J. 003m- v. FJcuaca Letnik lil „l,rimoi,ski JLisit,** izhaja vsaki prvi, drugri in četrti četrtek v mesecu. Cena za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne številke se dobivajo pri npravništvu po 4 nov. Y Gorici, dne 5, septembra 1 Uredništvo in upravništvo mu je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo < i-glase in naznanila sprejema upravništvo po pogodbi. Pravila slovenskim volilcem. 1. Izbirajte le poštene in dobro krščanske može. „Narodovih“ liberalnih katolifianoA-Hii- volite. 2. Izbirajte si vnete Slovence, ki ljub jo svoje s celo dušo a vender »e so vražjo njih, ki niso naše krvi in našega jezika. 3. .Sl lZObi’«iii*;iic ilJ i'čs sposobne poslance ne pa vaških filozofov. 4. Izbirajte kandidate iz vseh stanov in iz vseh strani dežele toda vsaj 5 izberite iz goriškega mesta. 5. Ne izbirajte *i prismojenih poslancev, ki imajo morda mnogo v glavi ali vse narobe. 0. Ne dajte se strahovati od plačanih agitatorjev, ki Vam zagrozijo s samokresi, ako bi se Vi drzndi izreči kaki pomislek proti njih gospodarjem. Volilno gibanj e, V znamenju prismojenosti. Kdor ne pozna naših razmer od blizu, gledal bo čudno, da smo opozorili volilce, naj ne izbirajo prismojenih poslancev. Ali lepo prosimo vpoštevati naše pojasnilo. 1 ■ Na Gorištojnsmov^ voditelja ča- sopisje ga je kovalo v zvezde in z vso silo zahtevalo od ljudstva, naj gre slepo za njim. Kdor ga ni imenoval nočeta slovenskega nct-gtida“, je bil „izdajica naroda". In vender je bil mož odločno prismojen, kar je ljudstvo samo spoznalo in ga pustilo na cedilu, žal, da še le po hudem boju. Imel je dobro voljo, ali škodil nam je vender veliko. 2. Na Goriškem smo imeli ravno v deželnem zboru vže več prismojencev in tudi v zadnjem deželnem zboru so sedeli možje, o kojih ves,svet govori, da so prismojeni. Meiiimo pa, da jih je dovelj in da ui treba še novih v zbornico. 3. Pomisliti je, da pri nas ni svobodne volitve, ker volilci morajo voliti, kakor se jim zagrozi iz Gorice, ker sicer so izpo- stavljeni pobalinskemu zasramovanju in zasmehovanju v javnosti in to ne morda en mesec, ampak celih šest let. Pi i takih razmerah je čisto naravno, da volilci izberejo včasih zelo nesposobne poslance. Prvotne volitve. so se vršile večinoma mirno in brez posebnega hrupa. Le v nekaterih občinah, kjer imajo domače prepire, je bila vdeležba velika kakor 11 pr. v Ilihenbergu. Naj bi lepi začetek imel primeren zvršetek in naj bi končne volitve vršile se v spravi in spora-zumljenju. Kandidati. Kandidatov ie nnotro več ko slovenskih sedežev v deželnem zboru. Oglašajo se kandidati tudi na deželi. Grof Franc Coronini je izjavil, da ne sprejme druge volitve ko od volilcev goriškega mesta t. j. od Italijanov in Slovencev ne pa od ene same strani. kar se zlaga z njegovo politično preteklostjo. Grof Alfred Coronini je popust.il poslanstvo v trgih in je sprejel ponujeno kandidaturo v slovenskem velikem posestvu. Visokorodni gospod ni Slovenec ali zadnja leta se je odločno pridružil slovenski stranki. Mi imamo do visokorodnega gospoda eno samo vprašanje. Gotovo mu je znana občna govorica v Gorici in okolici, kakor bi se bil g. grof vže dvakrat pobi-val v dvoboju in sicer zadnjikrat nedavno in zelo krvavo. Mi ne vemo, ali je ta govorica resnična, ali ker je razširjena, treba da se pojasni v interesu javne krščanske morale. Ako je namreč to res. tedaj bi bil g. grof po cerkvenih postavah izobčen iz katoliške cerkve. Takega poslanca pa bi naši veleposestniki menda ne volili. Ali ako tudi ni resnična ta govorica, občinstvo ima pravico do pojasnila in izjave. Mogoče