NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 23 - LETO 53 - CELJE, 11. 6.1998 - CENA 280 SIT ŽUPAN VRNIL POL MILUONA minulem tednu je naše kraje zajel pravi vročinski val. Menda je bilo še ribam v vodi roče. Še huje pa je zakuhalo ljudem, v Velenju županu, v krajevni skupnosti Galicija lanu sveta, ki ne razume, zakaj v krajevni skupnosti govorijo o denarju le strogo aupno, na stranicah krajanom, ki morajo brez odškodnine požirati prah amkajšnjega peskoloma, v Vitanju občinskim svetnikom, ki ne vedo, kaj bo z novim ^^^i^^^^^^^^^^roče teme na strani ia. b je dan sončen Pesmi, hvalnice ljubezni in življenju, je Jano Bervar nanizal v Icnjižici Diaiizni stroj. Reportaža na strani 10. Napačnemu obračunavanju plač v velenjsici občinsl(i upravi botruje občinsici statut. Stran 14. Ne kličite me oče Naše slavne manelcenice v Icronilci s Celjsicega na strani 8. Dr. Anton Scliwab Ob 130. letnici rojstva in 60. letnici smrti vsestransicega Celjana, stran 38. »KnapH dobili Najlepše darilo ob 50. letnici vefenjsicega Rudarja- nastop v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev, stran 15. Dolcumentacija požalsico Nenavadno dogajanje ob gradnji gostinskega lokala v zgornjih Corčah. Vroča tema na strani 5. Priloga: PIPEC - 24 Strani humorja 2 DOGODKI Varuh zasut z delom Ivo Bizjak je v Celju pričakoval pol manj ljudi Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je s sodelavci v torek obiskal Celje in se v prostorih Mestne občine ves dan po- govarjal s tistimi, ki so se nanj obrnili s svojimi težavami. Zanimanje za po- govor z njim je bilo tolikšno, da vsi, ki bi to želeli, niso prišli na vrsto. Že prvi dan se je namreč na brezplačni telefon javilo okrog 60 ljudi, tako da prijav naslednji dan niso več spreje- mali. To kaže, da je na našem območju veliko tistih, ki so nezadovoljni z delo- vanjem državnih in drugih organov, saj je varuh pričakoval polovico manj lju- di. Večina problemov se je nanašala na sodne zadeve, na različne upravne po- stopke na socialne in stanovanjske probleme, nekaj je bilo tudi občanov z denacionalizacijskimi problemi. Z ne- katerimi so se dogovorili, da še počaka- jo na dokončanje postopkov (na primer številne žrtve vojnega nasilja se prito- žujejo zaradi dolgotrajnega čakanja na odločbe, vendar je enoletni rok povsem zakonit), pri drugih pa bodo skušali ugotoviti, zakaj je prišlo do zapletov. Sicer pa je varuh človekovih pravic konec minulega tedna predsedniku par- lamenta Janezu Podobniku izročil svoje poročilo za minulo leto. Splošne ocene o spoštovanju temeljnih človekovih pra- vic in svoboščin v Sloveniji so dobre. Vendar prihaja do nepravilnosti, obsta- jajo pa tudi številni problemi, ki so v nasprotju z določiU zavezujočih medna- rodnih pravnih aktov ali določbami us- tave, ugotavlja varuh v poročilu. Najbolj skrb zbujajoče je to, da na nekatere probleme opozarja že tretjič zapored (gre za tretje letno poročilo). Pravni red ni popoln in stabilen, državni organi delujejo neučinkovito in celo nezakoni- to, odkrite nepravilnosti pa se prepočasi odpravljajo. Obveščanje javnosti o vlad- nih namerah je pomanjkljivo, usklaje- vanje med resorji pa predolgo. Odnos države do posameznikov je pogosto ne- primeren. Lani se je v primerjavi z letom poprej najbolj povečalo število delovnopravnih zadev, zadev s področ- ja socialne varnosti ter upravnih zadev. Ivo Bizjak ugotavlja, da je veliko zako- nodaje še neusklajene z ustavo, številni zakoni s področja človekovih pravic pa še niso sprejeti. Eden tisti, ki je želel govoriti z varu- hom človekovih pravic, je bil tudi direk- tor Klasja Celje Edi Stepišnik, ki ga težijo birokratski zapleti v zvezi s pe- karno v Ljubljani. Kljub temu, da mu ni uspelo priti na seznam za sprejem, je dejal, da bo vztrajal, dokler mu ne bo uspelo predstaviti problema varuhu za človekove pravice. Zato upa, da se bo parlament letošnje- ga poročila lotil temeljito, saj so v njem zbrani problemi, s katerimi se soočajo ljudje in da bodo tudi sklepi, ki jih bo sprejel, uresničeni hitreje. TC Obletnica mladinskega raziskovanja v ponedeljek je bila v Na- rodnem domu v Celju slo- vesnost ob 20. obletnici mladinskega raziskovalne- ga dela v Celju. Med lepo pripravljeno pri- reditvijo so vsi tisti mentorji in mladi raziskovalci, ki so letos sodelovali pri pripravi raziskovalnih nalog, prejeli priznanja. V okviru razpisa Mladi za Celje so letos nasta- le 103 raziskovalne naloge z različnih področji, ki so jih pripravljali učenci z vseh celjskih osnovnih in srednjih šol. Posebna priznanja ozi- roma umetniške slike pa je celjski podžupan Dušan Burnik izročil mentorjem, ki so najbolj zaslužni za to, da je mladinsko raziskova- nje v Celju postalo projekt, s katerim živijo vse šole, pa tudi mesto. Priznanja so pre- jeli inženir Zoran Tratnik, magistra Jožica Dolenšek, profesorici Majda Omahen Zlatolas in Mojca Utroša ter učitelja Jana Draskler in Bojan Kmecl. NMS Pri avtocestah in turizmu beseda stroki Na celjskem simpoziju bo govora o izgradnji avtocestnega omrežja Slovenije in možnostih turističnega razvoja Kaj morajo storiti DARS in turistični delavci, da bodo slovenske avtoceste ustrezno informacijsko opremljene? Ali nam bodo avtoceste »pri- nesle« nove turiste, ali se bo povečala le vloga Slovenije kot tranzitne dežele? Katere rešitve na še predvidenih av- tocestnih odsekih zahtevajo dodatne strokovne preverbe? Kaj storiti, da bi bila obcest- na krajina čim bolj ohranje- na in da bi ustrezala evrop- skim standardom? To so štiri temeljna vprašanja, na kate- ra naj bi odgovore skušalo najti okoli 200 strokovnjakov najrazličnejših strok, udele- žencev simpozija o Izgradnji avtocestnega omrežja Slove- nije in novih možnostih turi- stičnega razvoja. Sešli se bo- do v ponedeljek, v Narodnem domu. Organizatorji strokovnega srečanja so Mestna občina Ce- lje v sodelovanju z ministrstvi za promet in zveze, za malo gospodarstvo in turizem, za okolje in prostor ter za notra- nje zadeve, soorganizatorji so tudi Dars, Center za promoci- jo turizma in Turistična zveza Slovenije. Na plenarnem zasedanju, ki bo uvod v simpozij, bosta go- vorila ministra Anton Berga- uer o izgradnji slovenskega avtocestnega omrežja v pri- hodnje ter Janko Razgoršek o avtocestah in novih možno- stih turističnega razvoja. Dr- žavna sekretarja Dušan Bla- gajne in Borut Likar bosta načela temi prostorske politi- ke, ekološke problematike in izgradnje avtocestnega omrežja, ter o avtocestah v povezavi z varnostjo v cest- nem prometu. Jože Brodnik predsednik Darsa, bo z več vidikov predstavil dosedanjo izgradnjo slovenskega avto- cestnega omrežja, predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič bo govoril o skr- bi za turiste, ki se bodo vozili po slovenskih avtocestah, di- rektor Centra za promocijo tu- rizma Franci Križan pa bo predstavil projekt Turistično informacijske in promocijske mreže Slovenije. V okviru simpozija bosta v Narodnem domu na ogled dve razstavi, ti bosta odprti za obi- skovalce še ves teden. Pri prvi gre za predstavitev poteka iz- gradnje avtocestnega omrežja v Sloveniji, pri drugi pa bo na več deset panojih predstavlje- na informacijska in turistična infrastruktura ob slovenskih avtocestah. Gre za to, da bodo prvič predstavljene informa- cijske table na avtocestah, ki so jih oblikovali v Turistično informacijski in promocijski mreži Slovenije. Po besedah Jožeta Volfanda, člana organi- zacijskega odbora, je zanima- nje med strokovnjaki za sim- pozij izjemno, za cilj pa so si organizatorji zadali, da v jav- nost prodre mnenje stroke iz vseh omenjenih področij, ki mora v praksi vse prevečkrat popustiti političnim intere- som. NGL Delitev zvezdic do konca leta Na območju Upravne enote Celje je 6 gostinsko nastanitve- nih objektov, ki morajo do konca leta obvezno pridobiti kategorizacijo (1 do 5 zvezdic), neobvezno pa lahko zapro- sijo tudi za podelitev znaka kakovosti in specializacije. Doslej so za kategorizacijo zaprosili le v Toplicah Dobrna d.d. Vlada je sicer sprva določila 31. maj za rok, v katerem naj bi izpeljali kategorizacijo vseh gostinsko nastanitvenih obratov, vendar ga je kasneje podaljšala do konca leta. Po besedah Irene Ferlež, ki je v UE Celje edina izvedenska ocenjevalka obratov z licenco, morajo osnovno kategorizacijo pridobiti prav vsi gostin- sko nastanitveni obrati, torej hoteli, moteli, apartmaji, turistične kmetije, marine in zasebni sobodajalci, po pridobljeni kategori- zaciji lahko zaprosijo še za znak kakovosti, tisti, ki pridobijo vsaj dve zvezdici, pa tudi za znak specializacije za konferenčni, športni, družinski, igralniški turizem in podobno. IS Ženske v parlamentu Urad RS za žensko politiko je v ponedeljek v Celju pri- pravil okroglo mizo, na kate- ri so predstavili knjigo Žen- ske v parlamentu, ki pred- stavlja prvo zares celovito analizo o neprisotnosti žensk v slovenski politiki. Poleg avtorice knjige Milice G. Antič in direktorice urada Vere Kozmik so na okrogli mizi sodelovali še igralka Tina Gorenjak, direktorica Term Zreče Marija Deu Vrečer in predsednik občinskega odbo- ra LDS v Celju Igor Gobec, ki spremljajo početje političark in politikov vsak s svojega zor- nega kota, imajo pa tudi nekaj lastnih izkušenj. Kot je tudi v Celju poudarila Antičeva, bi lahko večjo prisotnost žensk v parlamentu in v politiki sploh povečali le z mnogimi spre- membami. Predlaga sistem strankarskih kvot, ki pa sam po sebi ni zadosti, kar so v praksi na zadnjih volitvah že občutile kandidatke združene hste. Zato so po njenem po- trebne tudi spremembe volil- nega sistema, spremembe v notranji organiziranosti in strategiji slovenskih političnih strank, potrebno je prebujanje interesov civilne družbe, spre- meniti bi bilo treba tudi vlogo medijev. Skratka, potrebno bi bilo obrniti tok javne zavesti, vendar smo pri nas glede na to, da je ženska še vedno po- stavljena pred dilemo: služba ali družina, še daleč od tega. Da je res tako, priča med dru- gim tudi podatek, da je lani ob 121 tisoč rojstvih za porodniš- ki dopust prosilo le 19 tisoč moških. JI Z OBČINSKIH SVETOV Milijoni za odpadno vodo ŠMARJE PRI JELŠAH - Skupni prihodki in odhodki letošnj, ga proračuna šmarske občine znašajo 709 milijonov tolarjev, predlogu odloka, ki so ga sprejeli prejšnji teden, je torej i milijonov tolarjev več, saj so se svetniki odločili, da bod sredstva takse za čiščenje odpadnih voda (uporabniki jo plafj jejo k vodarini) namenili za pridobitev projekta za izgradni čistilnih naprav. Po velikih investicijah na področju družbeni dejavnosti se namerava občina lotiti sistema čiščenja odpadni vod.(BJ) Rezervacija za vrtec ŠMARJE PRI JELŠAH - Starši, ki v poletnih mesecih 5 pošljejo otroka v vrtec vsaj 1 mesec, bodo lahko plačali rezervacijo. Po sklepu šmarskih svetnikov bodo občani ji njihove občine plačali po 3 tisoč SIT mesečno, razliko pa bodi pokrili iz občinskega proračuna. Ekonomska cena za mlaji 1 otroke znaša v Šmarju 38 tisoč SIT ter za starejše 33 tisji (povprečni mesečni prispevek staršev 7700 oziroma 6600 Sil i Svetniki so se strinjali tudi s plačilom rezervacije za vpi novincev in to prav tako po 3 tisoč mesečno. To so storili zat( ker se je dogajalo, da starši otrok po vpisu niso vključili v vrteif Tistim, ki bodo otroka vključili, bodo rezervacijo obračunal( drugim pa je ne bodo vrnili.(BJ) ^ Sprejeti amandmaji in proračun ŽALEC - Svetniki so po dolgotrajni razpravi v drugi obravna 3 sprejeli občinski proračun. Zataknilo se je zaradi amandmaje a ki so jih vložili svetniki in ki jih je župan Milan Dobnik pisii zavrnil, češ da v njih ni predvidena prerazporeditev sredstee Kasneje so svetniki sprejeli skoraj vse amandmaje (med njii; tudi 20 milijonov tolarjev za obnovo Doma Svobode v Preboldu in potrdili tudi predlagani proračun. (US) Bolje v prometu MOZIRJE - Načelnica Policijske postaje Olga Fajmut je svetDi kom predstavila delo policistov v Mozirju, ki se srečujejo i veliko prostorsko stisko, saj nimajo niti garderobe niti prostora za pridržanje in nasploh delajo v težkih pogojih. Hkrati 1 načelnica še povedala, da se je stanje na področju promet!'! varnosti v Zgornji Savinjski dolini po sprejetju zakona precu izboljšalo. (US) r Minus 14 milijonov tolarjev t MOZIRJE - Svetniki so sprejeli občinski proračun, ki znic 503 milijone tolarjev. Tako proračunski primanjkljaj zanaša ^ milijonov tolarjev, ki jih bodo nadomestili ob rebalansu oziron^ potem, ko bodo znana vsa merila iz države. Sicer je eiil največjih postavk izgradnja šole na Rečici, za katero so mozirsK svetniki namenili 60 milijonov tolarjev.(US) i' S tremi projekti na razpis MOZIRJE - Po sklepu občinskega sveta bodo v občini ni razpis za demografsko ogrožena območja prijavili izgradni r ceste Kolovrat-Lepa Njiva (dela naj bi veljala 30 milijonoii tolarjev) in projektno dokumentacijo za vodovod Homce, kar bii stalo 1,3 milijone tolarja. Hkrati so se odločili, da bodo na razpii ekološkega sklada prijavili tudi študijo daljinskega ogrevanj Mozirja iz Glinove kotlarne. (US) Tudi za vrnitev Menine MOZIRJE - Člani občinskega sveta menijo, naj bi Agrari skupnosti Spodnja Rečica, Nizka, Varpolje vrnili vse, kar i možno vrniti. To vključuje tudi vrnitev avtokampa Menina, kjf bi skupnosti vrnili vse, razen objektov. V avtokampu mora, p mnenju svetnikov, ostati nespremenjena, torej turistično nara' nana dejavnost. (US) v šole v Zreče ali Vitanje ,i VITANJE - Na željo Osnovne šole Zreče, ki že v naslednjeil šolskem letu poskusno uvaja devetletko, je Občina Vitanje ij sprejetjem sklepa uskladila vitanjski šolski okoliš z mejant občine. Še naprej pa dopuščajo staršem šoloobveznih otrok ( območja zreške ali katerekoli druge občine tudi možnost, vpišejo otroke v Osnovno šolo v Vitanju. (BZ) [ii Priznanja občine Vitanje VITANJE - Dobitnica zlatega grba občine bo Julijana Golol upokojena učiteljica iz Vitanja. Priznanje občine pa boiiij Vitanjčani podelili Konjičanu Stanetu Frimu in sicer predvsei^ zato, ker je v času, ko je bil poslanec v državnem zboru usp, pridobiri denar za gradnjo ceste v Spodnjem Doliču, ki pomembna prometna povezava za Vitanje. Priznanja bod podeljena na proslavi ob občinskem prazniku 24. junija.(BZ) Prvi ducat ulic VITANJE - Vitanjske hiše bodo v roku treh mesecev že krasil' zelene table z napisi ulic in hišno številko. Občino bo poimen^* vanje ulic stalo manj kot pol milijona tolarjev, občani pa bod' morali na svoje stroške poskrbeti za ureditev osebnih dokumeH tov.(BZ) ^ Dražja voda LJUBNO - Z junijem se je vodarina v ljubenski občin podražila za osem odstotkov. Nova cena je usklajena z rastj^^ inflacije in bo nespremenjena do junija 1999.(Ž.Z.) Šl.23.-11.{«niii 1998 f. SNOPIČ DOGODKI 3 Z napotnico na Roglo Klimatsko zdravilišče na Rogli široko odpira vrata - Unior Turizem sredi dogovorov za koncesijo z Zavodom za^ zdravstveno zavarovanje Slovenije l odločbo ministrstva za jravstvo je bila Rogla že [ed dvema letoma razglaše- j za klimatsko zdravilišče, uior Turizem je prejšnji te- jn predstavil katalog S kli- io do zdravja, v katerem ■lovito predstavlja naravne [cdnosti Rogle ter progra- le, ki so jih pripravili za irovanje in vrnitev zdravja. Z njihovim uresničevanjem ilijo doseči, da bo postala )gla osrednje klimatsko Iravilišče v Sloveniji, kamor )mogoče priti na zdravljenje di z napotnico oziroma bo ivod za zdravstveno zavaro- inje plačnik storitev. Možno- i, da to v resnici postane, so 'like tako zaradi dejanskih iravnih prednosti Rogle kot di zaradi ponudbe zdravs- enih in drugih uslug. Ne na- idnje pa imamo v Sloveniji 10 samo, prenapolnjeno kli- atsko zdravilišče, Rakitno, je namenjena samo otro- im. Kot je na novinarski konfe- nci poudaril direktor Unior irizma Maks Brečko, so s vimi raziskavami klime na )gli pričeli že pred 14 leti in ido z njimi še nadaljevaU, )leg domačih strokovnjakov bodo vključili tudi sodelav- iz graške in miinchenske kultete. »Naš cilj je ekonom- i. Rogla je začela s smuča- em, kar je za dobro poslova- e premalo. Z vztrajnim vla- injem, tudi v dodatno po- idbo, smo sezono podaljšali eko celega leta. Lani je lior Turizem ustvaril 2 mili- rdi tolarjev skupnega pro- eta, od tega preko 230 mili- Šef zdravstva, ortoped Matjaž Lovšin, balneolog prim. prof. dr. Janez Kraševec, direktor Unior Turizma Maks Brečko ter pulmolog in alergolog prim. mag. Brane Mežnar. Jonov tolarjev dobička, kar nam omogoča nova vlaganja. Dosegli smo 190 tisoč nočitev, zreško Pohorje v celoti že 250 tisoč. Tako ali drugače se s turizmom na tem območju uk- varja že 1300 do 1500 ljudi,« je predstavil nekaj zgovornih podatkov Maks Brečko, ki je prepričan, da bo letošnja po- letna sezona privabila deset odstotkov več gostov kot lani. Med njimi pa naj bi pomem- bnejši delež imeli prav gosti, ki bodo Roglo obiskali zaradi njenih klimatskih prednosti. Brez klopov in prsic šef zdravstva Terme Zreče dr. Matjaž Lovšin je povzel že ugotovljene značilnosti klime na Rogli, ki ji glavni pečat daje nadmorska višina 1500 me- trov. Zaradi te višine tod ni ne klopov ne pršic, pa tudi pelo- da trav in listavcev ne. Tempe- rature zraka so v štirinajstih letih samo enkrat dosegle 20 stopinj Celzija, drugače so vedno nižje, letno pa je na Rogli tudi več kot 1500 ur di- rektnega sončnega sevanja. O blažilnih in dražilnih vpli- vih klime na Rogli je govoril pulmolog prim. mag. dr. Bra- ne Mežnar, ki že dve leti vodi pulmološko ambulanto na Ro- gli. Ta je po njegovih besedah kakovostno opremljena za do- ber strokovni nadzor bolnikov in za nadzirani oddih vseh ostalih. »V Sloveniji ni pravega zdravilišča za bolnike s pljuč- nimi boleznimi, ki so med naj- večjimi zdravstvenimi proble- mi. Blažilni učinki tukajšnje klime, ki so najizrazitejši od aprila do oktobra, so pomem- bni pri zdravljenju in rehabili- taciji bolnikov s kroničnim bronhitisom in alergičnimi obolenji zgornjih in spodnjih dihal, med katerimi prevladu- je astma, dražilni učinki klime pa so prisotni vse leto in so pomembni predvsem zaradi preventivnega delovanja na dihala in celotnega človeka.« O pomenu klime za zdrav- ljenje in rehabilitacijo obolenj zgornjih in spodnjih dihal ter alergičnih bolezni dihal je go- voril tudi prim. prof. dr. Ja- nez Kraševec, specialist bal- neolog, ki je poudaril tudi iz- jemne možnosti kombinacije klimatskega zdravljenja na Rogli s termalnim v Termah Zreče. V Unior Turizmu so pripra- vili različne 5 do 7-dnevne programe, namenjene pose- bej varovanju in krepitvi zdravja za otroke, mlade in za družine. Zanimiva novost je šola odvajanja kajenja. V Sloveniji je kar 500 tisoč ka- dilcev. Za cilj šole odvajanja kajenja so postavili zmanjša- nje števila kadilcev, spre- membo negativnega vzorca obnašanja in vzpodbujanje zanimanja za zdravje v zdra- vem okolju. Poleg 5 in 7- dnevnih programov odvaja- nja bodo na Rogli organizirali tudi srečanja tistih, ki so opu- stili kajenje. Šola in srečanja naj bi dobila mednarodno obeležje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. Glede na podatke, da v am- bulantah za predšolske otroke zabeležijo kar 41 odstotkov obolenj dihal, v šolskih ambu- lantah pa še vedno visokih 25 odstotkov, po njegovih bese- dah v Sloveniji nujno potrebu- jemo zdravilišče za zdravlje- nje obolenj dihal - vsaj za mla- dino, ki je zajeta v osnovnem zdravstvenem varstvu. Rogla je za to več kot primerna, ■■■■■■■■■■■■■i MBP VŠrnarfu napredujefo Številne prireditve za občinski praznik v šmarski občini se že vr- ijo prireditve v počastitev Jčinskega praznilca. Osred- a, s podelitvijo občinskih iznanj bo 27. junija, ko bo- ) obenem slavili 45-letnico dia Šmarje pri Jelšah. V ogramu praznovanja je tu- sobotni satirični Aritas 98. . 1 V občini so zadovoljni, saj imeravajc) med praznova- em predali namenu nov šen- iški pločnik ob magistralni •sti ter začeti z nadzidavo mkajšnje šole. Občina sode- je tudi pri gradnji poslovno- govskega centra Šmarje, kjer ^ v zgornji etaži 10 nadstan- irdnih stanovanj. Do konca lija naj bi gradnjo prekrili ter "edili pročelje. V dvorcu Jel- Igrad je občina zaradi hitre- ' propadanja poskrbela za Jjnujnejše posege, v Cankar- W ulici pa bodo po denacio- ^lizacijskan zapletu začeli aditi 18-stanovanjski blok. V občinski upravi se pri- javljajo tudi na ureditev peš- poti med centrom, nadhodom in osnovno šolo. Lotevajo" se tudi potokov, predvsem Lem- berškega, ki je decembra pov- zročil veliko škodo. Med prireditvami občin- skega praznika bo danes, v četrtek (ob 19. uri), v šmar- skem kulturnem domu za- ključni koncert učencev šmarske podružnice glasbe- ne šole. V soboto, 13. junija, bo v Sv. Štefanu gasilsko tek- movanje za Krumpakov me- morial (ob 15. uri). Teniški klub Jelšingrad pripravlja v soboto in nedeljo klubski turnir za vse kategorije. V nedeljo (ob 17. uri) bo v šmarski župnijski cerkvi predstavitev novih orgel, ko pričakujejo mariborskega škofa dr. Franca Kramber- gerja._ Tam bodo zamenjali propu- ste ter očistili strugo. Podobne težave imajo v šmarskem Dvo- ru, kjer pripravljajo rekon- strukcijo ceste, iz Zadrž proti ribnikom pa bodo jeseni gradi- li pločnik ob magistralni cesti. Kot so med drugim povedali predstavniki občine na pone- deljkovem pogovoru z novi- narji, bodo v zdravstvenem domu za 30 milijonov SIT ure- dili prostore pediatrije, proče- lje in zamenjali okna, priprav- ljajo pa tudi projektno doku- mentacijo za prizidek vrtca, kjer bo dvakrat več površin. Na kulturnem področju se ve- selijo predvsem uspešne ob- nove šmarske Kalvarije, ki da- je kraju značilno podobo. ■■■■MM BRANE JERANKO Kako delili vodovode? šmarski svetniki so prejšnji teden znova zavrnili predlog delitve premoženja komunalnega podjetja OKP iz časa bivše šmarske občine. Pri delitvi vodovodne infrastrukture bivše šmarske občine so se preostale štiri občine že odločile za kriterij delitve po porabi vode, Šmarje pa vztraja pri kriteriju delitve po številu prebivalcev po občinah. V vseh petih novih občinah se sicer strinjajo z delitvijo kanalizacije po legi in delitvi osnovnega kapitala OKP po kombiniranem kriteriju (po polovico poraba vode oziroma števi- lo prebivalcev). Ker morajo delitev premoženja OKP sprejeti »v paketu«, bo potrebno o vodovodih novo usklajevanje. BJ k23.