinska vodstva zelo slabo poznajo mladino, s katero živijo, da niso odzivna za njihove želje in interese. Nezdravi, netovariški odnosi, delovni programi v predalih, na jeziku fraze, formalizem pri delu, vse to so pojavi, ki bi jih mladi ne smeli trpeti v svoji sredi.
In če je toliko mladinskih funkcionarjev potrebno zamenjati pred iztekom njihovega mandata, to vsekakor kaže, da nismo izbrali pravih, da nismo sproti preverjali njihovega in svojega (ne) dela.
To spoznanje bi morali imeti pred očmi, ko bomo izbirali kandidate za nova mladinska vodstva in različne funkcije. Od ljudi na teh odgovornih mestih je namreč zelo odvisno, kakšno ZSM bomo imeli v programih in kakšno v praksi.
M. U.
:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiii!iii!iiimii!!!!i!iimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iimimiiiiuiimimiiiimiiiimii!
Za NAGRADNI KVIZ ZNANJA
iz prejšnje številke smo prejeli 33 rešitev. Pravilni odgovori so:
1.3 JAKOB GALLUS-PETELIN II. 1 LAVOISIER
III.	3 VILLI AM HARVEY
IV.	1 VILLI AM G. MORGAN V.l PASATI
VI.3 SHAKESPEARE
Vsi tisti, ki so takole odgovorili na zastavljena vprašanja, so prišli v poštev za nagrade. Pri žrebu pa so imeli srečo naslednji:
1.	nagrado (30 din): ŠPITALER EMIL I, upok.
2.	nagrado (30 din): DREMEL KARLI
3.	nagrado (10 din): HUDI TEA