je pač tudi, da se je g. grof vže pospravil s cerkvijo, kar bi nas seveda zelo veselilo, ali pravico imamo zahtevati od njega javno i rjavo. Andrej Kocijančič je sklical shod v Biljano dne 26. avgusta. Sklenilo se je sklicati volilce veleposestnike v Gorico dne. 12. septembra, da se posvetujejo o kandidatih. Ker svojega poročila nismo vdobili, se ne upamo po družili poročati, ker bi lehko prepisali kako neresnico. Na Krasu je menda grozna suša. „Edinost“ namreč roti kršne Kraševce, naj volijo mlado češkega advokata dr. Rybaža in Alojzija Stre-kija, posestnika v Komnu in meni, da ako tega ne storijo, so izgubljeni. Gorje Vam torej Kraševci, ako bi se drznili voliti kakega druzega moža. Bodite zagotavlje- ni, da poleg onih dveh na celem Krasu ni niti enega narodnega Slovenca, niti enega sposobnega moža za deželni zbor, im ako onih dveh ne volite, zapadete groznim časnim kaznim. Torej Kraševci bodite pametni ! Dr. Jos. Abram. Kraški volilci so nas naprosili, naj bi v našem listu naznanili, da jim je dr. J. Abram izjavil, da sprejme volitev, ako ga, volilci sami od sebe volijo. To pač pomeni, da dr. Jos. Abram hoče imeti v deželnem zboru proste roke in neče biti kandidat po* Na Tolminskem je — poleg dr. A. Gregorčiča, ki bode brez; dvojbe izvoljen enoglasno — še več kandidatov. Imen ne navedemo, ker ne vemo, ali jim s tem vstrežemo. Dr. Jos. Tonkli in dr. N. Tonkli. Z največo srditostjo se zaganjajo agitatorji ob ti dve imeni, zlasti v dr. Jos. Tonklija. Kdor bi se upal izreči le eno besedo njemu v zagovor ali pohvalo, plane se z nožem nadnj! Iz te srditosti je razvidno da jim je dr. Jos. Tonkli za to na poti, ker je bolj zmožen nego večina njegovih, nasprotnikov. Der Sclnvache ist neidisch. C. kr. prof. Ivan Berbuč. Menimo, da zdaj vže smemo javno zapisati to ime, ki je veljalo do zdaj za neizrekljivo. Pravijo, da je tista nevesta naj bolja, o koji se naj menj govori, toda ko so nje oklici, ni človeku skoraj mogoče čisto molčati o njej ! Povemo naj torej, da c. kr. prof. Ivan Berbuč je oklican za kandidata v deželni zbor. Kandiduje ga . od-ločno“ narodna stranka ali pa on sprejme poslanstvo, ne vemo. Dr. Aleksij liojic tudi ne odstopi od poslanstva in velja nekako za voditelja stranke v Gorici. Prt zadnjih volitvah je bil v prvič propadet in bi bil tudi obležal, da mil niso drugi pomagali na noge. Vanj imajo menda gg. učitelji posebno zaupanje, ker je o svojem času proračnnil, koliko kil bi moral en* učitelj snesti na dan. Napovedanega pobolj-ška učitelji še vedno čakajo in čudno je da niso vže vsi umrli od lakote. G. poslanec je imel nekedaj velike načrte za blaznico in bolnišnico, a ker so se mu izjavili, vrgel se je zdaj bolj na železnice. Učiteljstvo namerjava postaviti svojega zastopnika iti sicer bi. g. M. Zega, nadučitelja v Kanalu. Na Vipavskem je posebno delaven g. F. Perozzi iz Dorn-berga in kakor nam je zagotovil neki mož iz Dornberga, gre mn do zdaj dobro po poti. Se ve da g. Perozzi ne dela za se. Italijani so dvakrat zborovali v Gradiški ali o celem imeniku poslancev se niso mogli zediniti. V tretje so se zedinili za vse dozdajne poslance, le mesto starega dr. Maurovicha so postavili dr. Fr. Mara ni ja. Vlada bi srčno rada, ali ne ve. kje in s kom začeti. To je „odločnežem“ v prilog ker lehko vanjo pluvajo, ko se jedkajo za ..narod 11 e svetinje.