>11.iviii{1998 PO SVETU Sto mrtvih v nesreči vlaka v katastrofalni nesreči hi- trega potniškega vlaka na severu Nemčije, petdeset ki- lometrov severno od Hanno- vra, je po zadnjih podatkih umrlo 98 ljudi. Preiskava vzrokov se za zdaj še vedno osredotoča na zlom kolesne- ga obroča na vagonu za loko- motivo, zaradi katerega je vlak nekaj sto metrov pred postajo Eschede iztiril in se s hitrostjo 200 kilometrov na uro zaletel v cestni nadvoz. Reševalci so ponesrečence najhujše železniške nesreče v nemški zgodovini iskali pet dni, saj so bili štirje vagoni zaradi silovitega naleta popol- noma zmečkani, še vedno pa imajo hude težave z identifi- kacijo žrtev. Doslej so prepoz- nali 73 trupel, pri ugotavlja- nju identitete pa so temeljito pretresli tudi zemljo do globi- ne štirih metrov. Preiskovalci ocenjujejo, da je lokomotiva že prevozila podvoz, ko je tri- najst vagonov iztirilo in se za- rilo drug v drugega. Vagoni so poruših tudi stebre nadvoza, ki se je takoj in povsem poru- šil, potnike in celotno kompo- zicijo pa je razmetalo daleč naokoli. Nemški kancler Kohl, ki je zaradi nesreče pre- kinil obisk v Italiji, je razglasil dan žalovanja. Vlaki Intercity- ekspres so sicer eni najsodob- nejših potniških vlakov na svetu, iz preventivnih razlo- gov pa je uprava Nemške že- leznice iz prometa najprej umaknila polovico ICE vlakov t.i. druge generacije, nato pa je na temeljit pregled z ultra- zvokom poslala vse ICE vlake t.i. prve generacije, ki so ne- koliko starejši. Ti vlaki na nor- malnih odsekih dosegajo hi- trost do 200 kilometrov na uro, na najhitrejših pa drvijo tudi z 280 do 300 kilometri. Namenjeni so predvsem po- slovnežem, teh je bilo tudi največ med ponesrečenci. ICE vlak namreč za osemsto kilo- metrov dolgo pot od Miinchna do Hamburga porabi le do- brih pet ur. Kosovo v pravi vojni Srbska ofenziva je v vojno vihro, ki se počasi približuje Prištini, potegnila še zadnje mirne predele pokrajine. Os- vobodilna vojska Kosova naj bi z gverilsko taktiko uspe- šno nadzorovala že najmanj tretjino ozemlja. Število be- guncev in žrtev medtem ne- nehno naraščata. Na severu Albanije, kamor beži prestrašeno prebivalstvo, naj bi bilo že najmanj 20 tisoč kosovskih Albancev, v Črni gori pa 7 tisoč, visoki komisa- riat za begunce pri ZN pa se že pripravlja na nov val ubež- nikov, ki naj bi bil še bistveno večji. V zadnjem tednu je srb- ska vojska napadala tudi s topništvom in celo letali, naj- huje pa je še vedno na območ- ju Dečanov. V spopadih je umdo najmanj 50 Albancev, več kot 200 pa jih še pogreša- jo. Srbska stran ima kar nekaj težav z mobilizacijo. Samo v Beogradu je zaradi zavrnitve odhoda na Kosovo izgubilo Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv službo 100 policistov, nepo- korni policisti pa izgubljajo zaposlitev tudi po drugih srb- skih mestih. OVK pa naj bi bila v svojih pozivih, naj se ji pridružijo vsi rojaki, stari od 18 do 55 let, precej bolj uspe- šna. Evropska petnajsterica je potrdila prve od napovedanih sankcij zoper ZRJ, mednje so- di prepoved novih naložb v Srbiji in skorajšnja zamrzni- tev srbskega premoženja v tu- jini. Nekoliko bolj kritični so poštah tudi v Washingtonu, kjer zdaj podpirajo ostrejše ukrepe, vendar pa Rusija še vedno uspešno preprečuje složno mednarodno akcijo zoper Miloševiča. Zunanji mi- nistri članic Europske unije so v Luxemburgu v diplomatsko šifriranem sporočilu pozvali mednarodne varnostne orga- nizacije, naj pretehtajo mož- nosti za pridobitev mandata za 'morebitni vojaški poseg. Piloti ogrožajo Mondial Uprava francoske nacio- nalne letalske družbe Air France in sindikat pilotov se niso uspeli dogovoriti o kon- cu stavke. Namesto Franco- zov bodo med svetovnim no- gometnim prvenstvom za le- talsko povezavo Francije s svetom skrbele tuje letalske družbe. 3200 pilotoViSe upira napo- vedanemu postopnemu zmanjševanju plač, ki pa so med najvišjimi na svetu. V prvih dneh stavke je bilo od- povedanih več kot 80 odstot- kov mednarodnih in tretjina notranjih letov, nič kaj bolje pa ne bo v času samega Mon- diala. Organizatorji so sprva napovedovali polom, trmo pi- lotov pa so mediji in vsa fran- coska javnost označili kot ne- sramno in predrzno potezo, ki lahko Francijo osramoti pred svetom v najbolj občut- ljivem času. Stavko so napo- vedovali tudi železničarji, vendar pa so po dveh dneh svoje zahteve ublažili oziro- ma bodo z morebitno stavko nadaljevali po Mondialu, ka- kor je neuspešno predlagala pilotom tudi uprava Air Fran- cea. Mednarodna nogometna zveza FIFA si je po živčnem tednu nekoliko oddahnila, potem ko so uspešno preučili in našli alternativne prevoze za športnike in množice obi- skovalcev. Na predvečer otvo- ritve je FIFA izvolila novega predsednika. Nov nogometni »car« je postal Švicar Sepp Blatter, ki bi sicer moral dobi- ti dvotretjinsko podporo, ven- dar pa se je njegov najmočnej- ši protikandidat, ambiciozni Šved Lennart Johansson, za katerega je volila tudi Sloveni- ja, v drugem krogu kandida- turi odpovedal. 4 Toča klestila na Kozjanskem Na šmarskem in šentjurskem območju je med četrtkovim neurjem ponekod klestila toča, gasilci pa so morali črpati meteorno vodo. V šmarski občini o najhujši toči poročajo iz nekaterih delov KS Sv. Štefan in KS Zibika. Po hudem nahvii so gasilci črpali vodo iz dela pritličja in garaže šmarskega zdravstvenega doma. V ponedeljek je bila na terenu občinska komisija, občani pa lahko prijavijo škodo do 18. junija. Beležijo tudi manjšo škodo na lokalnih cestah. V občini Podčetrtek je bilo največ toče v Imen.ski Gorci, Virštanju in Veračah, kjer so vinogradi in sadovnjaki, v Atomskih toplicah pa so morali gasilci odstraniti vodo iz gradnje veznega hodnika. Na območju šmarske upravne enote prihajajo poročila o toči tudi iz KS Sv. Florjan v slatinski občini ter iz občin Rogatec in Kozje, kjer je bilo najhujše na Bučah ter Vrenski Gorci. V šentjurski občini so prijavili škodo predvsem posamezniki s Ponikve in Dramelj. Povsod podatke še zbirajo. BJ NA KRATKO Sekretar o Pavličevem sedlu LOGARSKA DOLINA - Državni sekretar v ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem Tomaž Zaje je pred kratkim obiskal Zgornjo Savinjsko dolino. Med drugim je podprl prizadevanja Ljubencev pri nadaljevanju iskanja termalne vode v Okonini in nakazal možnost, da bi dolina dobila turistično-informacijski center. Državni sekretar je tudi načel najbolj občutljivo temo: mednarodni mejni prehod Pavličevo sedlo. Zaradi lastniških zapletov Avstrijci spet ponujajo drugo lokacijo, Slovenija pa vztraja pri prvotni trasi. (Ž.Z.) Pot do Mozirske planine MOZIRSKA PLANINA - Mozirski planinci imajo za letos dva velika cilja. Postojanko na Mozirski planini si bodo prizadevali vpisati v zemljiško knjigo na ime svojega društva in do objekta spet pripeljati slovensko planinsko pot. Z načrti so že tudi pri naslednjem letu, ko se nameravajo lotiti nekaterih obnovitve- nih del. (Ž.Z.) Sv. Štefan bo bližje ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini so se odločili, da bodo letos na razpis za pomoč demografsko ogroženim prijavili rekonstrukci- jo ter širitev ceste Lekmarje-Sv. Štefan-Grobelce. Cesta, ki povezuje KS Sv. Štefan z občinskim središčem, je v zelo slabem stanju. (BJ) Kdo so najzaslužnejši? ŠMARJE PRI JELŠAH - Znani so letošnji občinski nagrajenci. Plaketo občine bo prejelo šmarsko gledališče Bo, priznanja občine pa Ivan Drofenik iz Hajnskega ter Šmarčana Franc Novak in dr. Danica Knapič-Nagode. Denarne nagrade so namenili Čebelarskemu društvu, Godbi na pihala in Lutkovni gledališki skupini vrtca. (BJ) Gradili bodo Posavci ŠMARJE PRI JELŠAH - Z nadzidavo podružnične šole v Šentvidu bodo začeli 1. julija ter končali 25. avgusta. Prejšnji teden so v občini izbrali med osmimi ponudniki za najugodnej- šega SGP Posavje Sevnica, ki je pripravljen graditi za 36,6i milijonov SIT. Po občinskem terminskem planu je nato na vrsti' telovadnica v šoli Zibika, vendar bodo morali najprej povečati šmarski vrtec. Vrtec uporablja tudi nekatere prostore v central- ni šoli, ki jih ta potrebuje za 9-letko. (BJ) Socialdemokrati o gospodarjenju v razpravi o gospodarskem in socialnem programu ZLSD, ki sta jo pred kratkim pripravili celjska in šentjur- ska območna organizacija, so govorili predvsem o temelj- nem cilju socialdemokratske- ga gospodarskega programa, to je povečanju življenjske ravni državljanov. Po mnenju socialdemokra- tov je nujno treba povečati konkurenčno sposobnost slo- ven.skega gospodarstva, pred- vsem industrije, ter zasnovati sistem politike zaposlovanja in cen, ki ne bo povečevala infla- cije, a bo zaposlene vendarle dovolj vzpodbujal za kakovost- no in učinkovito delo. Vlada bi nujno morala povečevati ukre- pe za pospeševanje izvoza, saj so izvozniki izjemno pomem- bni, vlada pa se do njih obnaša mačehovsko. Pomembno je tu- di ustvarjanje pogojev za odpi- ranje novih delovnih mest in prezaposlovanja. V razpravi se je potrdilo, da so zaposleni nemotivirani,v stalnem strahu pred izgubo delovnega mesta, razočarani zaradi vse manjših pravic in zaradi vsakodnevnih skrbi. Poleg tega so ugotovili, da sta po novi metodologiji, po kate- ri se število brezposelnih raču- na na njihovo bivališče, občini Celje z 21,5 odstotka in Šent- jur z 19,3 odstotka v samem vrhu nezaposlenosti v regiji. V razpravi je bila izpostavljena usoda številnih celjskih podje- tij in tudi Železarne Štore kot največjega skupnega proble- ma obeh občin. V drugem de- lu so govorili o socialnem pro- gramu stranke, za ZLSD pa je najbolj pomembno, da refor- ma socialne države poteka v sporazumu s socialnimi part- nerji in z vsemi drugimi priza- detimi skupinami (invalidi, upokojenci...). Jabolka namesto hiš V Velenju je zmanjlflacije, raz- koraka med tečajem nemške marke in cenami ter k zmanjša- nju obrestnih mer. mmmmmmmmmmmm k. l. Inženirski poklic je lep Od 3. do 5. junija so bili v Celju dnevi slovenskega proizvodnega inženirstva, na katerih naj bi slovenska javnost izvedela, da domače gospodarstvo ne pretresajo samo težave. Osnovni cilj dnevov je bil predstaviti uspe- šna slovenska podjetja, ki dobro delajo doma, večino svojih izdelkov pa izvažajo na najbolj zahtevne tuje trge. Na predstavitvi so poleg predstavnikov nekaterih podjetij sodelovali tu- di mladi in njihovi starši, ki naj bi imeli veliko vlogo pri svetovanju otrokom, kje nadaljevati šolanje oziroma kakšen poklic izbrati. Kot namreč ugotavlja Kari Kuzman z ljubljanske fakultete za strojništvo, se preveč mladih odloča za tako imenovane mehke poklice, trdih pa se izogiba. Zato so predstavniki mariborske in ljubljanske strojne fakultete na dnevih proizvod- nega inženirstva hoteli dokazati, da so tudi tehnični in inženirski poklici lepi. Človek je lahko inovativen, predvsem pa zadovoljen z rezultati svojega dela, ker se le-ti dajo meriti. Žal je bila udeležba na dnevih nekoliko manjša, kar po mnenju organizatorjev tudi kaže na apatič- nost Celja, vendar so prepričani, da bodo razme- re že prihodnje leto drugačne. JI Prva madžarska črpalka Odpirajo jo v Slatini, pogovori tudi s Celjani V Rogaški Slatini se pri- pravljajo na odprtje prvega Mol-Benzovega bencinskega Servisa v Sloveniji. Madžar- ska črpalka bo v sklopu nove- ga trgovsko prodajnega cen- tra Tržišče v Rogaški Slatini. Po načrtih bi morali odpreti Servis 1. julija. Mol-Benz, ki so 8a v Rogaški Slatini izbrali za najugodnejšega ponudnika, je Že objavil razpis za prodajalca svojega prvega servisa. V nje- govem sklopu bo običajna tr- govina, kjer bi ponudili tudi značilne madžarske proizvo- de, avtopralnica in možnost ročnega pranja, pozneje pa bi verjetno dodali vulkanizersko delavnico. Mol-Benz iz Lendave je hče- rinsko podjetje velike madžar- ske delniške družbe, ki je v Sloveniji prisotno od jeseni 1996. Sedež družbe, ki zapo- sluje 16 tisoč ljudi, je v Budim- pešti, v njej pa je tudi veliko ameriškega kapitala. Nafto čr- pajo tako na Madžarskem kot na Bližnjem in Daljnem vzho- du, na Madžarskem so njihove kar štiri velike rafinerije. V Sloveniji je ekskluzivni kupec njihovih naftnih derivatov, aro- matov, parafinov in bitumnov družba Petrol. V Lendavi imajo zaenkrat 4 zaposlene, vendar se namera- vajo širiti. Tako pripravljajo v Sloveniji trenutno projekte za pribhžno pet lokacij. Tudi s predstavniki celjske občine so se že pogovarjali o mogočem servisu v mestu ob Savinji (go- vori se o lokaciji v bližini Cin- karne), pri tem pa še niso našli skupnega jezika. BRANE JERANKO 8 KRONIKA S CEUSKEGA novitedhik Ne kličite me oče Bernarda Marovt zdaj tudi filmsl(a igralka, Urša Drofenik z Dolce&Gabbano Kaj imata skupnega Šmar- je in Ljubno? Nekdaj sta bila trga, zdaj sta občinski sre- dišči. In znana celo v svetu mednarodne mode. Bolj še vedno Ljubno zaradi Ber- narde Marovt, a se tudi 22- mladenka iz Šmarja že uve- ljavlja v Italiji. Z znamenito italijansko modno hišo Dolce&Gabbano je začela sodelovati Urša Dro- fenik iz Šmarja. Kreiranje je spoznavala v mamini šivalni- ci, kjer izdelujejo uniforme za zdravstvo in gostinstvo, pred- lani pa je s slovesno toaleto zmagala na natečaju za naj- bolj spektakularno kreacijo za miss sveta. Nato je nagra- do dobila tudi na mednarodni reviji mladih modnih kreator- jev Smirnoff in tako sta jo opazila slovita Italijana ter povabila k sodelovanju. Drofenikova se zdaj pri- pravlja že na otvoritev butika v Ljubljani in je bila priprav- ljena skreirati maturansko obleko Renati Bohinc. Bo- doča trgovka je na plesu Srednje ekonomske šole v Kranju seveda spremljala skakalnega šampiona Pri- moža Peterko, vendar sta zaradi njegovih športnih ob- veznosti zamudila tradicio- nalno četvorko. Moravčan se je pred kratkim s prijateljico pred maturo spet umaknil v Zreče, kjer se vrvežu pogo- sto izogne tudi sredi smučar- ske sezone. Z moravškim županom Matjažem Kočarjem (hkrati je tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijsko in gozdarstvo) je poročena Ko- njičanka Leonida Goropev- šek, ki sicer službuje na Upravni enoti v Kranju. Že dolgo se poskuša tudi kot sli- karka in pred kratkim je v rojstnem mestu v Riemerjevi galeriji pripravila zanimivo razstavo lastnih risb s tušem z naslovom Vrnitev. Nazaj k modi. Eno najpo- membnejših središč svetov- ne mode je Milano in v njem je v zadnjih dvajsetih letih uspela le ena slovenska ma- nekenka: Bernarda Marovt. Ljubenka je zdaj tudi filmska igralka, saj je pred meseci končala s snemanjem prven- ca z naslovom Ne kličite me oče. Z dokaj opazno vlogo dekleta, ki se zaljubi v profe- sorja glasbe, je že dobila sce- narij za novi italijanski film, a se bo vseeno še naprej uk- varjala z manekenstvom. Skupaj z Lucianom Vilher- jem se je odločila, da bo v kratkem v Ljubljani, Maribo- ru in Kopru naredila izbor slovenskih deklet in dvema bo omogočen podpis pogod- be za delo v milanski agenciji Want. ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIC Renata Bohinc in Primož Peterka. IZJAVA TEDNA *|| »V vodstvu slovenskih gledališč je veliko žensk. Vsi direktorji smo namreč p...« Borut Alujevič, upravnik SLO Celje na okrogli mizi o položaju žensk. Veselie in zadovoljstvo »življenje prinaša majhna veselja in veli- ka zadovoljstva,« je zapisal Srdjan Džumhur in na prvem srečanju A2S Spektre Orbit (novi salon na Mariborski cesti bodo odprli septembra) se je zbralo okrog 100 vabljen- cev, ki so v Šeščah vztrajali ves dan. Na teniškem turnirju naključno žrebanih dvojic sta zmagala direktor celjske poslovne enote Zavarovalnice Adriatic Marjan Krajnc (pred tem je bil direktor IKI Ljubečne) in Tinka Uranjek (na sliki z direktorjem A2S Spektre Orbit Srdjanom Djumhurjem) iz Žalca, sicer hči nekdanjega Ferralitovega direktorja Tomaža, Največja gneča je bila ob priložnostni zelenici za golf, na kateri je glavni učitelj Zlatega griča Malcom Hamptom (letos se je kar preselil v Slovenske Konjice) navdušil, ko je z enim zamahom poslal žogico skoraj 300 metrov daleč. Predvsem mlajši so se odločali za ježo n šestih konjih, v odbojki na mivki je bila nepre magij i va ekipa organizatorjev, v živo je ves ča igral velenjski duo Hit... Frizerju plačali s pšenico Frizer Mišo Jurkovič dela v Šunkovem salonu že tri desetletja Mišo Jurkovič praznuje le- tos 30-letnico frizerskega de- la v Frizerskem salonu Karli, v celjski Gosposki ulici. To je bilo njegovo prvo delovno mesto in vsa leta dela v istem lokalu. »Pošten, zvest dela- vec je,« pravi njegov dolgo- letni šef Karel Šunko. Ko so se pri Jurkovičevih pogovarjali, kaj naj postane njihov Mišo, so razmišljali o trgovskem in natakarskem poklicu. V revnih šestdesetih letih ni bilo veliko možnosti. Edina resna je bila uk pri enem od treh vaških frizerjev, čeprav so v njegovi Čadavici, v okolici Podravske Slatine, stranke za striženje in britje plačevale enkrat letno. S pri- delkom pšenice. Po dveh letih se je izučil in začel iskati red- no zaposlitev. Sunkov salon v Gosposki ulici, kjer so se ukvarjali s friziranjem že v času kralje- vine ter med vojno, so odprli leta 1945. Karla Šunka sta- rejšega je 1. 1964 nadomestil sin Karli, njega pa pred dve- ma letoma hči Mojca Šunko- Hrnčič. Ko je z mamo obiskal v Celju teto Magdo Buzina, je ostal za vedno. S teto sta za službo osebno povpraševala od enega frizerskega salona do drugega. Karel Šunko ju je povabil naj se vrneta in po enomesečnem poskusnem delu je bil Mišo že redno za- poslen. Na začetku novega jezika ni povsem razumel in Tri]e, ki se dobro razumejo. Mišo Jurkovič, dolgoletni šef Karli Šunko ter sedanja šefinja _____________MoicaŠunko-Hmčič.....^. _^ _____ se je moral temeljito navaditi vzpostavljanja stika s stran- kami. Še posebej, ker ni tak- šne vrste človek, ki se na vse skupaj kar požvižga. Postal je priljubljen celjski frizer. »Še danes mi ni žal, da sem se tako odločil. Tudi šefu sem hvaležen ter strankam, ki nam ostajajo zveste.« V Sunkov salon prihajajo ljudje vseh mogočih slojev. Pogosto je strigel prof. Kune- ja, prof. Orožna in igralca Krošla, tam je mogoče opazi- ti tudi bivšega celjskega žu- pana Rojca, dr.Arzenška, dr.Kosanoviča, slikarja in re- stavratorja Povšeta, slikarja Petroviča... Najstarejša stranka je bil nekdanji krojač Grilanc. Med strankami so ljudje z različnimi željami ter z različnimi lasmi, za vsako- gar pa je pomembno, da odi- de zadovoljen. »Ko je stranka na stolu, že moraš vedeti ka- ko urejena bo odšla iz salo- na.« Tudi zelo mladi se ogla- šajo: pred leti je moral mla- deniču ustvariti celo punkov- ski petelinji greben. V prvih letih službe so še veliko brili (britev je bilo tre- ba nabrusiti sproti), z leti vse manj. Veliko se je od takrat spremenilo v Gosposki, bivši Zidanškovi ulici. »Še pred ne- kaj leti je bilo tam 25 različnih obrtniških strok,« je nekoč seštel mojster Šunko, »nato je moral proč celo sosed krz- nar.« Šunkovi so lokal od de nacionalizacijskega lastnika odkupili in ostajajo na isti lo- kaciji. Za ugled Šunkovega salona je seveda prav tako zaslužen frizer Mišo Jurkovič. Vseh tri deset let dela deljen delovni čas, z dvema urama opoldan skega oddiha, ko z ženo Ani co - zaposlena je v pisarni konkurenčne Nege - skupaj kosita. Le sobotne popoldne ve ter nedelje ima frizer po vsem zase in takrat se odpra vi na ženin dom v Arclinu Včasih je zelo rad igral nogo met, zdaj pa je njegov hobi ob Šmartinskem ali Slivniškem jezeru. BRANE JERANKO Šf.23.-11.i«nij1998 I. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 9 Zmagovalci Malih sivih celic Ekipa učencev 3. OŠ iz Ce- lja je zmagovalka televizij- jl^ega otroškega kviza Male jjve celice, ki ga na progra- jiu Slovenija 1 vodi Pavle Havnohrib. Mentorica Zarja Lednik je 23 tekmovanje že v začetku leta izbrala Marka Vidaka, Žigo Pavlina in Nino Fok- ler, tri šestošolce, ki dobro obvladajo različna področja, povezana s splošno razgle- danostjo in znanostjo. »Nina je strokovnjakinja za litera- turo, Marko in Žiga pa se spoznata na avtomobile in logiko,« je po snemanju fi- nalne oddaje, iz katere so učenci 3. OŠ prišli kot zma- govalci, povedala Ledniko- u. V začetku leta sta se za kviz prijavili dve ekipi šesto- šolcev s te šole, vendar so bili Marko, Žiga in Nina naj-, boljši, kar so dokazali tudi na regijskem tekmovanju v Šoštanju, na katerem je so- delovalo kar šestdeset os- novnošolskih ekip, oni pa so osvojili prvo mesto. »Naj- bolj zanimivo je bilo, ker se ie Pavle med snemanjem car naprej motil, tako da ;mo morali kviz večkrat po- lavljati,« je Žiga opisal svoje vtise z zadnjega kviza, na katerega so se mali mož- gančkarji intenzivno pri- pravljali. Nina je povedala, da jo je bilo pred vsakim novim tekmovanjem malo strah, vendar jim je moralo dvigoval Marko, ki je kar naprej pripovedoval šale in bil prepričan, da bodo zma- gali. Marku Vidaku pa, ki je na večino vprašanj odgovo- ril prvi, se zdi nekoliko ne- navadno razmerje v zahtev- nosti vprašanj. »Nekatera so bila takšna, da nanje še srednješolci ne bi znali o(^- govoriti, druga pa na ravni prvega razreda osnovne šo- le,« je resno povedal Marko, ki je teden dni košarkarske brezplačne šole, eno od šte- vilnih nagrad, ki so jo dobili zmagovalci, kar podaril so- šolcu. »Košarka ni zame; še najbolj so mi všeč tisti špor- ti, ki jih je mogoče spremlja- ti z domačega kavča,« se na- smehne prikupni Marko, ki je minuli teden osvojil tudi prvo mesto na državnem tekmovanju iz zgodovine. Sicer pa je za zmagovalce, očitno nadpovprečne otro- ke, ki jih »normalen« šolski pouk dostikrat ne zadovo- ljuje, sodelovanje na kvizu vsekakor pomenilo zanimi- vo doživetje, ki je njihovo željo po znanju še dodatno vzpodbudilo. In ker so šoli kot eno od nagrad priborili tudi računalnik, svojemu raz- redu pa izlet v Gardaland, so mali geniji zaradi uspešne te- lovadbe s svojimi sivimi celi- cami, postali še toliko bolj popularni tudi med sošolci. N.-M. SEDLAR Zmagovalce kviza Male sive celice s 3. OŠ v Celju Marka Vidaka, Nino Fokter in Žigo Pavlina, je ves čas spremljala mentorica Zarja Lednik. Mišmaševsici Miš maš Nedeljski Miš maš v Grižah je bil tudi tokrat - mišmašev- ski. Številne otroke, ki so v Griže prišli od blizu in daleč, so razveseljevala popularna imena s slovenske glasbene scene, organizatorji pa so po- skrbeli tudi za številne druge zabave, od raznih delavnic do mnogih igral, s pomočjo kate- rih so otroci prikazali vso ra- doživost, veselje in se pred- vsem neizmerno zabavali. V soboto, 13. junija, ob 19. uri se bo v Grižah zgodil še Miš maš ročk žur, na katerem bodo nastopili Peter Lovšin, Nude, Šank ročk. Avtomobili in X- ray. Foto: T. TAVČAR Pod Bočem Bohor žari Živahno Zlatorogovo rolanje v Rogaški Slatini Poletno razpoloženi smo v torek dopoldne krenili na pot ob južni železnici... To je bil prvi namig za iskanje na- še ekipe in gostišča, ki ga vsak teden sproti izbere in predlaga Pivovarna Laško... V naši poletni radijski igri, skupaj z Novim tednikom in pokroviteljem »rolanja«, Pi- vovarno Laško, smo tudi mi- nuli torek hoteli ubežati vro- činskemu valu v mestu, in se "Skriti« radijskim poslušal- cem, katerih naloga v tej po- letni igri je, da nas s pomočjo Namigov najprej odkrijejo, potem, da nas obiščejo še v 5asu javljanj, hkrati pa pova- bimo še nekaj poslušalcev ali krajanov, da pridejo v gostiš- če in »zvrnejo« en roler... pr- dva čaka tudi posebna na- grada, majica z motivom zla- forogovega rolanja. Do zdraviliškega kraja, ki 5pet oživlja, se razcvita, se Ponuja s svojimi naravnimi lepotami in dobrotami je, (se- seda morate voziti po črki •Novega prometnega zakona), pičla urica... To je bil drugi '^amig...Oglašale in iskale so '^as poslušalke, Helena, Stan- '^a, Jožica... Sonja. In nas tudi ^e skoraj ujele, ko smo na- •^ignili, da smo do skritega '^taja prevozili tri občinske '^eje... Aha! Podčetrtek! se je glasil prvi odgovor (in zgrešil Nevenka Guček iz Lemberga nas je odkrila in dobila nagrado, majico akcije Zlatorogov rolanje. smer). Pa v Šmarju ste nas iskali, dokler se vam iz nami- ga, da smo na območju »Edi- ne« pod Bočem ni zabliskalo: Rogaška Slatina! Kam pa zdaj? V zavetju Bohorja Ni bilo tako lahko, kot se je morda sprva zdelo, saj je bilo potem potrebno prek telefo- nov odkriti še mikro lokacijo našega zavetja. Še je bil potre- ben kakšen namig. Da je bila igrica bolj dinamična, smo ga še malo zavili, zamotali, se spotoma samovšečno nasmi- hali, češ, to pot pa ne bo taklo lahko... Medtem je v našem studiu v Celju spet zazvonil telefon in na drugi strani je bilo slišati mili glasek: »A ste v gostišču Bohor?« Odigramo popolno presenečenje: »Na- tanko tako! Vaš odgovoren je točen, vaša nagrada pa zlato- rogova majica, karton s pija- čo Pivovarne Laško in za po- vrhu še slastna pizza... Vaš cenjeni naslov: Nevenka Gu- ček, Lemberg 19, Podplat. Ro- jakinja torej! Čestitamo. Na- grada vas čaka v gostilni Bo- hor pri prijazni šefeci Minki Koražija.« V zavetju prijetne gostilne na Kidričevi cesti 23 smo se v nekaj minutah, ko so kole- gi vrteli glasbo iz našega studia, še mi odžejali z roler- jem, pijačo letošnjega polet- ja, za katero v tem zdraviliš- kem kraju veliko povprašu- jejo in je tudi vehko popije- jo. Minka Koražija nam je medtem pripovedovala še zgodbe iz te starodavne go- stilne, znane še izpred dru- ge svetovne vojne. Da se ji je nekoč reklo »Pri Ogrizek«, smo izvedeli. Kdaj pa je do- bila ime Bohor, žal tudi Min- ka ni vedela. A glavno, da vedo domačini in gostj-e. »K nam prihajo na pizze. Tride- set vrst jih znamo speči v krušni peči,« pravi Minka. Znani pa smo po pristni do- mači hrani. »Tu se je že od nekdaj kuhala in jedla kisla juha, pa golaž, vampi in dru- ge jedi >na žlico<. Naša po- sebnost so danes >konjičko- vi zrezki< in vse druge jedi po naročilu.« Ali bi verjeli, da na mesec stočijo več kot 600 litrov piva in da ga več kot dvakrat toliko prodajo še v steklenicah? Pa je tako, se lahko pohvali 13 zaposlenih v Bohorju. Srečna (delovna) trinajsti- ca! Boj za Zlatorogovo majico Minute pa so s klepetom kar tekle in tekle in skoraj se je že izteklo tudi vabilo, da nas kdo poišče in obišče v času javljanja, ko sta pred nas zadihani stopili Darinka in Štefica. Kasneje se je v prija- teljskem pomenku in med smehom izkazalo, da si je majico »prisopihala« Darinka Goričan iz Rogaške Slatine, prav tako pivo in pizzo, Štefi- ca Ivič, prav tako iz Rogaške Slatine, pa se bo le odžejala in najedla, v lov za zlatorogovo majico pa bo krenila še kdaj drugič v tem poletju. Tisti, ki so prišli v Bohor do pol dveh, tudi niso šh žejni od tam. In tako smo bili na koncu zadovoljni vsi. Prijazni gostite- lji v Bohorju, še posebej gospa Minka, ki je doživela »radijski krst«, trema pa je minila, kot bi trenil, in vsi tisti, ki ste nas lovili in ulovili. Mateja Podjed, ki lovim poslušalce z mikrofo- nom, naš tehnik Bojan Pišek, ki je hkrati tudi naš dvorni šofer, pa fotoreporter Gregor Katic, še v vlogi aranžerja po- snetkov iz katerih lahko zdaj sami natanko razberete, »kdo je kdo«... Bo šlo? Za vsemi pa stoji Pivovarna Laško! Osvežilna pijača Ker se približujejo vroči dnevi in si bomo večkrat zaželeh osvežilne pijače prijetnega, nevsakdanjega okusa, vam danes priporočamo naslednje nekaj drugačnega. Potrebujete: dve jajci, pet dekagramov sladkorja in eno steklenico piva. Vse sestavine mešamo z mešalnikom eno do dve minuti. Pivo mora biti zelo hladno. Pa na zdravje! St.23.-11.iunii1998 10 REPORTAŽA msim Da bi vsi vedeli, da je dan sončen Pesmi, hvalnice ljubezni in življenju, je Jano Bervar nanizal v knjižici z naslovom Diaiizni stroj Celjan Jano Bervar je slovenski pesnik. O tem, da piše pesmi, je do nedavna vedel le malokdo, na predstavitvi njegovega knjiž- nega prvenca pa je Bervarjeva poezija zasi- jala s tolikšno svetlobo, da je presvetila marsikatero srce, vznemirila um, obsijala dušo in segla v oko, ki je zaskelelo. »Kaj tako dobrega pa že dolgo nisem imel v rokah,« je na predstavitvi knjige, ki je bila prejšnji teden v Celjskem domu, dejal publicist Dra- go Medved in rojstvo nove slovenske knjige in novega slovenskega poeta označil kot slovenski praznik. Bervarjev Diaiizni stroj so misli in prebliski, so pesmice in so pesmi, nastale v obdobju, ki bi ga marsikdo označil kot trpljenje. Jano Bervar pa trpljenja, v pesmih še omeni ne, ampak ga raje pretopi v prispodobe in podobe, ki odseva- jo vero, upanje, veselje do življenja, ljubezen do vsega živega. Na posebno mesto je postavil ljubezen do družine in svoje žene Darinke. Njej je posvetil celotno zbirko. In njej na ljubo je napisal svojo prvo pesem. Prvi so sledile dru- ga, tretja... in vse ostale, ki so privrele »iz srca ljubečega, iz srca gorečega.« Pesniško zbirko Diaiizni stroj je mogoče kupiti v knjigarni Antika v Celju ali jo naročiti na tel. št. 36-264. Ker se pesmi dvigajo iz srca, se avtor ne ukvarja z vprašanjem, koliko so vredne, in to v eni svojih pesmi tudi pove: »Seveda vem, da moje pesmi, dokler so moje, po zahtevnih umetniških merilih niso veliko več vredne od mišjega kakca. Ko spremene lastnika, ko so tvoje (Darinkine, op. pis.), postanejo kresnič- ke...« Na takšna njegova razmišljanja mu An- drej Arko, ko ocenjuje njegovo pesniško zbir- ko, odgovori: »Čisti izvir poezije, ki je nepriča- kovano privrela na dan - bi se dalo reči po prebiranju te pesniške zbirke. Bogve, ali bi se ta izvir sploh pojavil, če ga ne bi priklicala in predramila huda prelomnica trpljenja. Pesniš- ki dar, ki ga je Jano Bervar očitno nosil v sebi, je torej pridrl na dan in se prežlahtnil... Kdor se bo z odprtim srcem lotil prebiranja te pesniške zbirke, bo skorajda moral priznati, da si na našem pesniškem parnasu popolno- ma neznani Jano Bervar s kakšno svojo pe- smijo ali dvema - tako zaradi tematske en- kratnosti, kot tudi zavoljo pretanjenosti nje- nega upesnjevanja - celo zasluži prostor v cvetniku slovenske poezije.« Jezim se in grem ob potoku, da se malo prezračim. Za mano se napotijo regratovi cvetovi in murni in veter In vsi govorijo, da je dan sončen. Potem grem v slaščičarno in kupim torte zate in za otroka. Da bi vsi vedeli, da je dan sončen. Bervarjeve pesmi so prežete z optimiz- mom, v njih nas opominja, da je življenje sveto, da je vredno živeti vsak in vsakršen trenutek, ki nam ga življenje podari. In da je v življenju ljubezen tista energija, ki obdarja s srečo. »V naši družini je bila vedno ljubezen, zato smo zmogli premagovati vse nesreče. Kljub nesrečam smo se vedno počutiH srečni. Tudi diaiizni stroj ti sreče ne more ukrasti,« smo si zapisali misli, ki jih je izrekel Jano Bervar, ko smo se pogovarjali z njim. Na vejicah spomina Rojen na Muti, nato šest let Zrečan in od 1946. leta Celjan, se Jano Bervar z nežnostjo spominja otroških let, ki jih je preživel v tlelavskem Gaberju, takrat (urbano) precej neuglednem predelu mesta, v okolju, ki je v svojih tisočerih izrazih oblikovalo življenje Iz ljubezni do žene Darinke so kali pognale rožce poezije. ljudi in burilo domišljijo otrok. Veliko je bilo otrok, s katerimi se je Jano igral igrice, ki si jih je bilo treba sproti izmišljati. Potem leto 1954 in poplava, ko so se Bervarjevi preselili v stanovanjski blok ob Kersnikovi ulici. Po os- novni šoli gimnazija in nato študij na ljubljan- ski višji pedagoški šoh, smer slovenski in srbohrvaški jezik. Jano Bervar je postal učitelj in se takoj po študiju leta 1963 zaposlil ha osnovni šoli Pranja Vrunča na Hudinji v Celju, kjer je poučeval in vzgajal vse do upokojitve pred tremi leti. Kot še neizkušenemu pedago- gu so mu dodelili mentorico. In v hipu so švignile strelice. Jano se je zaljubil v Darinko, učiteljico angleškega jezika, ki je kasneje po- stala njegova življenjska sopotnica. Molče, z nasmehom si gledava v obraz. Na vejicah spomina je še zlato listje, pomladi sled in vročega poletja. Srečen gledam ti v oči. Dekle, ki sem jo ljubil. Žena, ki jo ljubim. Najprej Matej, potem še Goran. Štiričlanska Bervarjeva družina, ki v mnogih pesmih sije s svetlobo nežnih spominov na skupne izlete, počitnice, sprehode ob Savinji... Kot učitelja slovenskega jezika so ga imeli učenci zelo radi. Pravzaprav ga imajo še danes, ko ga obiskujejo, mu pišejo pisma. Zato, ker je poučeval z ljubeznijo, ker je znal v učne ure vnašati izvirnost, humor, ker je zmogel reševati majhne in velike stiske učencev in jim odpirati nepoznana pota. Ob vsem tem je bil Jano Bervar tudi aktiven športnik-atlet, pa priznani slovenski šahist, ki se je povzpel do stopnje mojstrskega kandidata. Oba z ženo sta veliko skupnega časa posvetila pedagoškemu delu, zato so spomini na šolo, na učence in šolski učiteljski kolektiv, še danes tema-stalnica nju- nih pogovorov. Danes je tok njunega življenja zajezila še ena stalnica, imenovana bolezen. Jano je že vrsto let bolnik, zadnja tri leta je njegov drugi življenjski sopotnik diaiizni stroj. M nam hudo, če ne najdemo pravega darila, za pravega človeka. Samo da iščemo, samo da iščemo. Ni nam hudo, če iz kuhinje poje potica in diši tvoja pesem. Dišalo je po piškotih in po potici. Tistega dne je Darinka praznovala okroglo obletnico. Bilo je veselo, barviti pogovori pa so nanesli, da je Darinka v šali pobarala svojega soproga: »Za- kaj pa ne bi tudi ti zame kdaj napisal kakšno pesem!« Jano se je samo nasmehnil, z nasled- njim jutrom pa je bila rojena njegova prva pesem. Iz nežnih misli so se v nadaljnjih nočeh rojevale nove in nove ljubezenske pesmi. Ko pride mesec in so vse zvezde pripete na najino nebo, zaspijo hiše in travniki in ti. Takrat se zbude lepe besede, ki jih želiš slišati. Govorijo in govorijo pa ne veš zanje. Potem se zbudiš... Lepe besede pa previdno zaspijo. »Vsako pesem sem najprej v mislih prežve- čil in jo šele potem napisal na list papirja. Ko se je takšnih listov nabralo kar nekaj, sem si kupil spominsko knjigo in pesmi vnašal vanjo, kasnejše pesmi pa sem spravljal že v računal- nik. Prve pesmi so bile ljubezenske, izpoved- ne, namenjene samo moji ženi,« je o tem opusu povedal pesnik. To je bil čas, ko je bilo njegovo zdravje že načeto. Življenje diši Vse več dni prebitih v bolnišnici in vse bolj pogosto srečevanje z dializnim strojem. Dne- vi, ki so bili vmes, med zadnjim in naslednjim spogledovanjem s strojem, so postali praz^j ki. Nastajale so pesmi, porojene v sobivanju strojem in one druge,»praznične« pesmi, i; kler ni nastala pesniška zbirka z naslove Diaiizni stroj. Pomagaj mi očistiti kri, če je preveč gosta ali preveč vodena, če je preveč krotka ali preveč strupena, če je u njej preveč sladkobe ali preveč grenkobe. Pomagaj mi očistiti kri. Življenje diši. »Kljub požrtvovalnosti zdravnikov in prij« nosti dializnih sester, je za človeka hud uc rec, ko je tvoje življenje povsem odvisno ( stroja,« je dejal med pogovom, in še poved da so njegove zadnje pesmi nastale lani poU Vseh devetinpetdeset pesmi je smiselno obdobjih razporedil v pet ciklov z našlo Diaiizni stroj. Bela polja. Svet pravljic. Ene nevnice in Azil. In kako je nastala pesniš zbirka, knjiga z naslovom Diaiizni stroj? Številnemu občinstvu so pesmi predstavi le tri Bervarjeve nekdanje učenke, Katarin Komadina, Maja Pereč in Katja Plauštajnei Na violino sta igrali učenki Glasbene šoj Celje, Barbara Komadina in Maša Mareš. »Navada je, da se sorodniki ob prazniki srečujemo in se takrat skromno obdarimc Bližal se je lanski božič in z ženo sva razmii Ijala o drobnih pozornostih, s katerimi bi ji razveselila. Pa sva se domislila, da bi bil primerno, če bi vse te moje pesmi potegnila: računalnika, jih spravila čez tiskalnik in ji predala knjigovezu. Tako so nastale drobn knjižice, ki sva ;jih podarila svojcem, sorodn kom in nekaterim prijateljem, je pripovedovi avtor pesmi, tisto, kar se je kasneje dogajah pa je bilo Janotu in Darinki prikrito. Sorodni so se namreč dogovorili, da storijo vse, ( knjiga izide za široko javnost. Poiskali s založnika, pa sponzorje in vse ostale, ki so < potrudili, da se je na slovenskem knjižnei trgu pred dobrim tednom dni pojavila no\ knjiga. Soorganizatorica predstavitve Bervarjev ga pesniškega prvenca v kavarni Celjskeg doma je bila Osrednja knjižnica Celje. Izdi jo knjige so omogočili Lions klub Celje' Keleia, Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja, Diam d.o.o. iz Zreč in Alba d.o.o. ii Celja. Posebej se je avtor v knjigi zahvalil akademski slikarki Darinki Pavletič-Loren čak, ki je s podobo na naslovnici obogatila zbirko njegovih pesmi. Na predstavitvi Bervarjevega Dializnegi stroja je bil tudi avtor. Bil je »dan vmes«, ko ji po dvorani zaplavala tudi tista pesem, v kater njen avtor zapoje: »Sovražim te, stroj, ker m ne pustiš s pticami... ker mi ne pustiš t ribami... ker mi ne pustiš s sanjami... Ljubim te, stroj, ker mi pustiš ptice... ker mi pustiJ ribe... ker mi pustiš sanje... Ker živim... Kei živim. MARJELA AGRE2 .m«i-rr»iiiHiH Foto: GREGOR KATK I. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 v soboto so asfaltirali razširjeno cesto v Rakovljah. Braslovčani praznujejo v KS Braslovče praznujejo krajevni praznik 14. junija, v spomin na prihiod prvih štajerskih partizanov na Do- brovlje, leta 1942. Letošnje praznovanje bo potekalo skoraj ves junij, osrednja prireditev, slavnost- na seja sveta KS, pa bo 20. junija ob 18. uri v Lovskem domu Braslovče. Program iprireditev se je pričel s strel- skim tekmovanjem z vojaško puško za Cestnikov memorial v soboto in tekmovanjem mlajših gasilcev pri gasilskem domu v Parižljah.V soboto, 13. junija, pripravljajo turnir v badmintonu, kolesarski vzpon na Dobrovlje in gasil- sko tekmovanje za pokal KS. V prihodnjem tednu pa bo še turnir v odbojki, srečanje sta- rejših krajanov, ženski in moški turnir v tenisu in od- bojki za mlajše deklice, lov- ska veselica, nočni pohod na Dobrovlje in lovsko strelsko tekmovanje na strelišču v Podvrhu. V Braslovčah se lahko poh- valijo, da so do letošnjega praznika veliko naredili. Prav minuli konec tedna so hiteli delavci Cestnega podjetja Ce- lje z asfaltiranjem kar 3,5 km krajevnih cest Komanče-Ra- kovlje in Zg. Gorče-Obramlje. Te ceste so tudi razširili. Uspe- šno gradijo tudi kanalizacijo. Del v Rakovljah so že končali, sedaj pa delajo na odseku Trg- Terasa, kjer bodo poleg kana- lizacije uredili tudi vodovod in cesto. T TAVČAR Radi bi mlinarsici muzej Pozornost Ferleževemu mlinu in Molgajevemu domu V Šibeniku pri Šentjurju bo po vsej verjetnosti nastal Mlinarski muzej Slovenije. Uredili bi ga v Ferleževem mlinu, ki je po mnenju stro- kovnjakov pri nas edinstven. Občina si trenutno prizade- va, da bi ga, tako kot Malga- jev dom, razglasila za spo- menik. Nekoč veliki l-uriežev valjč- ni mlin, iz časa med svetovni- ma vojnama, je za današnje mlinarske potrebe neprime- ren. Pri tej hiši so bih mlinarji že več kot dve stoletji, tako kot se po svoje s podotjno dejav- nostjo ukvarja denacionaliza- - cijski lastnik mlina, Karel Fer- lež iz Velenja. Sin nekdanjega mlinarja ima podjetje, ki izde- luje sodobne mlinarske napra- ve vrhunske kakovosti, ki so prav tako upoštevane na tu- jem. Dvonadstropni mlin je po- treben temeljite obnove, saj v času po nacionalizaciji vanj niso vlagali. Zato je po zgodo- vinski plati dobro ohranjen, pri čemer so strokovnjaki predlagali, da bi v njem uredili Mlinarski muzej Slovenije. Si- cer pa je mlin potreben takojš- njih nujnih popravil, saj ga pokriva dotrajana streha. V njem bi lastnik, mlinarjev po- tomec iz Velenja, prikazal tudi predmete, ki so plod njegove- ga znanja. V Šentjurju so nad zamislijo o mlinarskem muzeju navdu- šeni, saj bi pomenil za njihov turizem dodatno zanimivost. Občina bo postopek razglasi- tve za tehniški spomenik kon- čala po vsej verjetnosti pri- hodnji mesec, nato pa bo po- treben konzervatorski načrt. V šentjurski občini pa si že- lijo še eno razglasitev spome- nika. Gre za Malgajevo rojstno hišo v šentjurskem Hruševcu, manjšo kmečko domačijo iz druge polovice prejšnjega sto- letja. Ker je to dom koroškega junaka, ki mu bodo letos v mestu ob Voglajni postavili spomenik, so začeli s postop- kom razglasitve za kulturni spomenik. Lastnika Virant iz Šentjurja in Vajdova iz Ljub- ljane nameravata Malgajev dom obnoviti, v njem pa bi nato uredili spominsko sobo. V občini so prepričani, da bo- do z njo pridobili novo šent- jursko zanimivost. BRANE JERANKO Pri obnovi letuške kapele. Obnavljajo kapelo Braslovška župnija je znana po svoji skrbi za sakralne objek- te. Zgledno imajo urejeno cerkev in župnišče, podružnične cerkve, obnavljajo pa tudi kapele in znamenja. Prav ta čas obnavljajo več kot 150 let staro kapelo Janeza Nepomuka v Letušu. Denar za obnovo prispevajo krajani, nekaj pa je tudi prostovoljnega dela. T. TAVČAR Šempetrski turistični delavci so nove table postavili s prostovoljnim delom. Za večjo obveščenost Pri Turističnem društvu Šempeter v Savinjski dolini se zavedajo, da obnavljanje in vzdrževanje turističnih objektov ni dovolj za dober obisk, temveč je mimoidoče treba o objektih tudi obveščati. Zato so najbolj primerne table, ki že na daleč opozarjajo kaj kraj ima in s tem vabijo obiskovalce k ogledu. Zato so prejšnji teden postavili nove table ob cestah pred krajem, ki nazorno kažejo, kje sta Rimska nekropola in jama Pekel. T. TAVČAR, Prvakinje pri velenjskem županu Velenjski župan Srečko Meh je v mestni hiši sprejel mlade gasilke iz Prostovoljnega gasilskega društva Šentilj pri Vele- nju in veteranke iz Prostovoljnega gasilskega društva Bevče, ki so na državnem prvenstvu v svojih kategorijah zasedle prvo mesto. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki medobčinske gasilske zveze in društev iz Bevč ter Šentilja. LOJZE OJSTERŠEK PLANINSKI KOTIČEK J Na Labotniško višinsko pot v Avstriji Planinci PD Zlatarne Celje se bodo to soboto ob 6. uri s posebnim avtobusom z Glazije odpeljali v Avstrijo in se podali na Labotniško višinsko pot. Prijavite se lahko po telefonu 452-927. Na Snežnik Planinsko društvo Ojstrica in PS Društva upokojencev Dolgo polje vabita v soboto, 20. junija na planinski izlet na Snežnik. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z Glazije, povratek v Celje pa je okrog 18. ure. Prijavite se lahko vodji izleta Milanu Gombaču, po telefonu 38-855. MM Najprej 9-letka v Dramljah Predstavniki šentjurske občine, šol in vrtca so se dogovorili za program pre- hoda na 9-letno šolanje ter o tem seznanili tudi občin- ski svet. Septembra 1999 bodo za- čeli z devetletko v Dramljah, kjer je manjše število oddel- kov ter dovolj prostora. Leta 2000 jo bodo uvedli v obeh šentjurskih šolah, saj želijo s tem posredno pridobiti tudi možnost za reorganizacijo vrtca ter leta 2001 v Dobju ter na Planini. V Gorici pri Sliv- nici bodo začeli z devetletko leta 2002, saj morajo pred tem pripraviti prostore. Na- zadnje, leta 2003, bodo zače- li s poukom na Ponikvi pri Grobelnein, kjer bo potrebno zgraditi prizidek. Meslinjčanke prve v državi Tri različne ekipe gasilske- ga društva Mestinje so se na •najskih državnih tekmova- njih uvrstile na zavidanja Vredna mesta. V Novem mestu je mestinj- ^ka ženska desetina na tekmo- vanju za Hacetov pokal (ki je državno prvenstvo) zmagala, 'rioška desetina pa se je uvrsti- la na peto mesto. V kraju so Ponosni tudi na svojo ekipo pio- ■^irjev do 11. leta starosti, ki se je ■^a državnem tekmovanju v prekmurskih Žižkih uvrstila na ^- mesto. Prostovoljno gasilsko društvo '^^estinje slavi letos 70-letnico Ustanovitve, kar bodo prazno- ^4li prihodnji mesec. BJ $t.23.-11.