“ Prav se ji godi. Politični pregled. Notranje dežele. Dunajske volitve se bližajo in stranke vse moči napenjajo, da bi volilce pridobile na svojo stran. Da v volilnem boju nekateri ne gledajo toliko na djansko resnico, kolikor na to, kako bi se volilcem prikupili, je znano. Drastičen izgled so nam dunajski liberalci, ki se zdaj prilizujejo celo Cehom :in klerikalcem, ker se boje antisemitov. .Bivši dunajski župan dr. Griibl, toraj eden velikašev tistih liberalcev, ki so z nelepimi sredstvi zapredli češke pridige na Dunaju in si) toliko ropotali in se jezili zarad privatne češke ljudske šole na Dunaju, ie na nekem volilnem shodu tako-Ie vabil Čehe : „Priznati morajo Cehi, da jim je liberalni občinski zastop svoj čas odprl vrata k poštenemu delu. Na tisoče čeških someščanov je prišlo na Dunaj, ki so se s spretnostjo in marljivostjo opomogli, kar bi jim ne bilo mogoče, ko bi jim liberalna načela ne bila odprla'pota. . k‘ Tudi klerikalcem se je lizal, rekoč: „V zadnjem deželno-jcborskem zasedanju so liberalci ustregli vsem verskim zahtevam in potrebam". — Graška Tagespost jim prav lepo pritrkava, livali namreč Mladočehe, ki so spodrinili nazadnjaške Staročelie. in tako vzročili velikanski razvoj med češkim narodom, katerega veljavo so jako povzdignili. Upati je. hiš in gospodarskih poslopij. postrelili 27 oseb, 13 jih je zgorelo. Po dovršenem tem junaškem činu vrnili so se na Bolgarsko, kjer so jih nekoliko že polovili, druge pa iščejo. Armenija. Daši angleška vlada pritiska na turško, naj brini kristijane pred Turki, vendar neko poročilo iz Bairutha pripoveduje, da je oborožena turška tolpa napadla armenski samostan in v njem nahajajoče se romarje. Armenski škofje so podali posebni poklic, na ruske Armence, v katerem jih prosijo, naj pomagajo turškim Armencem. Crnagora je dobila lep dar od ruskega carja, namreč 30.000 pušk, 15 milijonov patronov, več topov, mnogo dinamita in drugih vojnih potrebščin. XX. septembra Lahi se pripravljajo na veliki narodni praznik. V ta dan pred 25 leti so namreč 1'ijeinonteži vgrabli papežu Rim. Letos slavijo petindvajsetletnico. No, je pa tudi treznih ljudi, ki sprevidajo, da se narod nima veseliti tega dne, ker je vgrabi-tev Rima Italiji donesla nešteviluega zla. Iz-zišla je v Parizu znamenita knjižica, ki z zgidovinskimi dogodki dokazuje, daje vsled vgrabicve Rima Rim končal Italijo in Italija je končala Rim. Primerja z ne- kor je to že obično ob takih prilikah. Par sto romarjev nastanilo se je v širni zgradbi bli/,o cerkve, kjer so jim nastlali za prenočišče slame po podu. V prvem nadstropju prenočilo je nad 400 ženskih, v pritličju so počivali možici. Okolo poltinoči hotela je jedna ženska popraviti petroljevo svetiljko, ker je ista močno kadila. Nesreča je hotela da je padla svetiljka na tla, se razbila in goreči petrolej je zavil hipoma slamo, žene in oblačila v strašni svoj plašč. Kdo bi mogel opisati strašne prizore, Iti so se tu dogajali? Okna bila so zavarovana železnim omrežjem, goreča dvorana im d a je samo jedna vrata in te bile so zaklenjena od zunaj ! I Na izdatno pomoč ni bilo niti misliti, kajti selo Ribordone. ki šteje 1274 duš, ima samo jeden, neznaten studenec. Možje so sicer rešili kolikor nesrečnic so rešiti mogli, a sila teško in nevarno delo je bilo to v strašni, plamteči — živi gnječi! Rešitelji so se morali kmalo umakniti pred požarom in prepustiti nesrečnice strašni njih usodi. Poslopje je zgorelo popolnoma, potem se je zrušilo. — Pričelo je takoj drugo, srce pretresajoče delo : izkopavanje mrličev. Zgorelo je gotovo nad petlonet ženski; do 30. 111. 