|iiiiii1998 12 NAŠI KRAJI IN UUDJE Obnovljena podoba, nova vsebina Velenjsko Gorenje se je lotilo obnove Hotela Paka v Velenju, ki ga bodo odprli prihodnji pe- tek, 19. junija. Hotel je obdržal enak zunanji videz, ponujal pa bo veliko novih storitev. V hotelskem delu bo gostom na voljo 52 sob, od tega 37 dvo- posteljnih in 5 enoposteljnih. Posebnost bo ponudba desetih enoposteljnih in dvoposteljnih apartmajev. Vse sobe so sodob- no opreinljene, saj imajo klimo, minibar, sef, televizijski spre- jemnik s satelitskimi in hotelski- mi programi, kartični sistem za odpiranje vrat in telefon z direkt- no zunanjo linijo ter s priključ- kom za računalnik. Gostom bo- do na voljo tudi druge poslovne storitve v računalniški sobi, foto- kopiranje, mobilni telefon in iz- posoja avtomobilov. Za boljše počutje in sprostitev bodo lahko poskrbeli v savni, ob vodni ma- saži, v solariju in v kozmetičnem ter frizerskem salonu. Restavra- cija hotela bo nudila dobre jedi po naročilu, v kavarni pa bodo gostje izbirali med tortami, peci- vom in sladicami iz sladoledne- ga vrta. V drugem sklopu Hotela Pa- ka tipdo odprli center Paka, ki bo namenjen poslovno-semi- narskemu delu in bo imel tudi kinodvorano. Poleg poslovnih prostorov bodo v tem delu ve- lika dvorana z 260 sedeži, ma- la dvorana s 70 sedeži, sejna soba, velika in mala predaval- nica ter predstavitvena soba z računalniško opremo. Vsi konferenčni prostori imajo najnovejšo tehnično in ostalo opremo, ki je potrebna za do- bro izvedbo seminarja, po- slovnega sestanka, kongresa ali kakšne druge prireditve. HINKO JERČIČ V okviru Hotelu Paka bo de- loval tudi poseben center, na- menjen poslovno-seminar- skemu delu. Zlati libojski godbeniki v Krškem je bilo 18. državno tekmovanje godb na pihala druge težavnostne stopnje, na katerem je sodelovalo sedem- najst godb. Iz občine Žalec so nastopili godbeniki iz Liboj, ki jih vodi Albert Završnik in osvojili zlato plaketo, srebrno plaketo pa so si prislužili preboldski godbeniki. T. TAVČAR Godbeniki Liboj, ki so bili zlate plakete veseli. Večnamenski dom v Libojah V soboto popoldan so se v Libojah, na prostoru, kjer gradijo večnamenski dom, zbrali številni gasilci, krajani in drugi gostje z namenom, da slovesno obeležijo začetek del pri novem večnamenskem objektu, ki že ima temelje. Slovesnosti se je udeležil tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je skupaj z domačim župnikom Jožetom Pla- ninšcem daroval sveto mašo, nato pa blagoslovil objekt in vzidal listino. Kot je povedal predsednik GD Kasaze-Liboje, Anton Ožir, bodo v domu skupaj domovali gasilci, KS in strelci. Stroški gradbenih del do sedaj znašajo 9,5 milijona tolarjev, opravljenih pa je bilo več kot 500 delovnih ur. S sekanjem in spravilom lesa pa so ustvarili še dodatna dva milijona tolarjev. Na slovesnosti so igrali libojski godbeniki na pihala. T. TAVČAR Tabori prijateljev mladine šolske počitnice se pribli- žujejo in kot vsako leto so pri Občinski zvezi prijateljev mladine tudi letos pripravili nekaj poletnih taborov ob morju, na katere lahko prija- vite svoje otroke. Tabori, organizirani v pen- zionu Maksimiljan v Piranu in v počitniškem naselju Vladimir Nazor v Savudriji, se pričenjajo že 29. junija. Takrat bo prva skupina otrok odšla na enajstd- nevni državni naravoslovni ta- bor v Piran, ki ga bo vodil biolog Bojan Kmecl. Sledil bo tabor Piran 2, v okviru katere- ga bodo v času od 9. do 18. julija organizirane likovna ko- lonija za nadarjene, zdravstve- no letovanje, angleški in nemš- ki tabor ter plesno gledališče. V sklopu tabora Piran 3 (od 18. do 25. julija) lahko greste v družinski klub v Piran ali pa otroke prijavite na osemdnevni biološko-ekološki ali angleški tabor, lahko pa se odločite za osem dni trajajočo morsko no- vinarsko delavnico. Tabora Savudrija 1 in Savu- drija 2, v okviru katerih bodo organizirani angleški tabor. kiparska in oblikovalna delav- nica, plesni tečaji in družinski klub, se bosta pričela po 10. avgustu, ko se lahko skupaj z otroki odpravite tudi na pet dni trajajoče počitnice na kmetih, ki bodo na Krvavcu. NMS Eko zastava za prvo srednjo šolo Srednja frizerska, tekstil- na, strojna in prometna šo- la v Celju je kot edina sred- nja šola v Sloveniji minuli petek, ob dnevu varovanja okolja, prejela evropsko EKO zastavo. Vodilo dijakov in delavcev te šole je povezava s projek- tom Mladi za humano šolo, pri katerem sodelujejo že ne- kaj let, s čemer je bila pove- zana tudi zaobljuba, ki so jo učenci in učitelji podpisali konec maja. Eko zastavo bo- do pred SFTPŠ obesili v četr- tek, ob 9.45 uri. NMS Strokovna sodelavka Vesna Čuček (po pooblastilu predsedni ce Vilme Topolšek) in predsednik TZS dr. Marjan Rožič mei podpisom pogodbe o sodelovanju med zvezo in turističnim kmetijami. 0 podeželskih turističnih društvih Pretekli teden so v okviru posveta turističnih društev podeželja v Žalcu podpisali pogodbo o sodelovanju med Turistično zvezo Slovenije in Združenjem turističnih kmetij. Na slovenskem podeželju obstaja 250 turističnih dru- štev, razlike v njihovem delu pa so zelo velike. Le polovica teh društev je aktivnih, na posvetu pa so izpostavili, da v nekaterih okoljih od drušu preveč pričakujejo. Tako ^ ustvarja podoba, da so turi stična društva glavni nosile razvoja na lokalni ravni, ka seveda ni res. Zato so v Žalci predstavniki turističnih dru štev največ govorili o tem, ka ko učinkovito delati v danil pogojih, s sredstvi in kadri, k jih imajo. Na posvetu so meni li, da bi bilo treba sprejel program razvoja turizma n nacionalni ravni. Številni udeleženci posveta ki so predstavili posamezni društva in ocenjevali delo dni štev na podeželju, so se kasni je odpravili v Matke, kjer jib/( na turistični kmetiji Potočnili pogostila Spodnje Savinjski turistična zveza. US, Foto: T TAVČAI Hribrska rodbina pred hišo v Novi Štifti, od koder izhaja Piklov rod. Srečanje Hribrskih iz Nove Štifte Pred kratkim so se v gostišču Trobej srečali Piklovi, točneje rečeno Hribrski iz Nove Štifte. Na srečanje so prišli 4 bratje i" 5 sester s svojimi družinami in potomci - skupno se je od 93 Hribrskih srečanja v Gornjem Gradu udeležilo 88 potomcev. Devet Hribrskih otrok se je s težavo prebijalo skozi otroška leta, saj so bili rojeni »na koči«. Tako so najstarejši kmalu šli služit, so naredili prostor mlajšim. Pri domačiji v Novi Štifti so se najprej rodili 4 fantje, najstarejši je sedaj star 85 let, nato pa je na vrsW prišlo še 5 deklet, najmlajša je stara 62 let. Sedaj so Hribrski otroci in njihovi potomci raztreseni po svetu, na srečanje v Gornji Gra« so prišli iz Zagreba, Dravograda, Beograda, Ljubljane, Celja, Črnuč in seveda tudi Zgornje Savinjske doline. »Nepozaben je b'' občutek, ko smo prihajali k domači hiši: kot da gremo na veselico, kjer prav vse poznaš. Seveda je srečanje vseh bratov in sestri nepozabno, minilo pa je v obujanju spominov in oživljanju lepih trenutkov,« je povedala Fanika Tratnik, rojena Piki, ki nas je kol" naša dolgoletna naročnica obvestila o srečanju Hribrske rodbine. Ui" $1.23.-II.Mi 1998 I. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Pečeni vol in toplozračni baloni Danes, v četrtek, se priče- njajo prireditve ob prazniku Icrajevne skupinosti Vojnik, lii ga bodo v kraju praznovali vse do nedelje. Praznovanje se bo pričelo ob 15. uri, ko se bodo v vojniš- Icem domu upokojencev sreča- li krajani Vojnika, Frankolove- ga in Nove Cerkve, ki so starej- ši od osemdeset let. Pred do- mom bo razstava kulinarike z razvedrilnim programom. Jutri, v petek, 12. junija, se bo ob 17. uri v kulturnem domu v Vojniku pričela slavnostna seja predstavnikov krajevne skupnosti, pol ure pozneje pa nogometna tekma med krajani Vojnika in Ljubečne, ob 18. uri pa bodo lahko re- kreativci v vojniškem squash klubu zaigrali namizni tenis ali se pomerili v hitropotez- nem šahovskem turnirju ozi- roma v odbojki. Ob 20. uri bodo člani dramske skupine KUD France Prešeren pre- mierno uprizorili predstavo »Dvanajst porotnikov«, ki jo je režiral Tone Zorko. Veselo bo tudi v soboto, 13. junija, saj bodo že ob dveh zjutraj sredi Vojnika pričeli peči vo- la. Ob sedmih zjutraj se bo na teniškem igrišču pričel polet toplozračnih balonov in ulična prodaja raznih do- mačih izdelkov. Sledil bo na- stop godbe na pihala in voj- niških mažoretk, ob devetih se bo pričel turnir v malem nogometu, družine pa se lah- ko udeležijo kolesarjenja na Dobrotin. Ob 13. uri bo v Vojnik priletel helikopter in pred občinstvom prikazal ga- šenje, ob pol treh popoldne pa se bodo gledalcem pred- stavili učenci OŠ Vojnik in plesalci. Ob 17.30 bodo bodo z letal skočiU padalci, pol ure pozneje bo krst vojniškega balona, ob 19. uri pa bodo vsi toplozračni baloni polete- li med oblake. Ob isti uri se bo pričel tudi nočni squash turnir, ob 20. uri pa se bo pričela nočna zabava, katere gost bo Aleksander Jež. V sklopu praznovanja KS Vojnik pripravljajo člani strelske družine bratov Do- brotinšek pri lovskem domu v Vojniku tudi tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, in sicer danes,- v četr- tek in jutri od 15. ure dalje. V soboto se bo to tekmovanje pričelo že ob 9. uri, ko bodo podobno tekmovanje prire- dili tudi člani strelske sekcije vojniškega društva upoko- jencev, in nanj povabili strel- ce z Ljubečne. NMS Kopanje v Savinji Ko smo v prvih dneh junija dobili prvi obrok poletja in so dnevne temperature segale po tridesetih stopinjah, so se tisti, ki jim je bilo najbolj vroče in so bili poleg tega še pogumni, že kopali v Savinji. Seveda je voda še hladna, toda fantov na sliki to ni preveč motilo, veselo so čofotali in se igrali v valovih Savinje pri polzelskem mostu. T. TAVČAR Veselje ob novem televizorju Agencija Studio trg in trgovina TV video hi-fi tehnika od A do Ž iz Celja sta prejšnji teden •"azveselila varovance zavoda za usposabljanje in varstvo na Dobrni, saj sta jima podarila nov "arvni televizor in video rekorder. Veselje malčkov je razvidno tudi iz fotografije Gregorja Katica. Vsekakor posnemanja vredno dejanje. • UM Takole so nekdanji gimnazijci, ki so maturirali pred pol stoletja, v soboto spet sedli v šolske klopi Prve gimnazije v Celju. Maturanti po pol stoletja Maturanti 1. gimnazije v Celju, ki so se v soboto popoldne zbrali na petdeseti obletnici mature, so dokazali, da so še v dobri formi in da se še vedno radi spominjajo let, ko so skupaj gulili gimnazijske klopi. Na slovesnosti na dvorišču pred Prvo gimnazijo seje zbralo kar 53 nekdanjih gimnazijcev, učencev A in B razreda generacije, ki je šolanje na gimnaziji zaključila natanko pred pol stoletja. Po uvodni slovesnosti so v svojih nekdanjih razredih obujali spomine na šolska leta, odnesU šopek na grob Joška Trobeja, razrednika A razreda iz osmega letnika in se odpravili še k lazaristom, kjer se je prijetno srečanje gimnazijcev, med katerimi je bila ob organizatorki srečanja prof. Meti Cafuta tudi prof. Božena Orožen in še marsikateri znan Celjan, zavleklo vse do zgodnjih jutranjih ur. N.-M. S. Foto:SHERPA. Drugi raziskovalni tabor ob Jernejčku Osnovna šola Loče, Občina Slovenske Konjice in Občin- ska zveza prijateljev mladi- ne Slovenske Konjice tudi le- tos prirejajo mladinski razi- skovalni tabor Jernejček 98. Od 6. do 10. julija bodo ob ribniku Jernejček otroci spoz- navali naravo v več skupinah: biološko-ekološka skupina bo proučevala vplive človeka na naravo, v gozdarski skupini bodo spoznavali lepote goz- dov, pragozda in življenja v njem. Otroci, ki se bodo pri- družili lovski skupini, bodo z lovci spoznavali povezanost narave s človekom in spozna- vali različne vrste divjadi v loviščih v bližnji in širši okoli- ci. Ribiška skupina bo spozna- vala vrste pri nas živečih rib, njihove značilnosti in pomen v naravi ter osnove športnega ribištva s praktičnim izvaja- njem ribolova. Taborniška skupina bo spoznavala tabor- niško življenje in pripravo hra- ne v naravi. Športniki pa se bodo posvečali pomenu špor- ta in rekreacije za človeka, opravili bodo osnovni tečaj te- nisa, pohodništva in kolesars- tva. Geološko - geografska skupina bo spoznavala zgrad- bo tal in uspevanje različnih kultur, raziskovala okolje z vi- dika uporabnosti zemljišča, topografijo, orientacijo in še marsikaj. F. Š. Kmečke igre na Ponikvi Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, enota za kmetijsko svetovanje Žalec in mladi s Ponikve pripravljajo v nedeljo, 14. junija popoldan, v neposredni bližini etnološkega muzeja četrte regijske igre in tretje občinsko tekmovanje v kmečkih igrah. Mladi se bodo pomerili v košnji, grabljenju sena, molži, postavljanju hmeljevk in šaljivih igrah. , TT Rumeni balon nad Celjem V soboto, nekaj minut pred poldnevom, se je nad Celje dvignil velik rumen balon. Vsi, ki so z radovednostjo pogledovali, kakšno reklamno sporočilo neki nosi, so bili kar malce začudeni. Na balonu ni bilo nič zapisanega, bil je le sončno rumen. In bolj ko se je dvigal nad Celjskim sejmom, manjši je postajal... Vse dokler ni bil le drobcena rumena pikica na modrem nebu in so se malčki iz vrtca Anice Černejeve, dodobra utrujeni po skoraj dveurni Balončkovi zabavi v dvorani E Celjskega sejma, utrujeni podali domov. Za spomin, seveda, je vsak po zraku opletal še s svojim balonom, v malih glavicah pa so skušali urediti utrinke in domislice, ki sta jih v Celje prinesla Sten Vilar iz ljubljanskega Studia Animal s čarovnikom Gregom. Oba sta namreč spretno krmarila Balončkovo zabavo malčkov iz enot Sonce, Luna, Mavrica, Zelenica, Hribček in Žarek, ki so jo v vrtcu Anice Černejeve s pomočjo številnih sponzorjev letos prvič pripravili na pragu poletja. IS Sl.23.-ll.iuiiqi998 14 VROCA TEMA Župan vrnil pol milijona Napačnemu obračunavanju plač v velenjski občinski upravi je botroval statut, a ga še niso spremenili Nadzorni odbor mestne občine Vele- nje je na področju izplačevanja dohod- kov občinskim funkcionarjem in usluž- bencem občinske uprave ugotovil, da so v minulih treh letih za njihove plače porabili najmanj 16 milijonov tolarjev preveč. Nepravilnosti so bile posledica veljavnega občinskega statuta, ki ni us- klajen z veljavno zakonodajo o lokalni samoupravi. Mestni svetniki vedo, kje je vzrok za napačna izplačila, vendar ne zberejo dovolj politične volje, da bi napake odpravili. Občinskemu statutu, ki je v nasprotju z zakonom, so dali zeleno luč sami, ko so ga sprejeli z dvotretjinsko večino. Statut je dovoljeval, da so lahko v Velenju po- klicni funkcionarji župan, sekretar sveta in predstojniki uradov. Po veljavni zako- nodaji bi smel biti poklicni funkcionar le župan, ker podžupana in tajnika občine nimajo. Tako pa so sedmim poklicnim funkcionarjem plače nepravilno obraču- navali, predvsem dodatke za uspešnost. Podatki o napačnih izplačilih so ta mesec romali na občinski svet in povzročili vro- čo razpravo. Predloga o vračilu morebit- nih protizakonitih izplačil niso sprejeli, a kljub temu je župan Srečko Meh segel v žep in napačno obračunano razliko, ki je nastala, ko so mu pri izračunu plače obračunavali pokojninsko dobo namesto delovne, takoj poplačal. Pravi, da je spor- ni znesek; 561 tisoč tolarjev, v celoti povrnil. Drugim funkcionarjem po njego- vem mnenju ni treba nič vračati, saj so bili plačani po veljavnem statutu in od- ločbah o delu. »Če bi vse sodelavce, ki so zdaj funkcionarji, opredelili kot višje upravne delavce, kar zakon dovoljuje, in jim izplačali vse nadure ter pogodbeno delo, bi za njihove plače porabili podob- no vsoto denarja, kot smo jo, s tem da izplačila ne bi bila sporna,« je dejal Sreč- ko Meh. Dodal je, da se je vseskozi zavedal neusklajenosti občinskega statu- ta z zakonom in je zato mestnemu svetu velikokrat ponujal v sprejem odlok o organiziranosti občinske uprave. »Tudi statut bi lahko že nekajkrat spremenili,« je dejal, »a svetniki tega niso želeli.« Na zadnjem zasedanju mestnega sveta svetniki opozicijskih strank, to so SDS, SLS in SKD, niso hoteli obravnavati sprememb Srečko Meh občinskega statuta. Po županovem mnenju želijo ugotovitve nadzornega odbora mani- pulativno izrabiti na prihodnjih lokalnih volitvah in vplivati na drugačen volilni izid. Svetniki koalicije SDS, SLS in SKD prika- zujejo drugačno sliko. Ne dvomijo o toč- nosti ugotovitev nadzornega odbora in zavzeli so stališče, da je nepravilnosti treba takoj odpraviti, nezakonita preplači- la pa, če so le-ta bila, povrniti. Poudarjajo, da so na neusklajenost statuta z zakono- dajo o lokalni samoupravi opozarjah že leta 1995, a so v pozicijskih strankah z županom na čelu skušali ustvariti vtis, da netijo krizo v občini in onemogočajo delo občinski upravi. Ob zdajšnjih ugotovitvah nadzornega odbora, pravijo v koaliciji, se je izkazalo, da so takšnemu statutu upra- vičeno nasprotovali. Strinjajo se, da bi morali statut nemudoma uskladiti z zako- nodajo, ne želijo pa podpreti sprememb statuta, ki bi županu dale več pristojnosti. Podatki o opravljenem delu? Ugotovitve nadzornega odbora se nana- šajo tudi na izplačila nepoklicnim funkcio- narjem, mednje sodi predsednik velenj- skega mestnega sveta Drago Martinšek. V treh letih je občina za delo predsednika izplačala 3,4 milijona tolarjev, poleg tega pa je v istem obdobju njegovemu deloda- jalcu. Mladinskemu servisu (Martinšek je eden od ustanoviteljev tega servisa) povr- nila 6,1 milijon tolarjev nadomestila za izgubljeni zaslužek. Odbor ugotavlja, da ne za prvo ne za drugo izplačilo ni evidenc o opravljenem delu, zato izplačil ni ozna- čil v celoti za upravičena. Članica nadzor- nega odbora je na zasedanju mestnega sveta izrazila mnenje, da je župan podpi- sal pogodbo o povrnitvi nadomestila zato, da bi si zagotovil Martinškovo lojalnost in zvestobo v mestnem svetu. »To je neum- nost,« odgovarja župan Srečko Meh. »Po- polnoma legalno in zakonito sem podpisal pogodbo o nadomestilu delovnega časa, ki ga je predsednik mestnega sveta porabil za delo na občini. Med drugim je vodil vsa dela na področju premoženjsko delitvene bilance, ki smo jo sprejeli med prvimi v Sloveniji.« Preobsežna občinska uprava? število zaposlenih v velenjski občinski upravi se je v treh letih povečalo za 40 odstotkov. Skupna vsota, namenjena pla- čam uslužbencev, je narasla za 51 odstot- kov. Leta 1995 je bilo v občinski upravi zaposlenih 47 uslužbencev, lani pa 66. »Morali smo zaposliti delavce v oddelku za okolje in prostor, v službi občinskega nad- zora, premoženjsko pravni službi, gospo- darski službi in službi za zaščito in reševa- nje. Zaposlovanje je bilo nujno potrebno za normalno delovanje občinske uprave,« po- jasnjuje župan' in trdi, da občinska uprava ni neracionalno organizirana. Večje jabolko spora v občini predstavlja ravno odlok o organiziranosti občinske uprave, saj so svetniki opozicijskih strank zavzeli stališče, da z odlokom o organizira- nosti občinske uprave, ki bi dopuščal preti- rano zaposlovanje, ne morejo soglašati, saj je v občinski upravi po njihovem mnenju že zdaj preveč zaposlenih. Pred lokalnimi vo- litvami velenjski svetniki sprememb statuta in odloka o organiziranosti občinske upra- ve verjetno ne bodo sprejeli. Člani nadzornega odbora mestne obči- ne Velenje se naj bi sestali prihodnji teden in pretehtali sklepe mestnih svetni- kov, ki se nanašajo na izplačevanje do- hodkov občinskim uslužbencem. Izjasni- li se bodo o nadaljnjih ukrepih. ■■■■■■■■■■■H KSENIJA LEKIČ O denarju strogo zaupno? Član sveta KS Galicija se sprašuje, zakaj mu ni bilo dano vpogledati v pomemben dokument i Po odloku o povračilih pri izkoriščanju in rabi rudnin v Občini Žalec in ustrez- nem dogovoru, ki so ga sklenili Občina Žalec, Kra- jevna skupnost Galicija in Cestno podjetje Celje (obrat Asfalt-kamnolom Velika Pi- rešica), se mora denar iz naslova izkoriščanja kam- noloma v Veliki Pirešici ste- kati v žalsko proračunsko blagajno, od tam pa prite- kati v krajevno skupnost Galicija, ki po omenjenem odloku velja za ogroženo območje. O konkretnih številkah: pri- toku in porabi tega denarja naj bi, ob sprejemanju zaključne- ga računa za minulo leto, raz- pravljali na seji sveta Krajevne skupnosti Galicija, saj gre za precejšnja sredstva, ki so pra- viloma namenjena krajevnim potrebam. To pa se na tej seji, ki je bila sredi maja, menda ni zgodilo tako, kot bi se bilo moralo. Ivo Lindič, član sveta Kra- jevne skupnosti Galicija, je na- mreč prepričan, da se z denar- jem (materialom) iz naslova izkoriščanja kamnoloma ne- kaj čudnega dogaja. Sumi, da se odlok ne izvaja skladno z določilom o uporabi teh sred- stev in da zavezanec za plačilo povračila (kamnolom) nekaj prikriva. Na kakšni osnovi se je Lindiču porodil sum o ne- pravilnostih, ki bi, če bi se izkazale za resnične, potegni- le v neprijeten položaj marsi- katerega odgovornega moža v občini in krajevni skupnosti Galicija? »Vem, da je na krajevno skupnost prispela dokumen- tacija iz kamnoloma, ki govo. ri o tem, koliko materiala je bilo lani odpeljanega iz Velj. ke Pirešice in koliko denarja bi se moralo iz naslova povra- čila steči v občinski proračun oziroma v našo krajevno skupnost. To niso zanemarljj. ve številke. Izvedel sem, da so iz kamnoloma lani izvozili za nekaj več kot milijardo 286 milijonov tolarjev materiala, torej bi krajevni skupnosti Galicija, skladno z občinskim odlokom, pripadalo dobrih 64 milijonov tolarjev. O doku- mentu, ki govori o tolikšnem znesku in o porabi teh sred- stev, bi svet krajevne skupno- sti moral razpravljati, a se to ni zgodilo. Tega dokumenta člani sveta nismo dobili v ro- ke, ko pa sem predsednika sveta osebno pobaral, da bi ta dokument rad videl, če naj glasujem o sprejemu zaključ- nega računa, mi je odgovoril, da je to gradivo strogo zaup- ne narave in da ga kot takšne- ga člani sveta ne moremo vi- deti. Sum o nepravilnostih okrog izvajanja občinskega odloka se mi je porodil tudi ob sklepu, ki ga je sprejel svet KS Galicija. Po tem sklepu naj bi krajevna skupnost Galicija Občini Žalec podarila tisoč kubičnih metrov materiala, nato pa še dodatnih 800 ku- bičnih metrov, o čemer svet sploh ni sklepal. Obrazložitev te širokosrčne poteze se je glasila: za dobre odnose z ob- čino. Nič nimam proti pomo- či, želim pa vedeti, komu je bil ta material namenjen in kdo je odločal o njegovi raz- delitvi. Sploh pa se ne morem strinjati s tem, da naša krajev- na skupnost občini podarja material, krajani pa moramo za naše skupne potrebe mate- rial sami kupovati in plačeva ti prevoze,« je bil konkreten Ivo Lindič, ki je o teh svojih opažanjih in dilemah že sez- nanil predsednika žalskega Občinskega sveta. Ocena predsednika KS Ga licija, da gre za strogo zaupen dokument, o katerem člani sveta ne morejo razpravljati, je bržkone iz trte zvita. Kaj (če sploh kaj) za to »strogo zaupnostjo« stoji, pa bodo morali povedati občinski ko- munalni inšpektor, ki oprav- lja nadzor nad izvajanjem omenjenega odloka, pa pri- stojni občinski organ, ki v upravnem postopku odmerja višino povračila iz naslova iz- koriščanja kamnoloma v Veli- ki Pirešici, svoje pa bo moral reči tudi žalski Občinski svet, ki vsako leto, na predlog KS Pirešica, potrjuje program po- rabe sredstev oziroma mate- riala. Ko bodo svoje številke na ogled postavili še odgovor- ni v obratu (Cestnega podjet- ja Celje) Asfalt-kamnolom v Veliki Pirešici, bo vseh dilem, sumov in obtoževanj konec Takrat bo tudi krajevni svet- nik Ivo Lindič zadovoljen. MARJELA AGRE^ Kako do zemljišča za avtobusno postajališče? Lastnik lesnega podjetja v Vitanju se s postajališčem na svoji zemlji ne strinja Vitanje potrebuje novo, urejeno avtobusno postaja- lišče. Želijo ga urediti v sre- dišču kraja, a se je zapletlo pri pridobivanju potrebnega zemljišča. Predstavniki obči- ne Vitanje so računali, da bodo postajališče uredili na območju podjetja Kosovno pohištvo - nekdanjega Lipa. Tako je predvideno tudi v prostorsko ureditvenem na- črtu. Vendar pa se novi last- nik lesnega podjetja Martin Zidanšek s tem ne strinja. Da bi skupaj vendarle našli možnost za avtobusno postaja- lišče na načrtovani lokaciji, so vitanjski svetniki na četrtkovo sejo povabili tudi lastnika le- snega podjetja Martina Zidanš- ka. Zbranim je na kratko pred- stavil načrte podjetja, ki ga je kupil po stečaju nekdanjega Lipa pred približno poldrugim letom. Triintrideset zaposlenih se ukvarja z izdelavo kosovne- ga pohištva in sicer predvsem iz borovega lesa. Da zagotovijo material za delo skozi vso leto, morajo spomladi nabaviti do- volj lesa. Tako se letos na zem- ljišču, kjer bi Vitanjčani radi uredili avtobusno postajališče, že suši približno 1100 kubikov borovine. Drugega primernega prostora za skladiščenje lesa nimajo, zato zemljišča niso pri- pravljeni odprodati občini. »Strinjam se, da Vitanje mora dobiti primerno postajališče in tudi podpiram te načrte. Ven- dar morate razumeti, da skla- dišče preprosto potrebujemo,« je dejal Zidanšek in povedal, da potrebujejo ta prostor tudi za parkirišča, saj ta od podjetja zahtevajo inšpekcijske službe. V ozki soteski, kjer je Vita- nje, ni drugih dovolj vehkih površin za postajališče. Sedaj avtobusi v Vitanju stojijo kar ob robu cestišč, kar pa pro- metni zakon prepoveduje. Če se Vitanjčani ne bodo uspešno dogovorili za predvideno zem- ljišče, jim ostaja le dvoje mož- nosti: da postajališče uredijo pred sedanjim kulturnim do- mom in s tem žrtvujejo tam- kajšnji park ali pa postajališče zgradijo zunaj središča kraja. Ta različica pa se zdi še slabša, saj bi bilo v tem primeru po- stajališče preveč oddaljeno. Vitanjčani zato od prve pred- videne lokacije ne želijo od- stopiti, saj se jim zdi edina primerna. Po dolgotrajni razpravi z lastnikom zemljišča so nato le sklenili, da si bodo skupaj s predstavnikom občine in strokovnjaki za prostorsko planiranje še enkrat ogledali zemljišče, na katerem se na- haja lesno podjetje. Upajo, da bodo vendarle našli možnost za zamenjavo zemljišča, ki bo v interesu obojih - tako obči- ne kot tudi lastnika lesnega podjetja. «■■■^■■■■■■■■1 6Z Št.23.-ll.iiiiiii1998 . SNOPIČ ŠPORT »Knapi« dobili finale Z zmago v finalu slovenskega pokala si je Rudar ob 50 letnici kluba priigral nastope v Evropi Nogometaši velenjskega Hudarja so se z zmago v po- vratni tekmi finala sloven- jkega nogometnega pokala nad Primorjem s 3:0 zapisali Iv zgodovino našega nogo- meta. Potem, ko so v Ajdovš- (Sini na prvi tekmi izgubili z 1:2, so v torek ob jezeru pri- kazali vrhunsko predstavo in povsem zasenčili tekme- ce. Prvo ime druge finalne tekme je bil dvakratni strelec Živojin Vidojevič. Jugoslo- van v dresu velenjskega Ru- darja je tako rekoč vso sezo- no iskal pravo formo, našel pa jo je, ko je bilo najbolj potrebno. Za Velenjčane se je torkov obračun začel sanj- sko. Kakšnih 1700 gledalcev, ki so začutili priložnost in vseskozi spodbujali svoje ljubljence, se je veselilo že po dobrih štirih minutah igre, ko je Vidojevič ustrelil iz obrata, okamenela gostujoča obramba pa je le s pogledom spremljala žogo, ki je konča- la v mreži. Domači so imeli niti igre vseskozi v svojih no- gah, Vidojevič pa je vnovič zablestel v 57. minuti, ko je izkoristil enkratno podajo Gajserja in z glavo spet pre- magal sicer solidnega vratar- ja Primorja, Roberta Volka. Ajdovci so po zaostanku več napadali, a pozabljali na obrambo. Ker so zato pogo- sto zamujali, sta si Kodelja in Vidojevič je svoj drugi zadetek dosegel z glavo. Mulahmetovič z namernimi prekrški »prislužila« rdeča kartona. Piko na i je v 94. minuti postavil Purg, ki je tik pred koncem zamenjal Vido- jeviča. Slavje se je pričelo, razočarani gostje pa so ža- lostno opazovali nepopisno veselje »knapov«, katerih ka- petan Mladen Dabanovič je iz rok predsednika NZS Ru- dija Zavrla prejel pokal. Za NK Rudar se je tako končala najuspešnejša sezo- na kluba, ki prav letos slavi 50 letnico obstoja. REKLI SO Drago Kostanjšek, trener Ru- darja: »Vesel sem, da se je po vseh vzponih in padcih izte- klo tako lepo, saj smo zaslu- ženo postali pokalni zmago- valci. Čeprav sam nisem bil zagovornik politike kluba, da je vse sile treba usmeriti v pokal, se nam je to obresto- valo. Eden ključnih trenutkov do uspeha je bila sobotna tek- ma, ko je z zmago v Velenju Primorje le odkrilo preveč kart. V torek smo njihove igralce čakali na naši polovici in ogrožali njihova vrata s hi- trimi protinapadi, kar je pri- neslo visoko zmago. Če bo ekipa ostala nespremenjena, se od nje ne nameravam po- sloviti.« Janko Lukner, predsednik NK Rudar: »Izjemno smo ve- seh in ponosni. Po silnih teža- vah je tudi za nas posijalo sonce in to v pravem trenut- ku. Lovorika je plod tri do štiriletnega načrtnega dela. Danes slavimo, kmalu pa nas že čakajo priprave na nasled- njo, evropsko sezono. Upam, da bo v ekipi malo spre- memb, čeprav kar devetim igralcem potečejo pogodbe. Če bo jedro ostalo skupaj in če bomo našli prave okrepi- tve, lahko ponovno ciljamo visoko.« Mladen Dabanovič, kape tan Rudarja: » Prepričani smo bili v uspeh, verjeli smo vase. Vzdržali smo vse pritiske, predvsem psihološke, in upravičeno se veselimo. V Velenju ostajam še dve sezo- ni.« Živojin Vidojevič: »Še pred nekaj dnevi so o meni govorili kot o zgrešeni investiciji, da- nes sem junak. Takšen je pač nogomet. Vesel sem, da se mi je odprlo v najpomembnej- šem trenutku. Odigral sem že nekaj boljših partij, a ta bo ostala nepozabna.« Miloš Šoškič, trener Pri- morja: »Nič nam ni uspevalo, imeli smo precej zdravstve- nih težav in pokal je pristal v rokah nasprotnikov, ki jim is- kreno čestitam.« TOMAŽ LUKAČ Foto: G. KATIC Velenjčani so se zasluženo veselili pokala Nogometne zveze Slovenije. Nov obraz Publikuma Vodstvo celjskega prvoligaša že razmišlja o novi sezoni Protonavto Publikum je zadnji dve tekmi v letošnjem državnem prvenstvu izgubil z 0:2, predvsem zaradi pora- za na Skalni kleti proti Koro- tanu pa je bil tarča napadov nekaterih, ki ne verjamejo v regularnost domačih tek- movanj. Podobni očitki so bili na- ravnost smešni, kajti vsakdo, ki si je ogledal bedno muče- nje žoge Celjanov in Koroš- cev, mora priznati, da so gost- je slavili povsem zasluženo, ob tem pa jim ni bilo prav nič podarjeno. Res, da so vodilni možje Protonavta Publikuma v interesu pravočasne vrnitve zagotovili predčasen počitek Brazilcema Somaliji in Boiu ter ocenih, da za Sešlarja za- radi poškodbe in morebitne- ga odhoda v tujino ni najbolje če igra, ampak to je razumlji- vo, kajti glede na katastrofal- no sezono, se morajo obrniti proti novi, v kateri računajo na Somalio, na Boia pa ne. Slednji je bil velikansko razo- čaranje, podobno bi lahko tr- dili še za nekatere domače nogometaše, v klubu so razo- čarani predvsem z odnosom posameznikov do rumeno- ntodrega dresa, o imenih pa ne želijo govoriti. V prihodnje naj bi bila borbenost na pre- cej višji ravni. »Ne bom trpel filozofov, zanimajo me iz- ključno marljivi delavci, ki bo- do garali na treningih in tek- ntah. Verjamem, da podobno razmišlja tudi vodstvo kluba, ^ako da lahko trdim, da bomo izkoreninili vsakršno lenarje- ^je in nedisciplino. To velja prav za vse moje varovance, izjem res ne bo več,« je bil odločen trener Edin Osmano- ^ič. Direktor Brane Florjanič že pred tednom dni naka- ni cilje v novi sezoni. Letoš- f))ih ambicij ne bodo ponav- 'iali, spet je na vidiku pomla- l^vanje prvega moštva, zve- •^ečih okrepitev ne bo, manj zvenečih zagotovo kar nekaj. O imenih sicer na Skalni kleti tudi v tem primeru ne želijo govoriti, povedali so le, da so se zahvalili Grešaku in Gorš- ku, izvedelo pa se je, da je zelo blizu celjskemu prvoli- gašu Uroš Gorenak, doslej član Šentjurja. Dvojčka Nova- kovič iz ZRJ baje nista nič posebnega, tudi tisti, ki so zanimivi za Celjane, zvečine ne. Pri Publikumu so očitno odločeni malce spremeniti začrtano strategijo. Nekatere osnovne zadeve sicer ostajajo iste, kajti še naprej si žehjo. da bi peščica domačinov in okoličanov spremljala prvoli- gaške predstave, vse bolj ja- sno pa postaja, da nogomet za mesto ob Savinji trenutno ni zanimiv. Igralnih površin primanjkuje, o pravi podpori pokroviteljev iz domačega okolja pa lahko na Skalni kleti le sanjajo. Denar zaradi »viš- jih interesov< odteka drugam, milijoni pa, ki ostajajo na Celj- skem, so bolj potrebni špor- tom, ki zadovoljujejo velike potrebe močnih posamezni- kov. TOMAŽ LUKAČ Kaj pomenijo spremembe v Šentjurju? Ob koncu drugoligaškega prvenstva so za presenečenje poskrbeli v NK Šentjur, kjer so dva dni pred zadnjim - 30. krogom odstavili športnega direktorja Staneta Emeršiča in trenerja prvega moštva Janka Benčino. Sprememba ni pripomogla k uspehu v lokalnem derbiju, saj je Esotech Šmartno zmagal z 2:0. V Šentjurju se je dolgo nekaj kuhalo. Zdelo se je, da je trenerski stolček Janka Benči- ne na majavih nogah, toda prekinitve sodelovanja s Sta- netom Emeršičem ni bilo pri- čakovati. »Emo« je bil tvorec Šentjurja - stabilnega drugoli- gaša. V klubu je bil tako rekoč od začetka bliskovitega vzpo- na, nemalokrat »dežurni gasi- lec«, v trenutkih najhujših kriz in edini v vodstvu kluba z omembe vredno kariero no- gometaša ter potrebnim no- gometnim znanjem. Preostale člane UO kluba in nekatere, ki so kolektivu tako ali drugače blizu, pa je očitno dodobra razjezilo Emeršičevo mnenje, da se z obstoječim igralskim kadrom nikakor ne da osvojiti več in, da zamenjava Janka Benčine ne bi bila na mestu. Ob koncu ljubezni so mu v Šentjurju očitali celo, da je pro- dal tekmo z Jadranom Šepi- čem. »Očitki so predvsem ža- ljivi, na nek način smešni... Pred omenjenim srečanjem smo tako eni kot drugi potre- bovali točko. S trenerjem sva menila, da nima pomena na- padati in loviti zmage za vsako ceno, ker se lahko pošteno opečemo, šlo je vendarle za dokončno zagotovitev ob- stanka. Podobno so menili v nasprotnem taboru, kar smo pričakovali in tako je prišlo do zgodbe, ki je burila duhove,« je pojasnil Stane Emeršič. Ob- sodbe so res smešne, kajti go- voriti o denarju v takšnih pri- merih je nesmiselno, prej bi lahko šlo za dogovor med tek- mecema, o nakupih in proda- jah pa sedajšnja pozicija naj- brž še nima razčiščenih poj- nlov. Imela pa jih je, ko je razmišljala o novem trenerju. »Drago Grbavac je pravi mož,« so si dejali že pred časom in ga pripeljali. Janku Benčini se je predsednik Rado Marot prejš- nji petek zahvalil za sodelova- nje. Nekateri so se čudili, dru- gi muzali... Podati se v zadnji krog z novim trenerjem je tudi za naše razmere nekaj po- vsem neznanega. Janko Ben- cina je bil v oceni nadrejenih že lep čas oster, "po slovesu še bolj kot sicer: »Bivša predsed- nika Vili Romih in Vlado Grdi- na sta se vedla nekonstruktiv- no. Že dolgo nismo bili na isti valovni dolžini, interesi so bili različni in moralo je priti do slovesa, ki pa je bil nekorek- ten in nekulturen. Kljub vse- mu menim, da sem v Šentjurju delal dobro, za kar so zaslužni tudi sodelavci, predvsem se- kretarka Slavica Gosar, eko- nom Alojz Jazbec in športni direktor Stane Emeršič. Stroka je bila pred vodstvom kluba! Še posebej jeseni, ko je bil kolektiv tik pred razpadom. Tisti, ki so me odstavili, so se takrat skrivali,« ni štedil pikrih besed Bencina. Njegov naslednik in obe- nem predhodnik Drago Grba- vac se zaveda, da bo prihod- njo sezono težko bistveno iz- boljšali letošnje dosežke. »Vem, da me čaka ogromno dela v pripravljalnem obdob- ju, verjetno bi nam prav prišla tudi kakšna okrepitev. Že pred nekaj tedni smo se dogovorili za sodelovanje, katerega zače- tek je bil predviden po koncu letošnjega prvenstva, a se je položaj spremenil. Upam, da bomo uspešno sodelovali,« je razmišljal Grbavac po porazu v Šmartnem ob Paki. Lokalni derbi med Esotec- hom Šmartnim in Šentjurjem ni odločal o ničemer, predsta- va pa je bila na trenutke izjem- no zanimiva. Domačini so do- kazali, da so v tem trenutku korak pred Šentjurjem, razli- ko v kakovosti so znali izkori- stiti in se z dvema zadetkoma poslovili od svojih navijačev. »Vijoličasti« so sicer ciljaU na 7. mesto na prvenstveni lestvici, vendar so v jesenskem delu zapravili priložnost za izpolni- tev ciljev. Trener Toni Tomažič je bil kljub vsemu zadovoljen: »Prva polovica prvenstva se nam je povsem ponesrečila. Preveč smo zaostali, da bi se lahko prebili višje. Če bom tudi v bodoče na klopi Esotec- ha, me v pripravljalnem ob- dobju čaka ogromno dela, no- bena skrivnost pa ni, da bi potrebovali tudi kakšno krepi- tev. Potem bi lahko razmišljali o višji uvrstitvi kot letos.« Tako Esotech Šmartno kot Šentjur sta si od minule sezo- ne obetala malce več. Uvrstitvi obeh sta realni, za pretirano nezadovoljstvo ni razlogov, za kakšno posebno veselje prav tako ne. TOMAŽ LUKAČ Memorial Pera Cestnika v dobri organizaciji SD Braslovče in pod pokroviteljs- tvom KS Braslovče je bilo minuli konec tedna 15. memo- rialno strelsko tekmovanje v spomin na odličnega slo- venskega strelca, svetovnega prvaka Pera Cestnika. Nastopilo je 28 ekip iz raznih krajev Slovenije, ponovno pa so zmagali Celjani v postavi Jeram, Frece in Zdovc ter ekipno zasedli prvo mesto. Med posamezniki pa je prav tako zmagal Celjan Jeram. Vrstni red ekipno: 1. SD Celje 531 krogov (Jeram 181, Frece 180, Zdovc 170), 2. Moriš 524 (SD Celje) 181 krogov, 2. Bertolj (Moriš) 180, 3. Frece (SD Celje), 180 krogov... 10. M. Kralj (SD Braslovče) itd. T. TAVČAR Št.23.-11.iumi1998 16 ŠPORT novi tednik Košarkarske rošade Košarkarski klubi počasi oblikujejo podobe svojih ekip za prihodnjo sezono. V Laškem bo morda zaigral Ši- benčan Cvjetičanin, v Šent- jurju so pridobili Mihajla Vukiča, na Polzeli pa Rada Trifunoviča. 28-letnega Cvjetičanina (212 cm) naj bi na delovno mesto na položaju klasičnega centra razporedili v prihod- njih dneh. Poprej je v dresu Pivovarne odigral nekaj po- skusnih tekem. Zanimiv je postal tudi Kranjčan v dresu Olimpije Gregor Hafnar. Šo- štarič je - tako kot Tovornik, za katerega vlada veliko zani- manje - prost igralec. Tomaši- ča in Gorana Čopa bodo po- sodili (v Kemoplast ali Zagor- je), Starovasnik naj bi posojil- Kdo bo za reprezentanta Mat- jaža Tovornika pripravljen odšteti največ? no pogodbo pri Hrastniku še podaljšal, čeprav se zanj zani- majo tudi v Šentjurju, od ko- der bodo Laščanom vrnili Da- vida Čopa po odhodu Matjaža Madžaraca v Pošto Maribor pa bodo morali poiskati nov branilski par. Iz Krškega so pripeljali okrepitev, 24-letne- ga dvometraša Mihajla Vuki- ča, ki bo po ocenah strokov- nega štaba moral nekoliko iz- boljšati telesno pripravo. Igor Pucko bo Šentjurčane vodil tudi v novi sezoni, na katero se bodo pripravljali od začet- ka avgusta (v programu so priprave v enem od športnih centrov). Na Polzeli so se »obogatili« z Radom Trifunovičem, ki v Domžalah ni videl možnosti za uveljevitev. Ta naj bi prišla z nastopi v Evropskem poka- lu, kjer mu bo v ekipi družbo delal še novinec ameriški Srb iz Niša Danilo Miljanič (21 let/212 cm). KSP se bo glede na dosedanjo zasedbo in do- govore z okoliškimi klubi »otresla« še nekaterih igral- cev. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Rokometašice Jutelcsa Žalec sprejel župan Rokometašice Juteksa Žalec je v žalskem Hotelu ob zaključku letošnje najuspešnejše] sezone sprejel žalski župan prof. Milan Dobnik. Kot je povedal na sprejemu predsednik kluba Milan Dolar, so rokometašice Juteksa Žalec minuli sezoni dosegle največji uspeh od kar obstaja kljub. Tretje so bile v državnem prvenstvu] kar jim ponovno odpira pot v pokalno evropsko tekmovanje (EHF) v tem tekmovanju pa so se- minuh sezoni uvrstile v četrtfinale. Župan Dobnik jim je čestital za uspehe, ki so v zgodovini kolektivnega ženskega športa v občini Žalec do sedaj največji, zaželel jim je še veliko podobnih uspehov. Povedati velja tudi, da je bila občina Žalec sponzor temu klubu za vse tekme pokala EHF v tujini, tako kot košarkarjem Kovinotehne Savinjska Polzela. Ob koncu jim je župan v imenu Rokometne zveze Slovenije podelil bronaste medalje za osvojitev tretjega mesta v državnem prvenstvu. T. TAVČAR NA KRATKO Celje: Na nogometnem tur- nirju v organizaciji nogomet- ne šole Mali šampion so na- stopili igralci mlajši od 10 let. Edino neporaženo moštvo v Celju je bila zmagovalna ekipa Maribora, sledijo Celje, Tri- glav, Olimpija, Dravograd in Jezica. Sevnica: Karateisti Žalca so na odprtem prvenstvu Slove- nije osvojili kar 7 odličij. Pri mladincih je slavil Grega Jan- čič v kategoriji nad 80 kg, 2. mesti sta osvojila Janko Skok in ekipa kadetov, 3. mesta pa Matjaž Končina, Dejan Lukač in Uroš Godler ter Blaž Skok. Mitja Stisovič (Petrovče) je bil tretji v katah, 3. mesti sta os- vojih še Nina Jurkošek (Celje) in Asja Pešec (Petrovče). Rečica: Na odprtem polet- nem turnirju v streljanju s pi- štolo in revolverjem velikega kalibra sta postala zmagoval- ca Marjan Zdovc (Celje) in Andrej Brunšek (Dušan Pože- nel), ki je slavil tudi v kombi- naciji. Ekipno so bili s pištolo najnatančnejši Celjani, z re- volverjem pa Dušan Poženel Rečica pri Laškem. Šešče: Na šahovskem tur- nirju za pokal KS Šešče je slavil Branko Setnikar (10 točk) pred Stanetom Skokom (9,5) in Ivanom Pevnikom 7. Mladi pivovarji prvi in drugi Košarkarji Pivovarne Laško so se tudi letos od- zvali povabilu francoskih kolegov in se z mladinsko in ekipo starejših dečkov udeležili turnirja v Sau- murju in Carquefou. Že v preteklih letih so nastopali uspešno in tako je bilo tudi tokrat. Prijetno so presenetili sta- rejši dečki, ki so v konkurenci 12 ekip iz šestih držav osvojili 1. mesto. Po vrsti so v Carque- fou prepričljivo premagovali nasprotnike: Murserigne s 86:53, Enrtente Pariš s 67:62, Poitou Charente z 61:46 in v finalu vnovič Entente Pariš z 62:44. Mladinci so zasedli 2. mesto, potem ko so premagali Saumur s 55:21, Pecs s 57:32, Werden z 42:20, v finalu pa izgubili z Ardenom s 50:60. Najboljši igralec turnirja je bil Laščan Dragan Miletič. V.L PANORAMA NOGOMET I. SNL 36. krog: HIT Gorica - Pro- tonavto Publikum 2:0 (0:0), Rudar - Primorje 1:3 (0:2); Ko- sič. Vrstni red: Maribor Teata- nic 76, Mura 67, HIT Gorica 65, Primorje 57, SCT Olimpija 51, Protonavto Publikum 49, Rudar 43, Korotan 39, Potro- šnik 34, SET Vevče 19. II. SNL 30. krog: Esotech Šmartno - Šentjur 2:0 (0:0); Irman (54.), Zec (78.). Vrstni red: Živila Triglav 78, Koper 68, BS Teh- nik 58, Železničar 51, Elan 48, Nafta 43, Drava 39, Esotech Šmartno 38, Goriške opekar- ne 36, Jadran Šepič 32, Dravo- grad, Šentjur, Aluminij, Zagor- je 31, Rudar 29, Factor Črnuče 15. m. SNI 26. krog: Unior - Dravinja 0:2, Usnjar - Pobrežje 5:0. Vrstni red: Pohorje 64, Bakov- ci 63, Črenšovci 49, Paloma Šega 46, Goričanka 40, Dravi- nja 34, Usnjar, Odranci, Unior 31, Pobrežje 29, Turnišče, Kungota 27, Variš 21, Kovinar 19. BALINANJE l.liga 5. krog: Velenje Premogov- nik-Hrast 15:9. Vrstni red: Je- senice 15, Velenje Premogov- nik 10, Bistrica, Jadran Pakir- ka in SGP Gorica 9, Jadran Izola in Hrast 6, Sovič G. Brko 4, Antena in Planine Topole 3. Gorenje v nespremenjeni zasedbi Rokometaši velenjskega Gorenja so letos kljub vsem težavam, ki so jih imeli skozi prvenstvo, uresničili vse ci- lje, ki so si jih zadali pred začetkom sezone. V državnem prvenstvu so sicer osvojili 4. mesto, toda v pokalnem tekmovanju osvojili 2. mesto in si s tem priborih nov nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev, kjer že imajo nekaj izkušenj. V klubu so potegnili črto pod letošnjo sezono. Glede na to, da so v zimskem premoru ostali, brez Saftesca in Anžiča, so praktično zadovoljili. S klubom ostaja tudi glavni pokrovitelj, ki bi ostal v enaki vlogi tudi, če Gorenju letos ne bi uspelo pri njihovih evropskih načrtih. Klub pa zagotovo ostaja popol- noma enak, kot v minuli sezo- ni. Zakaj tako, je pojasnil Bru- Prof. Tone Tiselj seje po vrni- tvi iz Romunije lotil rekon- strukcije Gorenja. no Zagode: »Zavedamo se, da imamo bogat podmladek, ki ga je potrebno izkoristiti. Takšna je naša politika in menim, da se bo podobna oprijela še kakšne- ga drugega kluba, saj bodo le tako vzgojili kakovosten lastni kader. Naše ambicije so edino poiskati še enega vrhunskega vratarja, če pa bi se odločili, da gremo v nakup tujca, potem bi zagotovo izbrali dražjo različi- co. Khimčenko ostaja z nami, čeprav je poškodovan in je tre- nutno v fazi rehabilitacije. Res pa je, da zelo hitro okreva, gle- de na vrsto poškodbe (pretrga- ne križne vezi). Trener Tone Tiselj, ki letos ni obremenjen za rezultati, bo z ekipo tudi naslednje leto. Še več priložnosti bo dal mlajšim igral- cem, ki so že letos veliko igrali. Ravno zaradi tega je objektivno pričakovati slabšo novo sezono, saj bo menjava pri Gorenju le- tos še bolj očitna kot lani. Gorenje je v evropskih poka- lih nekoliko dvignilo rating, to- da še vedno ne toliko, da bi bil slovenski klub med nosilci. »Lahko se nam ponovno zgodi, da že v prvem krogu naletimo na kakšnega zelo močnega nas- protnika, česar si seveda ne že- limo. Realno pričakujemo uvr- stitev v drugi, morda tretji krog, kar bi bilo glede na igralsko zasedbo več kot dovolj. Ne želi- mo si nasprotnika kot je Čelja- binsk, kjer smo bili dvakrat, pač pa nasprotnika od drugod,« razmišlja o prihodnosti pred- stavnik kluba Bruno Zagode. Igralci bodo začeli s pripra- vami konec julija, sicer pa Go- renje pripravlja še Jarnovičev memorial, ki bo zadnji vikend v avgustu in bo verjetno glede na obetnico kluba najmočnej- ši doslej. V začetku septembra pa se bodo udeležili nekaterih turnirjev v Avstriji in še kje. Gorenje se je torej letos od- ločilo za pomlajevanje ekipe, kar je zelo vzpodbudno za velenjski rokomet, s tem pa bodo v domačo dvorano po vsej verjetnosti privabili še večje število gledalcev. DEJAN TAMŠE Dvojna dunajska zmaga Pivovarjev Mladinci in starejši dečki Celja Pivovarne Laško so zmagovalci vsakoletnega ro- kometnega turnirja na Du- naju., Do finala so mladinci, ki jih je v odsotnosti trenerja Igorja| Razgorja (reprezentančne ob-j veznosti) vodil Vlado Murko, odigrali 5 srečanj. V skupini so premagali Korneuburg z 22:9 in bosanski Maglaj s 17:5, klonili pa z ekipo Wat Fun- haus z 8:25. V polfinalu so bili boljši od zagrebškega Medveš- čaka z 20:9 in finalu porazili Wat Funhaus s 23:12 ter se tako oddolžili za poraz v sku- pini. Starejši dečki so odpravili Unterensingen (18:6), Maglaj (21:5), West Wien (23:2), Medveščak (13:4), v četrtfina- lu Wacker (17:12), v polfinalu Košice (11:5) in v finalu še švedski Lugi Lund (21:13). Mlajšim dečkom se je na istem turnirju zataknilo v če- trtfinalu s Stockerauom (11:12), v razigravanju za uvr- stitev od 5. do 8. mesta pa so premagali Medveščak (11:5). izgubili z Zagrebom (7:14) in osvojili 5. mesto. P. ŠKERl- Trenutek resnice za celjske atlete? Med celjskimi atleti je spet živahno. Prvi rezultati dela v zimskem obdobju bodo vidni na finalu slovenskega poka- la, ki bo konec tedna^ v Ljubljani. Direktor Kladivar Cetisa Roman Lešek je pred odhodom v prestolnico zadržan. »Doslej smo petkrat osvojili pokal Slovenije, letos pa bo težko ponoviti prejšnje uspehe. Kandidati za nastop na EP v Budimpešti namreč menijo, da tekma konec tedna zanje ni pomembna in zavoljo tega marsikdo ne bo nastopal v več disciplinah ter tako pripomogel h klubskemu uspehu. Zato je pri moških favorit domači ŽAK, pri ženskah pa Olimpija,« meni celjski direktor, napovedi pa so najbrž kar realne. Kljub vsemu pa pri Kladivar Cetisu po tihem še vedno upajo na preobrat in podvig, če bodo sevda najboljši predstavniki v pravi formi. JOŽE KUZMA Šl.23.