111. izkopali so izpod ruševin 14 popolnoma sežganih trupel. Par sto nesrečnih ženski je več aii manj hudo opečenih. * Edinost". pobitnimi vzgledi blagostanje Rima pod papeževo vlado in žalostno stanje pod se-dajno vlado. Knjižica sklepa, da je treba papežu povrniti neodvisnost ter odpraviti vse izjemne postave, da se Italiji pivrne nova doba miru in blagostanja. Mnogi občinski zastopi so glasovali proti temu, da bi bilo XX. septembra praznovati kot naroden praznik. Pravijo, da vse te občinske zastope Crispi razpusti in postavi na čelo vladne komisarje, in to vse v imenu svobode in absolutne narodnosti. Raznoterosti. Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je zbolel. Prvi češki katoliški shod se bo vršil 9. in 10. t. m. v Pribramu na Češkem. Bog daj svoj blagoslov. Volitve dunajskega starešinstva so napovedane. 17. t. m. bo volil III. razred, 21. t. m. 11. razr. in 26. t. m I. razr. Kolera na Ruskem se vedno bolj širi in zanesli so jo vže tudi v Galicijo. Obrekovalcem nauk. »Slovenec-1 je objavil ta le zanimiv članek : Gospod Tavčar in — čast! V Črnomlju je rekel gosp. Tavčar mej drugim : ,,Gotovo je, da je tisti, ki mi vzame čast in pošteno ime, tat v pravem imenu besede. In zategadelj so vsi ti mladi voditelji nasprotne nam stranke, ki silijo v areste, slabi zastopniki naše vere, katera nas uči ljubezni in vdanosti in slabi zastopniki so tudi svojega naroda, ker jemljejo čast ne samo svojemu bližnjemu, temveč tudi svojemu bratu, s kojim ga vežeta vera in jezik. “ — Tako je govoril gosp. Tavčar, pisatelj „ Ivana Slavij a11, „ Mrtvih src“, no-vestij „iz I—-ga pogorja'1, predsednik ,,Na • rodne Tiskarne'1. ki je pošiljala „Pavliho „Brus“, „Delavca“ in še pošilja Slovenski-Narodu in Ljubljanski- Zeon“ mej slovenski narod, tako je govoril mož, o katerem se sploh javno trdi, da je spisal najumazanejši pamllet na duhovski stan „40<)<>“ ; mož, ki si je s svojimi napadi na našega škofa in na slovensko duhovščino zaslužil častno mesto mej „slobodoi,mniki“ vseh narodov. — Mi ga vprašujemo : Ali nima ljubljanski knez in škof tudi pravice do svoje časti? Ali nima dr. Mahnič, kateremu ste razven »človek1' že vse priimke obesili na vrat, svoje časti V Ali nima slovenska duhovščina vsaj toliko pravice do dobrega imena, kakor kak liberalec ? Sodbi poštenih Slovencev prepuščamo, kakšno ime zasluži tak mož, ki obsoja kot odvetnik, dobro poznavajoč, zakaj se vse lahko naperi tožba za žaljeno čast, može, ki s požrtvovalnim navdušenjem branijo čast božjo, svojih nadpastirjev — svojega stanu in svojega naroda ? — m ¥ l € & Razstavili vlak v Zlato Prago je preložen in odide iz Ljubljane še le 7 sept. ob 5 uri 45 min. popoludne. Cene ostanejo iste, legitimacije so vedno še veljavne. Začetek šolskega leta v vadnici in pripravnici. a) V desko vadnico se bodo vpisovali dečki 12. 13. in 14. t. m. od 8 — 12 lire. Vzprejemni i/piti za novo došle dečke bodo 16. in 17. t m. od 8 — 12. b) V dekliški vadnici bode vpisovanje 13. t. m. od 9 — 12 ure. c) Vpisovanje v I. razred pripravnice in sploh novih gojenk bode 14. t. m. od 9 — 12 ure. — V druge razrede se vpišejo bivše učenke rečenega zaveda 18. t m. — Vzprejemni izpiti za nove gojenke začno 17- t. m. ob 8 uri. Iz Kobarida pišejo: Pred kratkim časom obiskala sta naš trg mimogrede na-£a poslanca grof Alfred Coroniui in dr. Gregorčič. Sprejeli smo ju slovesno ! De-putacija peljala se jima je nasproti skoraj do Kamna, in ju pozdravila. Ves trg bil je v zastavah. Topiči so pokali. Ljudstvo je klicalo „živijo“ in „slava“ ! Vse je bilo krasno, le eno se nam ni dopadlo, da sta namreč gg. poslanca priporočala dr. Tumo kot novega poslanca. Zakaj nam to ni dopadlo, vsak lehko ve ! Č. g H. Šonc, do zdaj kapelan v Krkavcih je imenovan za škofijskega kapelami v Trstu. „PopoIo“ je prenehal izhajati. Kdo