-11.junii1998 %. SNOPIČ KULTURA 17 Celje potrebuje svoje Križanke Jutri se pričenja Poletje v Celju, knežjem mestu - Stara in nova prizorišča za preko sto predstav s parado pihalne godbe Svea Zagorje 2 mažoretkami po celjskih ulicah in jato še s koncertom pred hotelom Evro- pa se bo jutri ob 18. uri pričelo Poletje v (;elju, knežjem mestu. Letos se bo v treh Imesecih zvrstilo preko sto prireditev, prizorišča pa bodo skorajda po celem mestu. Program celotnega dogajanja 1,0 natisnjen v posebnem brezplačnem katalogu, ki bo izšel prihodnji teden, prireditve, ki jih leto.s organizira pod- jetje Fit media, pa so v ponedeljek že predstavili na novinarski konferenci. Fit media, ki je le eden od dvanajstih organizatorjev, ki delujejo pod okriljem ijtiestne občine Celje, je prevzel organi- zacijo dvaindvajsetih prireditev. Trinajst jih bo v atriju gostišča Majolka, devet pa ina drugih prizoriščih, med katerimi jih je Inekaj novih. Zaradi nasprotovanja vars- 'tvenikov kulturne dediščine letos ne bo predstav v lapidariju Pokrajinskega mu- zeja, bodo pa zato mnoga ctruga priredi- tvena mesta, ki bodo gotovo prispevala k še boljši oživitvi starega mestnega jedra. »Glede na to, da se je prireditev dobro prijela in ponuja vedno več kultur- nih dogodkov, bi lahko v Celju pričeU razmišljati o pokritem letnem prizoriš- ču,« meni direktor podjetja Fit media Jože Volfand. Na primer na dvorišču pri mestnem gradu, ki bi lahko postal ne- kakšne celjske Križanke. Pri izboru poletnih prireditev je Fit medio tudi letos vodilo več kriterijev. Skozi sito so zato šle samo kakovostne in popularne prireditve, ki lahko privabi- jo več kot le peščico gledalcev ter žanr- sko raznolike, od opere do citrarjev. Letos bodo imele tudi mednarodni zna- čaj - v Celje bo prišla italijanska folklorna skupina, ohranjeni pa sta dve stalnici - 7. julija bo gostovala mariborska Opera s Traviato, 25. avgusta pa bo razglasitev lavreata poezije 1998. Žirija, ki ji predse- duje Tone Pavček, bo na sedežu društva slovenskih pisateljev letošnje nomini- rance razglasila že 22. junija. Poleg prizorišča na Krekovem trgu, za katerega so se skupaj odločili v hotelu Evropa, McDonaldsu in Kino podjetju, bo letos bolj pestro tudi na Starem gra- du. Celjsko turistično društvo bo tam pripravilo srednjeveški dan in srednje- veško tržnico, Fit media pa bo »pripelja- la« skupino Audax, ki bo prikazala viteš- ke boje. Poleg operne predstave, ki bo 7. juli- ja v Ledeni dvorani, bo vrhunec letoš- nji prireditev tudi srečanje najboljših dijakov Evrope. Srečanje je vsako leto v drugem evropskem mestu, letos pa bo prvič v Sloveniji. V Celju se bo zbralo štirideset dijakov iz 25 držav, od tega jih bo deset iz slovenskih srednjih šol. Ker bo letos veliko dogodkov kar na mestnih ulicah, pomeni, da bodo brez- plačni, poleg tega pa so prireditve podpr- li številni sponzorji. »Vse več direktorjev celjskih podjetij je prepričanih, da Celje potrebuje poletne kulturne prireditve,« z veseljem ugotavlja Jože Volfand. I JANJA INTIHAR Plesni orkestri v Celju Na vseslovenskem sre- čanju amaterskih plesnih' orkestrov v Celju, ki bo 20. junija ob 20. uri v Narodnem domu, se bodo predstavili: 3 Big Band orchestra Izola, Big Band Krško in Celjski plesni or- kester Žabe. Žal je sodelovanje od- povedal Extra band Glas- bene šole Celje, ki se je odločil za samostojni koncert nekaj dni pred tem srečanjem. Organiza- torji vabijo vse prijatelje velikoorkestrske in swing glasbe, da se srečanju pri- družijo, saj je nastop brez vstopnine. Zaplatil v galeriji Hest v galeriji Hest v Celju raz- stavlja svoja dela akademski slikar Boris Zaplatil. Po dokončani Šoli za obli- kovanje je študiral na Akade- miji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1984 tudi dokončal slikarsko specialko. Že v času študija je začel pri- pravljati samostojne razsta- ve, ki jih je nato imel še mno- go v domačih kot tudi tujih galerijah. Prav tako je sodelo- val na mnogih skupinskih razstavah, prejel pa je tudi več nagrad. Med skupinskimi razstava- mi, na katerih je sodeloval, je tudi lanska v galeriji Hest, kjer je več avtorjev razstavljalo dela z motivom akta. Na raz- stavi, ki poteka sedaj v pro- storih galerije, si lahko ogle-" damo njegove drugačne sli- ke. V njih namreč ni nepo- sredne figuralike aH kakšnih drugih predmetnih motivov. Ta dela so naravnana v izrazi- to abstraktne modelacije, da- siravno naslovi posameznih slik kažejo na to, kje je avtor našel pobudo za nastanek določenega dela. Mnogokrat je vzgibe za posamezno li- kovno kompozicijo našel v naravi, v posameznih krajin- skih predehh. Vendar gleda- lec lahko le po posameznih fragmentih razpozna poseb- nosti posameznega ambien- ta, v katerem je slikar našel izhodišča za nastanek slike. Tako prenaša posamezne ob- like, formalne značilnosti, ki jih je mogoče tam najti, na primer pri posameznih arhi- tektonskih zgradbah ali zna- čilnemu tipu pokrajine. Ven- dar bolj kot formalne podob- nosti, lahko prepoznamo po- dobnosti pri uporabi barv. Če je določen motiv povezan z vodnimi površinami, je temu primerna tudi uporaba barv, ki jo določa tudi glede na letne čase, denimo v jesen- skem obdobju so poudarjeni toplejši barvni toni. Sicer je za Zaplatilove kompozicije značilno, da uporablja mno- go barv, z njimi gradi inten- zivne kontraste ter oblikuje vrsto raznolikih likov, ki da- jejo vsaki njegovi sliki izvir- no mesto med razstavljenimi deli. BORIS GORUPIČ Laški plesalci navdušili z revijo sodobnih plesnih tehnik, ki je bila minuli pe- tek v kulturnem centru, se je v Laškem končala dokaj plodna plesna sezona. Naj- prej je bila plesna revija za- savskih glasbenih šol, 25. maja so gostovali učenci mariborske srednje baletne šole, z revijo sodobnega ple- sa pa so tudi laški otroci pokazali, da se v tem šol- skem letu veliko delali. Na odru kuUurnega centra se je zvrstilo preko dvesto mladih plesalcev iz vrtcev in osnovnih šol. Gledalci so si z velikim užitkom ogledali ple- sne točke, ki so jih pod vods- tvom mentoric Diane Janko, Jelke Kapun, Silve Primon in Ane Kostora izvedli otroci iz vrtcev Zidani Most, Rimske Toplice, Sedraž in Laško, nav- dušili pa so tudi plesalci sta- rejših skupin z mentoricami Darjo Horjak, Petro Velikonja, Vesno Stopinšek in Biljano Frece. Radeški baletniki, ki jih vodi Ciril Jagrič, so nastopili s kar štirimi plesnimi točkami in dokazali, da niso kar tako letos osvojili bronasto meda- ljo na državni reviji Pika-Po- ka, ki je bila v Rogaški Slatini, na reviji pa so sodelovale tudi znamenite laške mažoretke. Njihova veUka skupina se bo letos udeležila tudi evropske- ga prvenstva, ki bo septem- bra v Ljubljani, z najboljšimi evropskimi mažoretkami pa se bo pomerila tudi solo ple- salka Barbara Mulej. Laške mažoretke vodi Majda Mar- guč. JI Še en uspeh Vinka Skaleta Mednarodni mojster umet- niške fotografije Celjan Vin- ko Skale je ponovno dosegel zavidljiv mednarodni us- peh. V okviru Prvega fotograf- skega evropskega kroga, ki je zajemal Belgijo, Nemčijo, i^izozemsko in Luxemburg, )e na tretji razstavi Vinko Skale v Munterbilznu (Belgi- ja) prejel zlato PSA medaljo Za črno-belo fotografijo z na- slovom »Marija«, v Venlu na Nizozemskem BNAFV me- daljo za isto fotografijo, v Udvvigshavnu (Nemčija) di- Plomo_ za ČB fotografijo z •Naslovom »Pred kosilom« ter \' Harmallu v Belgiji FIAP bronasto medaljo prav tako ^3 fotografijo »Pred kosi- 'om«. Omenjene fotografije ^0 iz njegovega uspešnega ciklusa »Korenine«. V konku- ■■enci barvnih diapozitivov pa ]^ v Venlu prejel zlato meda- jo za diapozitiv z naslovom ^'^nton 1«. Na razstavi je so- delovalo 786 avtorjev s 6.430 °tografskimi deli iz 45 držav ^veta. ŽIVKO BEŠKOVNIK Scopicem posvetu ZAPISOVANJA i V knjižnici podatkov Ne vem, mogoče se ponav- ljam, pa kljub temu; umetniki so lahko še tako kritični do medijev, do njihove moči, končno so bili ravno umetniki tisti, ki so kot prvi pričeli raz- *mišljati o moči, ki jo je mogo- če nakopičiti in potem z njo manipulirati s svetom. Mediji so skratka realizirali tisto, če- sar umetnikom ni uspelo, o čemer so umetniki zgolj sa- njah. Ukradli so jim idejo, tako- rekoč. In v tem je ves spor med umetnostjo na eni strani in mediji na drugi strani. Še več, ko medij.i danes transfor- mirajo meje javnega in zaseb- nega, puščajo vmes prazno polje, ki ga obvladuje umet- nost, ki ne pozna pojmov jav- no in zasebno. Ki ji je tuje vse, kar je bodisi javno in zasebno in zasebno posebej ali pa jav- no in zasebno skupaj. Z dru- gimi besedami, mediji so umetnosti pustili prazno po- lje. Svojega največjega kon- kurenta niso pokončali, mar- več mu pustili dihati, mu pu- stili da uživa v zavisti. In ta zavist je očitno tako zelo mogočna, da so se na Švedskem, v muzeju Edsvik konst och kultur v SoUentu- nu, zbrali in povedali precej kritičnih o tej moči medijev. Med njimi je seveda tudi slo- vensko zastopstvo: Irwin-i. Ravno ti Irwin-i, ravno ta sku- pina Neue Slovvenische Kunst, ki je javno manifestira- la svojo željo po obvladova- nju vsega, kar je pač mogoče obvladati. Tudi medijev. In na tej točki jim je zdrsnilo. Ne vem, mogoče so premalo re- sno prebirali Calvina, Foucal- ta, Borghesa, Eca, postmoder- nistične pisce, ki so svojo že- ljo po obvladovanju sveta, izražali bolj prefinjeno. Skozi literaturo. Skozi romaneskno prozo. In, upam si reči, da bi jim uspelo, če ne bi trmasto vztrajali pri knjižnici kot ti- stem prostoru, v katerem je mogoče kopičiti vse znanje, vse informacije tega sveta. To pa je predpogoj za vladanje. Oziroma bolj konkretno; niso poznali še računalnikov. Interneta. Ko so ga spoznaU, Piše: TADEJ ČATER je bilo že prepozno. Po njem so segli mediji. Po njem je končno segel tudi Bili Gates in postal neke vrste gospodar sveta. Orwellov Big Brother, ki ima svoje oči vsepovsod. Tudi na hrbtu. In tudi v naj- bolj skritih kotičkih vašega doma. Lahko prodre v vsak vaš file, v vsako vašo datote- ko in vas nadzoruje. Ker pre- prosto pozna informacije, s katerimi razpolagate tudi vi. Iz knjižnice, na katero so se nespretno obesiU umetniki, pa ni mogoče niti nadzorova*^ ti, niti manipulirati z informa- cijami. Mogoče jih je zgolj ko- pičiti. Zbirati. V sodobni družbi, ki je že popolnoma brez vsakega ideo- loškega naboja (oh, kje so časi, ko je bila ideologija temeljno vodilo bivanja), v postideološki družbi, kamor žal še ne sodi- mo, je razumevanje in pozna- vanje informacijske tehnologije več kot nujno. V postideološki družbi, kjer se temelji demo- kracije vzpostavljajo na novo, kjer je demokracija definirana kot reprezentiranje subjektiv- nega mnenja in je bolj za obsta- nek konvertiral v boj za subjek- tivno mnenje, imajo umetniki kot reprezentanti subjektivno- sti kajpak svojevrstno in poseb- no vlogo; v tistem vmesnem prostoru so neke vrste lakmu- sov papir, skozi katerega se pre- takajo informacije in tam izgub- ljajo. So v neke vrste postmor dernistični knjižnici, v kateri se, ponavljam, kopičijo informaci- je, toda uporabiti jih iz kletke je nemogoče. To ne bi uspelo niti Luckyju Luccianu. In vendar: zakaj tudi bi? Končno je edino umetnost v tisti svoji kletki še edina neobvladljiva. Hja, saj za- to pa je v kletki! »Odraslim je vstop v svet otrok prepovedan in edina pot, po kateri lahko vanj vendarle I vstopimo, je likovni svet.« | S to izjavo so se med petkovo otvoritvijo razstave z naslovom Likovni svet otrok, ki je od, petka na ogled v Celjskem domu, strinjali likovni mentorji in slikarji z vse Slovenije. Na razstavi, i nastali na pobudo Mihaila Lišanina, si je mogoče ogledati likovna dela otrok iz desetih držav: Azije, Afrike, Južne Amerike in Evrope. Ob odprtju mednarodne razstave likovnih del otrok z i vsega sveta je nastopila flavtistka Metka Marolt (na sliki). NMS, Foto: SHERPA' Št 23.-11. junij 1998 18 Avtoportreti celjskih lilcovnilcov V dveh razstavnih prostorih, v gale- riji Hodnik ter v Likovnem salonu v Celju poteka razstava slikarjev in ki- parjev s celjskega območja, ki raz- stavljajo svoje avtoportrete. Na skupinski razstavi sodeluje dvaj- set avtorjev, ki so člani Društva likovnih umetnikov Celje. Z motivom avtopor- treta se ukvarja mnogo likovnih umet- nikov, vendar je ta praviloma kot eden izmed mnogih motivov, katerim name- njajo svojo pozornost. Avtoportreti se običajno ne razlikujejo od estetskega načina in slogovnega pristopa, ki ga sicer avtorji uporabljajo pri svojih delih, kjer so drugačni motivi. Tradicionalno gledano, avtoportret vse- buje mnoge poteze realističnega sloga, v katerih je mogoče razpoznati poteze upo- dobljenca. V novejši umetnosti to seveda več ni temeljno pravilo in so možne najraz- ličnejše variacije, ki dopuščajo raznolike izvedbe tega motiva. Tovrstna različnost je prisotna tudi na razstavi celjskih likovni- kov. S svojimi deli na razstavi sodelujejo predstavniki različnih generacij, in sicer takšni, ki se z likovno dejavnostjo ukvarja- jo desetletja, ter do mlajših, ki zaključujejo študij na Akademiji za likovno umetnost. Sicer pa razstava s svojim pluralizmom z motivom avtoportreta predstavlja aktual- ne likovne usmeritve, ki jih zastopajo celjski likovniki in v tem smislu odraža recentno likovno dogajanje, ki je sklad- no in primerljivo s sodobno umetnostjo tudi v širšem prostoru. Na razstavi, ki bo postavljena do U. junija, sodelujejo Terezija Bastelj, Go- ran Horvat, Anton Herman, Jože Hor- vat-Jaki, Radovan Jenko, Franc Košec- Karas, Darinka Pavletič-Lorenčak, Mi- lan Lorenčak, Adolf Mljač, Robert Ogra- jenšek, Željko Opačak, Ervin Potočnik, Irena Potočnik, Franc Purg, Ratimir Pu- šelja, Mojca Senegačnik, Milan Todič, Manja Vadla, Dalibor B.Zupančič in Li- lijana Praprotnik Zupančič. ^^^^^^^^M BORIS GORUPIČ V Storah so prepevali Med malimi pevskimi sestavami na Celjskem zaseda oktet Kompoljčani dostojno mesto tako po času delovanja kot po svoji glasbeno izrazni vrednosti. Njihov koncert v lepi dvorani osnovne šole v Štorah je bil dogodek tudi zato, ker je padel v čas občinskega praznovanja. To je bil uspel pevski večer zelo upetega vokalnega sestava, ki si pod sposobnim zborovodjem Milanom Kasesnikom že lahko postavlja visoke poustvarjalne kriterije, ter jih tudi dosega. ML Uspel Cetisov večer Med odmevnejše pevske dogodke preteklega tedna velja uvrstiti koncert meša- nega pevskega zbora Cetis iz Celja. To je zbor iz delovne organizacije, ki je imel do- volj korajže in materialne podpore, da je preživel in uspešno nadaljuje svoje za- stavljeno delo. Spored koncerta je bil obli- kovan tematsko. V prvem delu so zapeU sakralne skladbe, v nadaljevanju pa slovenske ljudske, oziroma že skoraj po- narodele pesmi raznih sklada- teljev in prirediteljev. Antonu Foersterju velja po- sebno mesto v slovenski vo- kalni glasbi druge polovice prejšnjega stoletja in prav je bilo, da se je koncert pričel z delom njegove maše, posveče- ne sveti Ceciliji. Tudi Lorenzo^ Perosi spada v isti čas in je : tudi italijanski prenovitelj i --cerkvene glasbe v duhu cecili-' janstva. Njegov skladba tako ] Foersterja dopolnjuje in pri- ^ merja. »Ave verum corpus« to- j krat nismo poslušali po notah i Mozarta, ki je že skoraj del, železnega programa vsakega i boljšega zbora, marveč kot skladbo angleškega skladate-1 Ija Edvvarda Elgerja. Prvi del \ so pevci zaokrožili s staro- ljudsko božično pesmijo iz: Tomčevega oratorija Slovenski Božič, ki ga je zbor krstno predstavil v božičnem času v; cerkvi sv. Duha. Ta čudovito' lepa melodija delno demanti- \ ra ustaljeno prepričanje, da' slovenska ljudska melodika ni \ prijazna molovskemu načinu. ^ Drugi del je bil postavljen? bolj »ljudsko«, ne po izvajal-J ski, pač pa po programski pla- j ti. Bil je dovolj raznolik, da so- se sprostili vsi, pevci in poslu- ] šalci. Odpet je bil korektno in; vsebini primerno. Dirigentka^ in pevci so se spretno izognili i ponavljanju stereotipov in po-; kazali dokajšnjo mero inter-| pretacijske prilagodljivosti. ; Zborov zvok je lepo zaokro-i žen. Dirigentka Bernarda Kinkova je zbor suvereno vo-; dila z jasnim interpretacij skimi konceptom. MARJAN LEBIČ^ Vidni dosežek Jurija Godca Na tretji mednarodni slikarski koloniji, ki je bila konec maja v Šmarjeških Toplicah, je vidni uspeh dosegel tudi znani celjski slikar inž. Jurij Godec. Na povabilo organizatorja je sodeloval na tej koloniji v družbi znanih likovnih imen, akademskih slikarjev: Renza Griolinija in Piera Conestaba iz Italije, Janka Orača iz Novega mesta, Lojzeta Adamljeta in Almire Bremec iz Ljubljane, Veljka Tomana iz Preserja ter slikarjev: arch. Tomaža Železnika iz Ljubljane, 'Milorada Rupčiča iz Karlovca ter Marjana Maznika iz Novega mesta. Izbiro za razstavo, ki so jo odprli 31. maja, je opravil prof. dr. Mirko Juteršek, ki je o Godčevem delu zapisal: »Raziskoval- no se je krajini posvetil Jurij Godec iz nekakšne osebne nuje, disciplinirano izhaja iz stvarnosti, iz določenega motiva in ga vedno bolj spreminja v abstrakcijo. Tokrat si je za motiv izbral razčlenjenost polj mehkobno valovite Dolenjske in razstavil dve sliki, ki spominjata po žarenju barv na cerkvena steklena okna.« ŽIVKO BEŠKOVNIK, Premiera v Vojniku v Vojniku oživljajo gledališko ustvarjalnost. Starejši igralci dramske skupine KUD »France Prešeren« bodo ponovno stopili na oder, ter se občinstvu predstavili z dramo Regi- nalda Roseja Dvanajst porotnikov. Pri predstavi sodeluje dvanajst nekdanjih članov dramske skupine ter dva novinca, ki so s študijem dramskega besedila pričeli januarja letos, za režijsko delo pa so pridobili nestorja amaterskega gledališkega gibanja na Celjskem 87-letnega Tone- ta Zorka, doma iz Arclina. Pravzaprav se je Zorko sam odločil za to dramsko besedilo, ki ga je že pred leti nameraval postaviti na oder, kot svoje zadnje življenjsko gledaUško delo. Pri predstavi mu bo z maskami in lasuljami pomagal znani gledališki masker in lasuljar Vinko Tajnšek. Glavni sponzor predstave je Občina Vojnik, seveda pa v kraju za predstavo vlada veliko zanimanja. Premiera bo jutri, v petek, 12. junija ob 20. uri, prva ponovitev pa v nedeljo, 14. junija ob 16. uri, obakrat v kulturnem domu v Vojniku. ŽIVKO BEŠKOVNIK Pygmaliona so dijaki Gimnazije Lava zaigrali tudi minuli torek in četrtek. Pygmalion gimnazije Lava Člani angleškega dramskega krožka Gimnazije Lava so v minulem tednu kar dvakrat uprizorili svojo letošnjo predstavo Pygmalion, katere premiera je bila konec aprila. V predstavi, ki sta jo režirali mentorici Mojca Poharc in Polona Kajba se predstavlja skupina devetih dijakov, ki Pygmaliona zaigrajo v angleščini. Predstavo, nastalo po predlogi Georga Bernarda Shav^^a, so dijaki pripravljali celo leto, ker pa bo prihodnje leto tudi maturitetno besedilo, bo prišlo letošnje delo članom dramske skupine še kako prav. In ker je za Pygmaliona veliko zanimanje, se člani angleškega dramskega krožka za gostovanje v prihodnjem šolskem letu že dogovarjajo z nekaterimi srednjimi šolami iz Maribora in Celja. NMS, Foto: GK PRIREDITVE ■ GLEDALIŠČE | lni 11 »■ ■mmm V SLG Celje bodo danes ob 10. uri izven abonmaja upri- zorili Trnuljčico. Jutri, v petek ob 20.30 in v nedeljo ob 17. uri bodo za Abonma Oderpoo- drom in za izven uprizoriU predstavo Nemir. V Kuhurnem domu KUD Zarja v Trnovljah si lahko v soboto ob 20. uri ogledate ko- medijo Ženitna mešetarka, v izvedbi ansambla KUD Zarja Trnovlje. V Šentvidu pri Planini bo- do jutri, v soboto in nedeljo ob 21. uri na prostem uprizoriU ljudsko igro Divji lovec, v iz- vedbi dramske skupine Pros- vetnega društva Zarja iz Šen- tvida. —llCEllf V Narodnem domu v Celju bo nocoj ob 19.30 koncert otroškega in mladinskega pev- skega zbora Hudinja in otroš- kega pevskega zbora iz Lju- bečne, pod vodstvom Emila Lenarčiča. Po celjskih ulicah in Kre- kovem trgu bo jutri ob 18. uri promenadni koncert Pihalne godbe Svea iz Zagorja z mažo- retkami. V Friderikovem atriju v Ce- lju bo v torek ob 20.30 kon- cert Extra banda Glasbene šo- le Celje, pod vodstvom Alber- ta Završnika. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri koncert orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom Matja- ža Breznika. Na ploščadi pred Zdraviliš- kim domom na Dobrni bo v nedeljo ob 15. uri nastop Šta- jerskih rogistov. V pubu Teater bo jutri ob 21. uri promocija CD plošče skupine Grozdje. V cerkvi Sv. duha v Novi vasi bo v soboto ob 19.45 kon- cert Mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika, ki bo pel sakralne pesmi od rene- sanse do modernih skladb. —iilSTJiVEl V galeriji Keleia bodo v ne- deljo ob 18. uri odprli razstavo slik Uršole Bertot, Edvina Do- briloviča, Uroša Paternuja in Mihaela Rudla. V galeriji Hest razstavlja li- kovna dela Boris Zaplatil. V kavarni Celjskega doma je odprta razstava likovnih del otrok iz desetih držav Azij, Afrike, Južne Amerike j Evrope z naslovom S čopiča, po svetu. V Savinovem likovnem s; Ionu v Žalcu je na ogled ra; stava likovnih del učencev q občine Žalec. | V galeriji Riemer v Slovcj skih Konjicah je razstava Le( nide Goropejec Kočar z nasl( vom Vrnitev. V Kulturnem centru Ivan Napotnika v Velenju je na ogled fotografska razstava || Cirila Velkovrha z naslovom Znamenja. V Muzeju novejše zgodo\^ ne je na ogled razstava Kaj s skriva pod klobukom? V avli hotela Dobrna raj stavljajo hkovna dela učen Osnovne šole Dobrna. V galeriji v Šoštanju ra stavlja 21 likovnih umetnike V pritličju Stare grofije in Pokrajinski muzej dve razst vi: Habsburžani na portretni podobah in Habsburžani-poi treti članov družine Habsbui na novcih in medaljah. V Ipavčevi hiši v Šentjurji je odprta kiparska razstav Dragice Čadež. V avli II. nadstropja Osrei nje knjižnice Celje je na oj led razstava o Jovanu Veseli Koseškem. V Lapidariju je na ogle razstava Rimske nekropole s verne Hrvaške. Junija nudi vsako soboto in nedeljo obi uri strokovno vodstvo po zb« kah in razstavah. ' Gostišče in muzej Firšt It garska dolina vabi na oglec slikarske razstave akvarelovii risb Jožeta Svetine z motiv Logarske doline. V nakupnem centru Cen ter Lava razstavlja Stane Pe trovič-Čonči, v gostišču Mi hec Božena Gobec-Boža, pritličju Elektra Celje Štefa Vrbanič in v tovarni Etol Vič do Geršak. V Hermanovem brlogu danes ob 10. uri ustvarjaln delavnica z naslovom Pre vrati so počitnice, v izvedli Mihaele Jezernik. V soboto d 10. uri pa bo plesna delavnid z naslovom Balonov ples, I izvedbi Plesnega vala. Jutri, petek ob 9.30, bo v izvedt Mare Premšak demonstracij izdelave ženskega klobuka. V atriju Majolke v Celju b v sredo ob 20.30 gledališl« pesniški večer v izvedbi Iztok Osojnika in Darje Raeichma ter kitarista Blanše Jovetiča. Kinkov preddiplomski koncert V petek, 5. junija, je na oder velike dvorane v Glas- beni šoli v Celju stopil mladi Celjan, baritonist Matevž Kink, in zapel na preddi- plomskem koncertu, ki sta ga pripravila z mezzosopra- nistko Tamaro Laganin iz Vi- pave. Oba sta diplomanta so- lopetja pri prof. Marku Baju- ku na Srednji glasbeni in ba- letni šoli v Ljubljani. Kink je znan kot član Meša- nega komornega zbora »Ema- nuel«, kjer prepeva že od nje- gove ustanovitve pod taktirko svoje sestre prof. Bernarde Kink. Kot solist prepeva tudi pri drugih zborih, redno sode- luje s Komornim zborom RTV Slovenija, v Ljubljani prepeva v pevski skupini za Gregorjan- ski koral, sodeluje v evrop- skem mladinskem zboru, ki ga vsako poletje organizira zborovska organizacija Euro- pa Cantat iz ZRN, pred nedav- nim pa je nastopil tudi v Gal- lusovi dvorani Cankarjevega doma ob slavnostnem koncer- tu Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Sicer pa je Kink absolvent umetnostne zgodovine na Fi- lozofski fakulteti v Ljubljai brez dvoma pa ime, ki obet Program koncerta, ki sta g oba mlada umetnika zape' ob pomoči prof. Damjan Zupan na klavirju in pro Ivana Krstiča na violi, je ob segal skladbe znanih avto' jev: Handla, Pergolesija, Ba"^ ha, Mozarta, Schuman^ Brahmsa, Granadosa, Ča! kovskega, Debussyja, Strau- sa, Škerjanca, Lipovška, S' monitija, Volariča, GerbiČ^ Salomona, Bizeta in Goun^ da. ŽIVKO BEŠKOVNI^ Št.23.-11.iuiili 1998 2. SNOPIČ KULTURA 19 V soboto se bomo smejali Elita slovenske in ameriške satire na Šmarskem v soboto bodo na Šmarskem znova skušali zavrniti mnenje, da Slovenci nimamo smisla za humor. Osrednja prireditev slovenskega trienala satire in humorja Aritas 98 bo v šmarskem kulturnem domu, kjer bo podelitev le- tošnjih nagrad. mm Prireditve letošnjega Aritas se začenja- jo jutri, v petek 12. junija, ko bo na gradu podsreda (ob 19. uri) odprtje retrospek- tivne razstave Nikolaja Pirnata, s katero opozarjajo na 50-letnico njegove smrti. Začetek sobotnega dogajanja bo v Atelje- ju Staneta Jagodica na Brecljevem nad Šmarjem, kjer bodo ob 12. uri odprli razstavo slikarja Jožeta Ciuhe ter pred- stavili književnika Igorja Torkarja, oba častna gosta Aritasa. Predstavila ju bosta Igor Gedrih in Jože Hudeček. V soboto popoldan, ob 17. uri, se bodo tisti, ki se radi smejijo, odpravili v razsta- višče Zdravilišča v Rogaški Slatini. Tam bo predstavitev del šestih karikaturistov iz ZDA (Kevin Kallaugher Kal, David Levine, Richard Mock, Edward Sorel, Art Spiegelman in Jerry Robinson, ki se bo odprtja osebno udeležil). Za besedno satiro bodo podelili Zlati Aritas Milanu Fridauerju-Frediju, Sre- brnega Aksinji Kermauner in Bronaste- ga Franju Frančiču. Satirično nagrado šmarske občine bo prejel Žarko Petan, nagrado Novega tednika in Radia Celje Franci Černelč in nagrado radia Šmarje Franček Rudolf. V Šmarju se bodo tisti čas že ogrevali za večerni višek Aritasa, ki se bo začel s Trenutki ob slovenskem prangerju Homo Humanos. To bo pol ure pred osrednjo prireditvijo, ki bo v šmarskem kulturnem hramu ob 20. uri. V njem bo razstava trienala, pripravljajo satirični recital, po- delitev nagrad in predstavitev Aritasove- ga kataloga. Nastopila bosta Jerca Mrzel in Jurij Sonček, slavnostna govornika pa bosta minister za kulturo Jožef Školjč in župan ter predsednik organizacijskega odbora Jože Čakš. Za likovno satiro bo dobil Zlati Aritas Bine Rogelj, Srebrnega Alojz Zorman- Fojž ter Bronastega Dušan Pirih-Hup. Satirično nagrado šmarske občine za najbolj angažirano delo bo prejel Vladi- mir Makuc, Večerovo nagrado za kari- katuro Anton Repnik ter Zlato strelo Nedeljskega dnevnika Klavdij Tutta. Razstave si bo mogoče ogledati ves junij, nato bo decembra Aritasova pred- stavitev še v ljubljanskem Cankarjevem domu. To je pač edina takšna prireditev v Sloveniji, kjer je preminil celo dobri, stari Pavliha. Razveseljivo je, da je takšna pri- reditev v razmeroma odmaknjenem Šmarju, kar se je zgodilo po zaslugi roja- ka Staneta Jagodica in s podporo občine. BRANE JERANKO Samorastniki v Celju Do 30. junija bodo v avli Razvojnega centra v Celju na ogled najboljša dela članov društva likovnih samorastni- kov iz Ljubljane. Društvo likovnih samorast- nikov je bilo ustanovljeno leta 1970 na pobudo Miloša Meho- re in številnih amaterskih umetnikov, ki so v združitvi videli prednosti, saj so se jim odprle možnosti organizirane- ga izobraževanja in dela. Da- nes ima društvo 180 članov, svoje razstavne prostore, stro- kovno knjižnico in društvene prostore, v katerih so tečaji in strokovna srečanja. Širjenje ljubiteljske likovne umetnosti v slovenski kulturni prostor je bila in bo tudi odslej, po mne- nju dolgoletnega predsednika mag. Lojzeta Capudra, ena iz- med poglavitnih nalog druš- tva, kajti »kakovost se rojeva iz množice posamičnih priza- devanj, ki se organizirano us- merjajo k istemu cilju«. To dejstvo potrjujejo tudi številni priznani likovniki, ki so zrasli iz vrst ljubiteljskih ustvarjal- cev. Pričujoča razstava bo po- živila kulturni utrip v Celju, hkrati pa prinaša izboljšanje likovne ponudbe in umetniški dvig ravni ljubiteljske likovne ustvarjalnosti. IVANKA ZAJC - CIZEU Premiera Velikaške norosti Grifon, kulturno-umet- niško društvo Šempeter, praznuje letos 40-letnico obstoja. Zadnjih nekaj let društvo spet zelo tvorno de- luje, poleg folklorne je spet zelo aktivna dramska sku- pina. V počastitev praznika društva so pripravili farso v dveh dejanjih, avtorjev Vere Kalčič in Jeana Variota, Veli- kaška norost, v režiji Vere Kalčič. Igra prikazuje zgod- bo o osebi, ki obogati, nato pa noče več poznati ljudi, ki so ji pri pehanju do bogastva pomagali. Obsede jo častih- lepje, sla po imenitnosti, ve- likaška norost, zaradi katere skoraj nasede prevarantu. Člani dramske skupine Zmago Rovšnik, Boštjan Re- gulj. Vera Kalčič, Tanja Do- brave, Nives Kalčič, Jelka Dobrave, Igor Štorman, Kata- rina Regulj, Metka Lužar, Nuša Masnec, Saša Lužar in Jasmina Kranjc, so igro pri- pravljali s srcem - za darilo ob obletnici - sebi in vsem, ki jih gledališki izraz bogati in osrečuje. T TAVČAR Neumorni pevci upokojenci Pevsko društvo upokojen- cev Celje bo od 12. do 14. junija gostovalo na Češkem, kamor so jih povabili pevski prijatelji iz Jirkova. Že 18. junija bodo nastopih v Celju na srečanju upokojencev Slovenije, 24. junija bodo peli na kresovanju pri cerkvi sv. Jožefa, 27 junija pa pripravlja- jo samostojni koncert. Tako bo pevski zbor zaključil to pevsko sezono z več kot 25 nastopi, s čimer se ne more pohvaliti veli- ko zborov. PŽ Uspešno gostovanje na Švedskem Pevci moškega pevskega zbora iz Ljubečne, noneta Petrol in ansambla Dori so se sredi tedna vrnili z uspešne ?semdnevne turneje po Švedski in Nemčiji. Na povabilo predsednika slovenskega društva v Stock- holmu Kristiana Mlakarja so v Zadnjih treh letih že drugič gostovali v tej državi. Tako kot prvič so tudi letos navdušili ■"ojake in Švede na koncertu v Cerkvi, ob kateri je pokopan ^udi znani švedski premier Olaf Palme. V koncertu so naj- Prej nastopili pevci noneta Pe- trol, v drugem delu pa še Moš- '^i pevski zbor KUD Ljubečna. ^0 koncertu pa so se z Gallu- sovo prigodno pesmijo poklo- nili tudi spominu na Palmeja ob njegovem grobu (na fotografiji). Pevci in ansambel Dori so nastopili tudi na vsesloven- skem srečanju v Vadsteni. Na tem srečanju so se Slovenci letos srečali že petindvajsetič. Poleg Celjanov je na srečanju nastopil tudi zbor iz Radovlji- ce in ansambel Toplišek iz Ro- gaške Slatine. Udeležili so se ga tudi številni gosti iz Slove- nije. Po tem nastopu so se pevci iz Ljubečne vrnili domov pre- ko Berlina. V tem mestu, ki je največje evropsko gradbišče, so zapeli nekaj pesmi tudi v prostorih slovenske katoliške misije župniku fare sv. Eliza- bete Izidorju Pečovniku. Ta je izrazil željo, da bi prihodnje leto pevci iz Ljubečne prišli znova v Berlin. Z njimi pa seveda tudi ansambel Dori, ki mu je »boter« tudi v Berlinu vedno bolj priljubljen župnik Pečovnik. Potovanje pevcev je organi- zirala turistična agencija Boom iz Krškega, ki pripravlja tudi gostovanje Lizik in Eliza- bet ob njihovem godovanju v Berlinu. Mogoče ga bodo že takrat popestriU tudi pevci iz Ljubečne in člani ansambla Dori. MILAN BRECL ^ IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Izredni vremenski dogodki Miran Trontelj, Kronika izrednih vremenskih do- godkov XX. stoletja, Hidro- meteorološki zavod Repub- like Slovenije, Ljubljana 1998. Ob poplavi najrazličnejših publikacij, ki so izšle v zad- njih letih pri nas, bi le težko našli primerno tej, ki je nasta- la pod peresom Mirana Tront- Ija. Materija obravnave je vre- me, enkraten in edinstven po- jav, ki je v naravi nenehno prisoten. Dinamični procesi, ki vremenski dogodek sprem- ljajo, so pogoj za razvoj in obstanek življenja. Če pa so procesi le prehudi, lahko vre- me deluje tudi uničujoče (po- plave, suša, orkani...). Tako je vreme vseskozi kro- jilo tudi razvoj in napredek civilizacij. Večini je pomagalo k hitrim vzponom in kasneje tudi padcem (klimatske spre- membe). In vreme kroji člo- veštvu usodo še danes. Iz do- segljivih podatkov je namreč razvidno, da je na zemeljski obli zaradi izrednih vremen- skih razmer, ki so sicer po- vsem normalen naravni po- jav, letno prizadetih več kot 135 milijonov ljudi, med nji- mi jih 3 milijone izgubi življe- nje. Narava je zapletena simbio- za najrazličnejših dejavnikov, ki je še dolgo ne bomo pozna- li v vseh njenih odtenkih. Če- prav se Človek do nje obnaša precej vzvišeno in nespoštlji- vo, nam številne grobosti po- gosto odpuščS. Vendar ne vedno in povsod. Okovane re- ke in potoki, izčrpana zem- ljišča, spremenjeni gozdni se- stavi in vrsta drugih »civiliza- cijskih« posegov spreminjajo klimatske razmere, ki se v pojavni obliki ekstremnih vremenskih dogodkov vse po- gosteje znašajo nad »stvarite- lji« tega početja, ljudmi. Po vremenu se je obračala tudi zgodovina. Naj za ilu- stracijo navedemo samo ne- katere. Biblijskemu vesoljne- mu potopu so botrovali tudi meteorološki pojavi. Vreme (vrtinčast vihar) je usodno vplivalo na izid bitke med vojskama vzhodnega in za- hodnega rimskega cesarstva Piše: BRANKO GOROPEVŠEK pri Vipavi leta 394. Angleška mornarica je s pomočjo vetra leta 1805 v bitki pri Trafalgar- ju premagala združeno fran- cosko-špansko mornarico. Veter je potek pomorske bitke krojil tako močno, da je fran- coski kontraadmiral Beaufort ob tem sestavil jakostno les- tvico vetra na morju, ki je v uporabi še danes. Vreme (mraz s snegom) je prekriža- lo osvajalne račune Napoleo- nu in Hitlerju, podobni vre- menski pojavi pa so močno posegli tudi med prvo svetov- no vojno v Posočju pri t.i. »kobariškem čudežu«. Znano je tudi, da je vreme eden od najpomembnejših dejavnikov, ki oblikuje tre- nutno človekovo razpolože- nje, naravnanost v odnosu do sveta in še zlasti do proble- matičnih vprašanj. Nikoli pa ne bomo izvedeli, kako in v kolikšni meri so vremenski pojavi vplivali na pomembne odločitve politikov, raziskave znanstvenikov, delovno sto- rilnost v podjetjih, kulturne in umetniške stvaritve ... Trontljeva knjiga nima na- mena razlagati zgodovine dvajsetega stoletja iz vremen- skih podatkov, saj so ti le kronološko nJinizani, omogo- čajo pa nadaljnjo obdelavo, kjer bo lahko »kdo od stroke« podatke obdelal in nadgradil. Zato velja ob prebiranju te knjige, gledanju in posluša- nju vsakodnevnih vremen- skih napovedi kdaj pomisliti tudi na posledice opisanih ek- stremnih vremenskih poja- vov. Pa ne samo na tiste po- sledice, ki jih lahko (iz)meri- mo, pomembne so tudi (tre- nutno) neizmerljive. Prepri- čevalno delujejo tudi objav- ljene fotografije, ki »nenavad- ne« vremenske dogodke bele- žijo. 20 NASI KRAJI IN UUDJE \Mihmii Trenutki v prijateljstvu in tekmovanju v Celju so bile v petek in soboto, 5. in 6. junija, 30. tradicionalne republiške športne igre šol s prilagoje- nim programom, ki se jih je udeležilo 260 učencev iz 47 šol. Pomerili so se v atlet- skih disciplinah, nogometu in rokometu. Organizatorica jubilejnih iger, ki so bile pred trideseti- mi leti prvič prav v Celju, je bila Osnovna šola Glazija iz Celja. Te športne prireditve, ki jo že vsa leta spremlja ge- slo Športne igre, trenutki ra- dosti v prijateljstvu in tekmo- vanju, se lahko udeležijo učenci z najboljšimi športni- mi rezultati. Prizorišče final- nega dela letošnjih športnih iger, ki jih je odprl celjski žu- pan Jože Zimšek, je bil atlet- ski stadion Kladivar. Najbolj- šim mladim atletom je priz- nanja in pokale v soboto po- delila Brigita Bukovec, naj- boljšim rokometnim ekipam pa Roman Pungartnik. Nihče od otrok ni odšel iz Celja praznih rok, saj so jim razde- lili še drobna darila pokrovi- teljev prireditve. Otroci so preživeli prijeten družabni večer v družbi s skupino Na- poleon. Ob jubilejni športni priredi- tvi so devetnajstim najzasluž- nejšim učiteljem iz vse Slove- nije podelili priznanja za delo na področju športne vzgoje in med nagrajenimi je bil tudi prof. Stane Krajnc iz Osnovne šole Glazija. Bil je med prvimi učitelji, ki so se zavzemali za nastanek in ohranjanje šport- nih iger učencev šol s prilago- jenim programom. Otrokom z motnjami v raz- voju prinašajo športne igre priložnost, ko lahko dokaže- jo, da so prav tako sposobni tekmovati in sodelovati na področju športa ter dosegati dobre rezultate. Hkrati jim ponujajo možnost druženja in razširjanja socialnih stikov ter privajanja na samostoj- nost. KL, Foto: SHERPA Učenci slovenskih šol s prilagojenim programom so se v Celju konec tedna pomerili v atletskih disciplinah (na sliki so mlade športnice med tekom na 60 metrov) in v igrah z žogo. Dečki so igrali nogomet, deklice rokomet. DanllnicefavCelju v torek, 16.'junija, bo v Celju dan Unicefa, prireditev, katere izkupiček bo namenjen delovanju Slovenskega odbora za to organizacijo. Pri organizaciji prireditve je s sponzorskimi sredstvi priskočilo na pomoč kar nekaj celjskih podjetij, ki so otrokom iz Celja in okolice omogočila, da si bodo vse, ta dan organizirane prireditve, lahko ogledali brezplačno. Dan Unicefa se bo pričel ob 10. uri, ko bodo pred Celjskim domom postavih stojnico z Unicefovimi izdelki in publika- cijami. Ob 13. uri bo pred celjskim domom organizirana hkovna delavnica šole UMBRA, ob 16. uri si bodo otroci v kinu Union ogledaU otroški film Herkules, ob 18. uri pa se bo v dvorani Celjskega doma pričel za otroke brezplačni koncert slovenskega kantavtorja Adija Smolarja. NMS Za zdrave zobe tekmovalo 1200 učencev v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila zaključna prireditev tekmovanja za čiste zobe, katerega geslo je za zdrave zobe in lep nasmeh. Letošnje šolsko leto je sodelovalo 1200 učencev osnovnih šol žalske občine. Tekmovanje sodi v okvir preventivne zobozdravs- tvene dejavnosti, ki jo vodi Javni zavod Zdravstveni dom Žalec. Kot razred z najbolj negovanimi zobmi je bil letos razglašen 4. b razred OŠ Polzela z razredničarko Olgo Palir, sledi 1. razred podružnične OŠ Andraž, 1. in 2. razred podružnične OŠ Letuš, 4. a OŠ Šempeter in 4. a OŠ Braslovče. Najboljše razrede so nagradili s koncertom Adija Smolarja. T. TAVČAR Igra na prostem v Šentvidu pri Planini bodo v petek, soboto in nedeljo uprizorili Finžgarjevo igro Divji lovec. Uprizoritev, s katero bodo počastili 90-letnico prosvetnega društva Zarja, bo na prostem. Na odru se bo pojavilo več kot petdeset igralcev. Igro je režirala Berta Škoberne, v glavni vlogi pa bo nastopil Matej Romih. Predstave bodo pri Kulturnem domu Šentvid pri Planini, z začetkom ob 21. uri. Zarjina dramska skupina pripravi vsako leto po eno igro, tokrat prvič na prostem. BJ Sončna pot otrok iz Tepanja Osnova šola v Tepanju praznuje deseti rojstni dan. Njeni učenci so ob jubileju pripravili program pesmi in recitalov in ga predstavili staršem, sosedom in prijate- ljem. Pod vodstvom pevo- vodkinje Vesne Kotnik so iz- dali in predstavili kaseto z naslovom Sončna pot. Izdali so tudi posebno števil- ko šolskega glasila, v katerega so skušali ujeti utrip šole. Otro- ci so se na ta način zahvalili vsem, ki so prispevali k gradnji šole. Zbranim je spregovoril tu- di predsednik krajevne skup- nosti Tone Ofentavšek, ki je obudil spomine na dni, ko so šolo gradili ter ocenil, da je bila ta odločitev ena najpomem- bnejših za razvoj kraja. NK Koncert za šolo in vrtec Celotni izkupiček dobrodelnega koncerta, ki bo v soboto, 13. junija, v Šentilju pri Velenju, bo namenjen obnovi podruž- nične osnovne šole Šentilj in izgradnji prizidka vrtca k isti šoli. Na prireditvi, ki se je bo "udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, bodo nastopili folklorna skupina Koleda, ansambli Vrtiljak, Sredenšek, Podkrajski fantje, Miko- la, kvartet Svit in pevka Irena Vrčkovnik. KL Avtor razstave Jože Zidanšek. dr Franc Kramberger in predsednik KS Braslovče Dušan Goričar. Skrite lepote lesa V župnijskih prostorih v Braslovčah je odprta likovna razstava Skrite lepote lesa, ki jo je pripravil in uredil braslovški župnik Jože Zidanšek. Razstavo je odprl mariborski škof dr. Franc Kramberger, razstava pa je posvečena letu Svetega duha kot priprava na sveto leto 2000 in visokemu jubileju Prosvetnega društva Braslovče. Vstopnine ni, vsi prostovoljni prispevki pa so namenjeni za pomoč Posočju. V bogatem kulturnem programu so nastopili vokalna skupina Rožmarin iz Nazarij pod vodstvom prof. Tadeje Cigale, Tamburaški ansambel s Polzele, pod vodstvom Mije Novak in Jožeta Bartola, kot povezovalca in recitator. Razstava bo odprta do 14. junija, vsak dan med 10. in 12. ter 15. in 19. uro. T. TAVČAR Okoli 500tekačev na olimpijskem teku v Celju je bil minuli petek prvi izmed olimpijskih tekov, ki se bodo naslednje dni zvrstili po vsej Sloveniji. Na startu se je zbralo bUzu 500 tekačev, ki so za vplačano prijavnino prejeli spominsko majico. Tekači so se merili na 4,5 in 9 kilometrski progi, najbolj pa veseli, da se je med tekači znašlo veliko osnovno in srednješolske mladine. Tek je organiziralo društvo maratoncev in pohodnikov Celje. T.L., Foto: G. KATIC Grožnja z zaprtjem peskoloma Peskolom na Stranicah je v dveh desetletjih zrasel do vrha gore, krajani, ki mora- jo prenašati hrup in prah, pa kljub obljubam niso dobili od Ingrad Gramata niti tolar- ja odškodnine. Po oceni strokovnih cenil- cev bi morala biti odškodni- na letno kar 85 mihjonov to- larjev, česar Gramat verjetno ni sposoben poravnati. Prejš- nji teden so na sestanku, že četrtem z istim dnevnim re- dom, krajani postavili Gra- matu ultimat: po preteku treh tednov bodo kamnolom dokončno zaprli, če Gramat ne bo odgovoril na njihove zahteve. Te pa so poravnava ocenjene odškodnine za na- zaj in za sproti ter priprava petletnega sanacijskega pro- grama za zapiranje peskolo- ma. ZK Tekmovanje V urejenosti v Stari vasi si prizadevajo, da bi bil ta predel Velenja kar najbolj urejen. Svet krajevne skupnosti je letos prvič orga- niziral tekmovanje za najlep- še urejeno stanovanjsko hišo oziroma poslovni objekt in okolico. Komisija si bo stano- vanjske in poslovne objekte ogledala trikrat, prvič med 15. in 20. junijem, drugič med 9. in 15. julijem in tretjič med 17. in 22. avgustom. Rezultati bo- do znani v prvi polovici sep- tembra, v dneh razstave cvet- ja in rož, ki bo v Domu kraja- nov Stara vas. ML Simona Baš s psom Sanom, ki je zasedla peto mesto. Psi dobro opravili naloge Na poligonu Kinološkega društva Pluton na Polzeli in v bližnji okolici je bilo finale državnega prvenstva šola- nih psov v sledenju, poslu- šnosti in obrambi. Tekmovalo je 47 psov z vodniki iz Slovenije in Hrvaš- ke v treh kategorijah. V IPO 1 je prvo mesto zasedel Janez Finžgar s psom Palom iz KD Naklo, peta je bila Simona Baš s psom Sanom iz KD Plu- ton, v kategoriji IPO 3 je zma- gal Mirko Flere s psom Hanes Nirvana iz KD Ljubljana, sicer pa doma iz Letuša, v katego- riji ISPA pa sta prvo mesto zasedla Mitja Geržina s psom Ikar in Henrik Zaltelj s psom Silla, oba KD Grosuplje, tretja pa je bila Petra Marjetic s psom Sindi iz KD Pluton. Tek- movanje je motila huda vroči- na. T. TAVČAR Šl.23.