je tega kriv? Odgovora ni treba. Gg. u-redniki naj se tolažijo s tem, da so storili svojo dolžnost. Iz Kobarida smo vdobili naslednje: Na Krn hodi vedno več ljudi, ker je s te gore posebno krasen razgled z ene strani na Italijansko, z druge na planine. Samo v enem tednu bilo je gori črez trideset hribolazcev. Pač želeti bi bilo, da bi s’ov. plan. društvo, ki je zaznamovalo pot na Krn, postavilo tudi gori nad stanom na Kožljaku majhno kočo, ker drugače postavilo jo bode goriško plan. društvo, ki je pa nemško. Tudi pot bi se dala prav z malimi stroški prav lepo vravnati. — Pri nas vlada sedaj huda suša, Samo pri bnčelah pravijo, da imajo več kot 1500 gld. škode, ker je suša pobrala vso ajdo. Ljudstvo hodi v procesijah prosit dežja k sv. Volarju (sv. Hilarij). — Veselica, ki jo je napravila čitalnica v proslavo 25 letnice nadzorstva viteza Klodiča se je dobro obnesla. Vidi se, da so se gg. mnogo trudili, ker so to jako težko igro, namreč ^Materin blagoslov14 ('spisal vit. Klodič) tako izvrstno izpeljali. Posebno pohvale vredno je to, da so vsi igralci znali svoje vloge izborno na pamet. Veselico počastil je g. vitez Klodič s celo svojo družino Le nekaj je v resnici graje vredno. Bila je to prva veselica po dolgem dolgem času, ki ni imela na programu neizogibljivega plesu. Res ni bilo na programu plesu — pa plesalo se je vse eno pozno v jutro. Da, gospoda moja to je graje viedno, ker marsikedo prišel je samo zato na veselico, ker ni bilo plesu na programu — pa varali ste vse ! Zapomnite si, da tič gre le enkrat na limanice! — Preteklo soboto oparil se je 9 mesecev star otrok, ter vsled opeklin kmalu umrl. Otrok sedel je pri ognjišču, in žena ki je kruh jemala iz peči ptevrnjla je nanj lonec vrele kave. Stariši, pazi,e veuder malo bolj na svoje otroke! Suša je velika zlasti v skalnatih gorah. Že večkrat so prosili dežja. Soča odnesla bi bila kmalu družino letovičarjev ki so y ladjici zibali se po vodi v Solkanu. Neki delavec Poberaj je pogumno skočil v vodo in rešil ladjo h kraju. ' Čast mu ! Banjšice sv. Dnlia. Dne 25. avgusta je bila tukaj prav lepa cerkvena slovesnost, ker obhajali so tukajšnji tretjeredniki sv. Frančiška svoj mesečni shod za mesec avgust, a ob enem častili so svojega pa-trona Ludovika s tem, da jim je podelil častiti gospod predstojnik tukajšnje poddruž-nice pri tej priliki papežev blagoslov, s katerim zadobijo vsi popolnoma odpustek, ne le tretjeredniki nego tudi drugi verni kristijani. ako opravijo vse pogoje, ki so k temu potrebni. Res so se verni domači in tuji prav pridno poslužili te redke priložnosti ter pristopilo jih je nad 400 vernih obojega spola in raznovrstne starosti k sv. obhajilu, pa tudi pazljivo so poslušali božjo besedo pri vseh štirih pridigali. Potem potu izrekajo vsi tretjeredniki banjške poddružnice prav srčno zahvalo vsem preč. gospodom spovednikom in pridigarjem za njih trud, ki so ga imeli ta dan bodisi v spovednicah ali na leci in večni Bog jim poplačaj, a njih dobro seme, ki so je sejali bodisi v spovednicah ali pa na leci, naj bi stoteren sad obrodilo. Taki shodi ljudstvo omikajo, plesi je pa kvarijo. Cesto na levem bregu Soče so pred kratkim premerili. Toda merili so črez najlepše polje. Zato so se pa Ladrčani in Zma-ščani že pritožili na kompetentnem mestu. Zdravnik v Kobaridu. Sedaj kličejo ljudje zdravnika iz Čedada, laha in menjla tudi žida, ker nam računi prav visoko. Le pomisli človek, za eno pot iz Čedada v Kobarid — 4 uri daljave — računi 25 gld. ! Bog se nas vendar vsmili in nam pošlji zdravnika! C. kr. pripravljavnica za učiteljišča v Koboridu končala je šolsko leto 14. avgusta. Sprejemni izpit pojde delat 8 dečkov in 2 deklici. Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska Hilarijanska tiskarna. Prihodnja številka »Primorskega Lista“ izide dne 12. septembra. Štev. 3S8_ 3_2 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil I. četrti leta t. j. mesecev aprila, maja in junija 1894 začne v ponedeljek, 9. septembra 1895. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Oti ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 3. avgusta 1895. »-^Edvard Paulin, v Nunski ix lici št. 1 O. V zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtvaške obleke, rakve, trakove, zlate^črke i. t. d. po najnižih cenah. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se 3®“ naroča po pošti m&u fh Trnkoczy, lekar zraven rotovža.) v L j nbl j ani, priporoča: /CA ŽELODEC : ^0 Marijacelske kapljice m želodec. — Steklenica 20 kr., (i steklenic 1 gld. 3 ducent. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne krugljici^ čistijo želodec pri zabasanji, skaženem želodcu. — Skattilja 21 kr., jedea zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 6 kr. JMF* Za p r s a : Planinski zeliščni ali prsni sirup za odrašče-ne in otroke ; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld 50 kr. MF" Za trganje : Protinski cvet (Gicht.geistl lajša in p roganju bolečine v križu, nogah in rokali, — Steklenica 50 kr , 6 sleklenie 2 gld. 25 kr. V-a ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni Ubalda pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. 18—16 o« JLnton Kuštrin, v Gosposki ulici v hiši g. dr, Lisjaka št. &3. prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd. 36—22 „JANUS“ Vzajemna zavarovalnica življenja na Dunaja- Ta zavarovalnica vstanovljena vže 1. 1840 je osnovana na vzajemnosti, vsled česar deli svoj čisti dobiček (obresti) zavarovancem. Do zdaj se je vže zavarovalo 92.500 osob 25-13 z glavnico 115.912.500 gld. Zavarovanim se je izplačalo glavnice in dobička (obresti) : 17.150.000 gld. Reservni zalog’ znaša 11.779.966 gld. Pojasnila, prospekte, pravila in načrte daja na zahtevo zastonj Podružnica „JANUS“ v Trstu, Via Cologna 7., v Gorici, Via 8. Chiara 10. Laneno oljnati Fir než najboljše vrste prodaja -Adolf Hauptmann tovarna firneža v Ljubljani. Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, firnižev, lakov, suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emalj-majolika in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, šole in domačo rabo. 29—19 Naznanilo. Podpisani ponižno naznanjam veleča-stiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slav. občinstvu, da sem zatvoril pod-družno prodajalnico sveč v Gosposki ulici, ker mi je po prerani smrti mojega brata delala veliko težave. — Odslej bodem imel glavno zalogo na Solkanski cesti št. 9 združeno z delavnico, tam bodem sprejemal in izvrševal cenj naročila. Drobno razprodajo mojih sveč v mestu imajo sledeči gg. trgovci : Edvard Pavlin v Nunski ulici št. 10, Fran Ziani in H. Riessner v Raštelju. Vsi ti gospodje imajo zalogo oblek, rake.v in druge potrebščine za mrtvaške sprevode. Za obilna naročila se toplo priporočam ponižno udani JERNEJ KOPAČ svefiar NB. Rumen vosek, sulie voščene, med v satju kupujem vsaki čas; v vsaki množini po najvišje mogočih cenah. SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO 10. KELLER, BEC mr n. riuTERSTRAssE uu.49. Anton Fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. 30—18 A.nt. Koren, trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. 36_20 CXX»CKXX5000000C