-11.iuiil| 1998 PISMA BRALCEV - KRONIKA 31 ^2. SNOPIČ prejeli z zbora krajanov Gospod Franc Jazbec, žu- pan občine Štore, je pred krat- l(im obvestil javnost o zboru j(rajanov določenega dela Kompol. Poudarek je bil na kanaliza- ciji, ki je pereč problem v Kompolah, kot tudi kje drug- je. Preko telefona je tajnica občine Štore na dan sestanka obvestila določene krajane, naj se ob 20. uri zberejo v vaški gostilni ter poskušajo re- šiti problem. Ta problem pa ni samo problem »zgornjih« Kompol, temveč tudi nas, pre- bivalcev »spodnjih« Kompol, ki živimo ob potočku, v kate- rega namerava občina kot in- vestitor tega projekta, speljati tako imenovane odpadne vo- de (meteorno kanalizacijo). Te razprave smo se od deve- tih hiš, ki živimo v neposredni bližini tega potočka, udeležih trije, pa še to po naključni informaciji o sestanku. Raz- prava je bila zares burna, saj smo izražali nezadovoljstvo in bojazen, da bo mimo naših hiš speljana tako imenovana »me- teorna kanalizacija« ter bo po- leg nesnage, ki je v tem poto- ku, tekla še smrdljiva voda, saj imajo po izjavi nekaterih iz tega sestanka speljane meteor- ne vode v grezne jame! Odločno zanikamo tudi ne- katere neresnične izjave, saj krajani, ki se čutimo ogrože- ne, absolutno nismo proti te- mu projektu, vendar pod po- gojem, da se izgradnja kanali- zacije prične od Voglajne proti Kompolam in da se le-ta spelje v kanalizacijske cevi vse do Voglajne. Proti sedanji izvedbi (izpust v potoček) nismo sa- mo mi trije, ki smo se izposta- vili na sestanku, temveč nas je enajst. Na pobudo ogroženih, naj se razpiše krajevni samo- prispevek in se bo tako stvar uredila, je sledil odgovor, da so samoprispevki stvar prete- klosti. Na vprašanje o podpi- sih odstopnih izjav za zemljiš- ča v »spodnjem« delu Kompol je bilo pojasnjeno, da bo »stvar« tekla po potoku in niso potrebni nikakršni podpisi, ta- ko kot »v zgornjih« Kompolah, kjer bodo prekopavali zemljiš- ča. V zmoti ste tudi glede prijav na ministrstva, saj smo napi- sali samo vlogo na Nivo Celje, s prošnjo, naj preverijo oziro- ma ugotovijo, če je ta potoček sposoben absorbirati to me- teorno kanalizacijo. Podpisa- nih nas je enajst občanov. Ta dokument lahko dobite na Vpogled. Naj dodamo še to, da k bila razprava na prvem se- stanku konec decembra leta 1996 prav tako burna kot se- daj, le z razliko, da je takrat bil zbor krajanov celotnih Kom- pol. Takrat smo prizadeti kra- iani (Radšel, Sorec) prosili za Zapisnik, ravno tako kot dne 12. 5. 1998, vendar ga kljub ^rgenci do danes še nismo prejeli. Prav tako ni bil realizi- 1'an sklep, sprejet dne 12. 5. 1998 in sicer, da Občina Štore da Zavodu za zdravstveno Varstvo Celje na analizo vodo iz potoka Maršec, prisoten pa naj bi bil nekdo od podpisa- nih. Menimo, da je naša te- meljna pravica, da živimo v bolj ali pa vsaj v tako čistem okolju, kot živimo sedaj. Po vsem, kar se dogaja sedaj, pa so izgledi očitno drugačni. SILVA RADŠEL, Kompole Javno vprašanje celjskemu županu . Celjane, uporabnike Mest- nega parka, zadnji čas vzne- mirja napoved, da bo 20. juni- ja v Ledeni dvorani koncert ročk skupine Plavi orkestar. Vse bi bilo v redu, če ne bi šlo za ročk koncert, ki ima povsod znano strukturo publike, med katero bodo posamezniki in skupine, ki se že zdavnaj ne znajo več zabavati brez raznih energijskih napitkov, alkohola in droge. Mnogim sploh ne gre več za glasbo, ampak jim je koncert samo priložnost, da prikriti z množico v omami praznijo svoj agresivni naboj. Izruvani stebri in težki be- tonski smetnjaki, vrženi v Sa- vinjo, pričajo o razdiralni mo- či, ki je lahko kompenzirana v deliriju mladih osebkov, če- prav gre na videz za nedolžen žur v parku po koncu pouka. Če je že mogoče kolikor toli- ko obvladovati peščico zasvo- jencev, ki jim je Mestni park ob petkih poligon za sprošča- nje namišljenih besov in nega- tivne energije, tega zagotovo ne bo mogoče zagotoviti, ko bo ob koncertu park preplavi- la množica, med katero bo adekvatno število problema- tičnih liderjev, ki znajo priteg- niti še druge, in dilerjev - do- mačih in prišlekov iz drugih krajev. In »dan potem«? Mogoče je predvideti razdejanje v objek- tu in okoli njega, v parku pa škodo, ki jo bodo motorizirani obiskovalci povzročili z vož- njami in parkiranjem po zele- nicah, motorske dirke čez cvetlične nasade, razbijanje luči javne razsvetljave in dru- gega, nad čimer si bo pač kdo hotel dati duška in tudi stra- nišča ponoči ne bo nihče is- kal... Park že po naravi stvari sodi v kategorijo najbolj čuvanega dela človekovega okolja; še posebej bi to moralo veljati za vse, ki si resnično prizadeva- mo za Celje, lepo mesto. Zato Vam, gospod župan, kot dav- koplačevalec in volivec, za- stavljam javno vprašanje: Ali ni mogoče, v izogib ne- prijetnostim, tega ročk kon- certa prestaviti na neko loka- cijo, kjer ne bi bilo tako visoke stopnje tveganja zaradi škod- nih posledic? Mimogrede sem se o kon- certu pogovarjal z nekaj mla- dimi in vsi so rekli, da jim je »full« vseeno, kje bo show... ALFONZ KUMER, Celje Obvestilo občanom Celja v sredstvih javnega obveš- čanja smo nekajkrat zasledili trditve, po katerih naj bi raz- laščenci s previsokimi najem- ninami za uporabo trgovskih in obrtniških lokalov povzro- čaU tudi v Celju pri svojih na- jemnikih tolikšne poslovne te- žave, da so le-ti prenehali z dejavnostjo. Ker je takšna oce- na neposredno pred parla- mentarno razpravo o denacio- nalizaciji glede njenega nada- ljevanja po dosedanjem zako- nu škodljiva, smo sklenili pre- veriti resničnost navedene ob- tožbe, naperjene proti lastni- kom z denacionalizacijo vr- njenih lokalov. Tozadevne namenske poi- zvedbe smo opravili na ob- močni gospodarski zbornici, v upravni enoti na oddelku za okolje in prostor v Celju, na upravi Stanovanjske skupno- sti v Celju in na Obrtni zborni- ci v Celju. Ugotovili smo, da je resnično prišlo do zapiranja določenega števila lokalov, vendar ni nobeden od priza- detih najemnikov povezoval zapiranje lokala s previsoko najemnino, ki bi jo naj zahte- val lastnik stavbe. V poslovne težave so zašli, kot vse kaže, zaradi drugih vzrokov, ki so bili že predmet razprave na občinskem svetu in so javnosti bolj kot ne znani. Zaradi ugotovljenih dejstev Odbor Združenja lastnikov razlaščenega premoženja v Celju ocenjuje, da navedene trditve za občine Celje, Vojnik in Štore niso utemeljene in jih zavračamo. Vse pa kaže, da se na podobno nekorekten način želi diskvalificirati denaciona- lizacijo tudi drugod po Slove- niji. Dr. FRANC FAZARINC, Odbor podružnice ZLRP v Celju Pritožba na postopke Večkrat smo že prosili, naj v Šentjurju posvetijo malo več pozornosti reševanju razUč- nih problemov v Krajevni skupnosti Loka pri Žusmu. Različnim obetom in zavlače- vanju, ki traja že več let, mora biti tega konec. Nihče nas ne more prepričati, da za ureja- nje občinske ceste in oskrbe z vodo ravno za našo KS ni no- benega denarja (lanski in le- tošnji proračun to kaže). Na moje pismo, ki sem za lani decembra naslovil na urad župana in v katerem pi- šem o oskrbi z vodo, nihče ni odgovoril niti z enim stav- kom! Že sama kultura medse- bojnega obnašanja zahteva, da tako pomemben urad vsaj odgovori na pismo, še poseb- no, če pisca tega pisma poob- lasti svet krajevne skupnosti. Izjava gospoda Gorjupa (JKP) v Šentjurskih novicah, da je vodovod za KS Loka predrag in da ni dosti 100 mili- jonov SIT, je seveda zelo ten- denciozna in iz trte izvita. Ve se, da ima roko nad JKP ravno uprava občine, ki pa nam že celo vrsto let nikakor ni naklo- njena! Novi vodovod v celotni KS je možen z veliko manjšimi sredstvi, seveda pa je treba nekje začeti. Občinska uprava kljub našim večkratnim ust- nim in pismenim prošnjam in zahtevam, podkrepljenimi s stotinami podpisov prebival- cev KS, to ni niti najmanj upo- števala, saj ni hotela predlaga- ti komisiji za proračun 1998 niti enega milijona, da bi bilo vsaj za začetek, za pripravo dokumentacije projekta! Gospod podžupan Pungart- nik, z ogorčenjem ugotavljam, da so vaše obljube, ki se tičejo urejanja občinske ceste št. 7220, obcestnega jarka' in spornega posipanja bankine na znanem ovinku te ceste (o ovinku smo se že večkrat po- govarjaU, pred letom sta si ga ogledovala g. Globočnik iz Podjetja za vzdrževanje cest in g. Peček z občine), ostale samo prazne obljube, da ne rečem namerno in podcenje- valno zavlačevanje! Pred krat- kim mi je gospod Globočnik zatrdil, da občina za to delo ne da nobenega pismenega nalo- ga, vse drugo pa je seveda zavajanje prebivalcev. Sprašujem se, koliko časa nas bo ta občinska uprava še vlekla za nos, zapostavljala in podcenjevala kot manjvredne v vsakem pogledu. Za južni del občine ni nobenega denar- ja, za severnega pa ga je dovolj za vsa mogoča dela v Dram- ljah, na Proseniškem, v Ponik- vi in seveda v samem Šentjur- ju. VLADIMIR BOGOLIN, Loka pri Žusmu ZAHVALEj POHVALE Zahvala celjski bolnišnici Kot rojena Celjanka, čeprav živim na drugem koncu Slove- nije, sem se odločila za zdrav- ljenje v Bolnišnici Celje, če- prav nisem poznala niti zdrav- nikov niti sester na ginekološ- kem oddelku. Pa mi ni žal. Operiral me je predstojnik, na- to pa je kljub zapletenemu zdravju vse potekalo brez za- pletov. Moje bivanje na oddel- ku je kljub prezaposlenemu osebju bilo prijetno, saj sem bila zelo presenečena nad hu- manimi, prijaznimi in nasme- janimi obrazi zdravnikov in sester. Za vse skupaj sem jim zelo hvaležna. IRENA FRANK, Slovenska Bistrica gorelo je Strele so švigale V četrtkovem in petkovem neurju so strele udarile v vr- sto gospodarskih objektov in zanetile požare, ki so povzro- čili precejšnjo gmotno škodo. V četrtek popoldne je strela udarila v skladovnico drv v bližini gospodarskega poslop- ja Adama J. v Šentrupertu. V požaru, ki so ga pogasili gasil- ci iz Laškega in Šentruperta, je zgorelo okoli 5 kubikov smrekovih drv. Strela je udarila tudi v gos- podarsko poslopje Jožeta J. v Laški vasi. Ogenj je zajel po- slopje in ga popolnoma uničil, skupaj z orodjem, večjo količi- no sena, lesa in gradbenega materiala. Živino so uspeli re- šiti, kljub hitri intervenciji ga- silcev iz Vrha nad Laškim, Jur- kloštra in Laškega, je na objek- tu nastalo za približno 5 mili- jonov tolarjev gmotne škode. Med hudim četrtkovim neurjem je strela udarila tudi v gospodarsko poslopje Ivana D. V Slatini pri Šmartnem ob Paki. Z ognjem so se spopadli gasilci iz Paske vasi in Šmart- nega ob Paki, a je leseni del objekta, v katerem je bilo spravljeno seno, v celoti zgo- rel. Gmotna škoda znaša prib- ližno 5 milijonov tolarjev. V četrtek okoh 19.30 ure je vodena strela udarila v gospo-. darsko poslopje Jožefa K. v Predenci. Povzročila je za oko- li 30 tisoč tolarjev gmotne ško- de. V četrtkovem . večernem neurju je vodena strela udari- la tudi v ostrešje gospodar- skega poslopja Ivana D. v Dobju pri Planini, naslednji dan pa je lastnik opazil, da se je tlenje iz ostankov krme razširilo na zgornji del po- slopja. Lastiiik je ob pomoči gasilcev iz Dobja preprečil večji požar, kljub'temu pa je nastalo za okoh 100 tisoč to- larjev gmotne škode. Požar na sušilniku Minuli četrtek ponoči je zagorelo na sušilnem stroju v Hotelu Dravinja v Sloven- skih Konjicah. Ogenj so zaposleni sami po- gasili, na stroju pa je nastalo za okoli 200 tisoč tolarjev gmotne škode. Požar je najver- jetneje povzročila okvara na termo stikalu. M.A. k23.-11.iwnii1998 prometni nezgodi' Zaneslo ga je Na dovozni cesti h gostišču El Marinero, zunaj naselja Loče, se je v petek, 5. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik kolesa z motorjem. Gmotna škoda znaša približno 40 tisoč to- larjev. Toni S. (14) iz Celja je vozil kolo z motorjem po klancu navzdol proti lokalni cesti Lo- če-Dobrova. Na slabo pregled- nem odseku ceste mu je nas- proti pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 54-letni Ivan S. iz Celja. Voznika kolesa z mo- torjem je pri zaviranju na mo- kri cesti zaneslo v levo, kjer je trčil v omenjeni osebni avto- mobil. Pri trčenju in padcu po vozišču je Toni S. utrpel hude telesne poškodbe. Na spolzkem VOZIŠČU Na magistralni cesti zunaj naselja Strmca pri Laškem se je v ponedeljek, 8. junija do- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Andry B. (23), državljan Ukrajine, je vozil osebni avto- mobil iz smeri Laškega proti Rimskim Toplicam. Med vož- njo ga je v ostrem desnem nepreglednem ovinku na mo- kri in spolzki cesti zaneslo na levo, kjer je trčil v nasproti vozeči tovorni avtomobil s polpriklopnikom, ki ga je vo- zil 22-letni Boštjan D. iz Sevni- ce. V nesreči je hude telesne poškodbe utrpel sopotnik v osebnem vozilu, 22-letni Va- lery Z. iz Ukrajine. M.A. 32 novi tednik NOČNE CVETKE • v Klancu sta se v torek, 2. junija dopoldne, sprla mati in sin. Sin Ivan A. se je tako zelo spozabil, da je svojo roditelji- co močno udaril. Šel bo k sodniku za prekrške. • V torek je bila Mojca ogrožena, ko je v stanovanju na Brodarjevi razgrajal pijani Saša C. Ob prihodu policistov nasilneža ni bilo več doma. • V sredo zvečer je šla pa- trulja intervenirat na Čopovo 17. Tam je po stanovanjskem bloku rogovilil in razbijal Franc G., ki se bo prav tako srečal s sodnikom za prekrš- ke. • V sredo ponoči je za inter- vencijo zaprosil Borisav Z., ker je njegova zakonska dru- žica Milena razgrajala in raz- bijala po stanovanju ter vznemirjala družinske člane in sosede. Policisti so opazili, da ga je Milena preveč cukni- la, sicer pa so ji napisali na- potnico za obisk sodnika za prekrške. • V četrtek okrog polnoči je poklicala neka občanka, ki ni mogla spati. Povedala je, da ji spanec krade oseba, ki na travniku pred cerkvfjo na Jo- žefovem hribu kosi travo z motorno kosilnico. Kmalu so se policisti na travniku sreča- li z Rajkom K., ki ima očitno nenavaden bioritem. • V četrtek ob enih ponoči je Rudi K. v stanovanju na Efenkovi pretepel svojo pri- jateljico Jožico. Da gre za pri- jateljstvo z napako, bo brž- kone ugotovil sodnik za pre- krške, ko bo Rudija povabil na pogovor. • V četrtek zjutraj se je Da- mir G. primajal domov na Okrogarjevo. Maligansko podprt se je fizično lotil svo- je sestre, ki ji ni preostalo drugega, kot da je poklicala na policijo. Ker Damir ni po- kazal pripravljenosti, da bo nehal, so ga možje postave povabili v svoj avto in ga odpeljali v prostore za pridr- žanje. • V petek je Marija K. z Mai- strove 1 prijavila, da jo sose- da Ivanka S. zmerja in jo žali. Patrulja se je potem srečala s sosedama, ki se že dlje časa ne marata, Ivanka pa je Mari- jo menda obmetavala s tako grdimi izrazi, da niso za ob- javo. • V lokalu Diesel v Rimljan- ki sta se v petek popoldne zravsala Jure D. in David Š. Ker sta kršila javni red in mir, bosta to početje opravičevala pri sodniku za prekrške. • Travniški pretep v petek popoldne v Čreškovi. V obje- mu narave so se zmerjali in se spoprijeli Ivan B. in za- konca Jože in Terezija P. V takšni postavi jih bo pričakal sodnik za prekrške. • V stanovanju na Milčin- skega ulici 1 je Milan T. pre- tepal svojo soprogo. Bil je vroč petkov popoldan. • Če so na kupu tri jezne in srborite ženske, zna biti hu- do neprijetno. Tako kot je bilo v nedeljo popoldne na Kraigherjevi 7, ko so se zmerjale, se steple in lasale Maja in njena mama Sonja ter soseda Zdenka. • Intervencija v Zvodnem, nedelja popoldne. Z vpitjem in razbijanjem po hiši je javni red in mir kršil Jože K. in si prislužil sodnika za prekrš- ke. • Nedelja zvečer v Popel- nem. Medsosedski prepir in pretep so uprizorili Martin V., Stane V., Ema Š. in Mihae- la Š. Vsi štirje bodo morali za zagovor k sodniku za prekrš- ke. M.A. Radarji bodo... • v petek, 12. junija dopoldne na območju Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v noči na nedeljo, 14. junija, na območju Slovenskih Konjic, Velenja in Žalca, • v nedeljo, 14. junija popoldne na območju Mozirja in Laškega, • v ponedeljek, 15. junija dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Rogaške Slatine in Velenja, • v torek, 16. junija dopoldne na območju Laškega in Mozirja, popoldne pa na območju Žalca, • v sredo, 17. junija dopoldne na območju Slovenskih • Konjic, v popoldanskem času pa na območju Velenja. Laserski merilec hitrosti bo v času od 11. do 22. junija na območju Celja in Šentjurja pri Celju. Cestni zakon gor in dol; Kako se ga držimo in kako ne, to vsak zase prav dobro ve. Kaj pa ceste in uredi- tev cestne signalizacije? Pri tem proble- mu pa se na marsikaterem cestnem odse- ku vse konča, se nam je s pismom oglasila bralka Barbara in takole nadaljevala: »Pred kratkim je stopil v veljavo še en zakon, ki omejuje promet tovornim vozi- lom po lokalnih cestah na območjih, kjer so voznikom na voljo avtoceste. Kar čez noč se je pojavilo ogromno novih pro- metnih znakov, ki prepovedujejo oziro- ma omejujejo promet s tovornimi vozili, ki imajo skupno težo nad 7,5 tone. Ce- starji ob tem pravijo, da jih je »povozil čas< pri tovrstnem urejanju, kar pomeni, da urejajo stvari tako, kot jim je pogodu. Sprašujem se, zakaj potem ni časa in denarja za obnovo starih in popolnoma uničenih znakov, ki so postavljeni ob lokalnih cestah na Polzeli in v njeni okoli- ci, na primer? Kolikor se še spomnim, imajo ti znaki rdeč rob, rumeno polje in črn simbol. Pri teh znakih pa... človek ostane brez besed. Prepričana sem, da ni osamljen primer. ' Pa še nekaj me teži. Kje so odsevnij^j ob naših cestah? Če so že, so ti dostikrat zelo umazani in brez odsevnih ploščic. Ob vsem tem se še sprašujem: So za takšno stanje res krivi le >objestni šoferjii ali pa so nemara krivi tudi cestarji! Če se ponoči sprehajaš ob cesti brez kresnit ke, si za to kaznovan. Zakaj ne bi kazno. vali tudi odgovornih za opisano neureje- nost, če imamo že tako stroge zakone?« Svoje razmišljanje je bralka Barbara podkrepila z dokazi, fotografskimi posnetki. MINI KRIMIČI Med pretepom Ko so se 30. maja ponoči v lokalu Griček v Celju prepirali in se stepli, je to okoliščino izkoristil nekdo, ki je tam opazil in ukradel mapo, v ka- teri je bil dnevni izkupiček v višini 47.875 tolarjev Oškodo- vanec je Edvard D. iz Celja. Grozil S pištolo v torek, 2. junija okoli 20. ure, je v gostišču Skriti koti- ček v Zrečah 27-letni Martin G. iž Dobrovelj s pištolo grozil policistu, ki se je v lokalu za- drže\^al kot gost. Ker to ni bila prva takšna grožnja, so Mar- tinu predelano pištolo (imel jo je brez dovoljenja) zasegli in zanj odredili pridržanje. Vlomilec v baraki v času od 30. maja do 2. junija je nekdo vlomil v grad- beno barako na Studencah. Iz barake je odpeljal 80 metrov bakrene žice, pripravljene za polaganje strelovoda. Lastni- ku Borutu C. je storilec pov- zročil za okoli 40 tisoč tolar- jev škode. Vlom v bistro v noči na 2. junij je bilo vlomljeno v bistro Sonce na počivališču ob avtocesti v kra- ju Cerovec. Storilec je ukradel več kilogramov kave in večjo količino sladoledov, brezal- koholnih, pijač, čokolade, čip- sa, pločevink piva ter senčnik s podstavkom in zaboj za smeti. Lastnica Jožica M. je oškodovana za dobrih 70 ti- soč tolarjev. Tat v Evropi v torek, 2. junija se je v garderobi v hotelu Evropa v Celju nahajal nekdo, ki ga je zamikal fotografski aparat znamke Samsung, vreden okoli 40 tisoč tolarjev. V vlogi oškodovanca se je znašel An- ton G. iz Ljubije. Lotil se je vrat v noči na 3. junij je neznani storilec namerno poškodoval dvižna garažna vrata na ob- jektu v Ulici XIV. divizije v Celju. Nepridiprav je podjetju Gradiš povzročil za približno 100 tisoč tolarjev gmotne ško- de. Zlatnina, denar v sredo, 3. junija dopoldne, je nekdo vlomil v stanovanje na Kovaški cesti v Zrečah. Prostore je najprej dodobra preiskal, ukradel pa zlatnino in denar. Lastnik Franc J. je oškodovan za okoli 450 tisoč tolarjev. Denarnici iz torbic v sredo, 3. junija se je v poslovnih prostorih Kovino- tehne v Celju nahajal neznani storilec, ki je iz dveh torbic ukradel denarnici z denarjem in dokumenti. Lastnika Stani- slava J. in Boris P. sta oškodo- vana za približno 55 tisoč to- larjev. Govorilnica brez telefona v času od 30. maja do 4. junija je nekdo obiskal javno telefonsko govorilnico na Ma- riborski cesti v Celju. Tam je odmontiral in ukradel Tele- komov telefonski aparat, vre- den okoli 180 tisoč tolarjev. Obstreljeni telefoni v času od 2. do 5. junija je neznani storilec streljal v tele- fonske aparate v javnih govo- rilnicah na Trubarjevi in Čo- povi ulici, v mestnem parku in na Partizanski cesti v Celju. Z objestnim dejanjem je Tele- kom Slovenije oškodoval za okoli 120 tisoč tolarjev. Streljal v svetilke Minulo soboto okrog dveh ponoči so prebivalci na ob- močju Muzejskega trga slišali streljanje. Policisti so pri pre- gledu območja pri mostu (Čo- pova ulica in Partizanska ce- sta) opazili neznanca, ki je pričel bežati. Ko so ga na Ljubljanski cesti izsledili in prijeli, so ugotovili, da gre za 28-letnega Iztoka K. iz Celja. Iztok, ki je bil pred leti hrvaš- ki gardist, je iz gole objestno- sti poškodoval več svetilk jav- ne razsvetljave. Razbijal steklo, kradel ure Minulo nedeljo okrog 3. ure zjutraj je neznani storilec raz- bil izložbeno steklo Urarstva Bastl na Stanetovi cesti v Vele- nju. S police je ukradel dve moški in eno žensko uro, s tem pa lastnico Romano B. oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. Uro kasneje je nekdo razbil steklo izložbe Urarstva Pireč- nik na Šaleški cesti v Velenju. Ukradel je sedem: ročnih ur znamke Swatch, vrednih oI-a li 80 tisoč tolarjev. Ukradel rezervo v noči na 7. junij se je neZ' nani storilec lotil polpriklop- nika, ki je bil parkiran na Ža rovi cesti v Velenju. Z vozila je odmontiral in ukradel novo rezervno kolo s pnevmatiko Lastnika Sinišo B. iz Velenja je oškodoval za približno 100 ti- soč tolarjev. Karton zobne paste v dneh minulega vikenda jel nekdo kradel v garaži osnov ne šole na Hudinji v Celju. Od tam je odpeljal dvoje koles in karton z zobno pasto. Ome- njena šola in Anton L. sta (skupno) oškodovana za okoli 45 tisoč tolarjev. ^ Vlom v stanovanje Minulo nedeljo je nekdo vlomil v stanovanje Gabrijela P. na Pucovi ulici v Celju Ukradel je tri potne liste, za okoli 50 tisoč tolarjev gotovi- ne v različnih valutah, dva zlata prstana in dve verižici. GSM iz knjigarne v dneh od 1. do 8. junija je neznani storilec ukradel pre- nosni telefon GSM, ki je bi razstavljen na polici v knjigar- ni Državne založbe Slovenijei na Prešernovi ulici v Celju Aparat je vreden okoli 40 ti soč tolarjev. Okradeni Diesel v noči na 8. junij je neznani storilec vlomil v gostinski lo- kal Diesel na Savinovi ulici v Celju. V priročnem skladišču je našel in ukradel 60 tisoČ tolarjev gotovine. MA* Oceani, dediščina priiiodnosti Svetovna razstava v Lizboni Expo '98, na kateri se prvič predstavlja tudi Slovenija Dolgo napovedovani največji dogodek Por- tugalske v tem letu se je začel. Svetovna razstava Expo '98 je v Lizboni 22. maja odprla svoja vrata za vse obiskovalce, ki si jo bodo lahko ogledali do konca septembra. S temo razstave »Oceani, dediščina prihodno- sti« naj bi počastili portugalsko pomorsko tradicijo in še posebej 500 let, odkar je Vasco da Gama odkril morsko pot do Indije. Organizatorji so zgradili razstavne paviljone in ostale spremljevalne objekte na 60 hektarjih zemljišča ob reki Tejo, na katerem so še pred dvema letoma stali opuščena rafinerija in skla- dišča. Lizbonski organizatorji so na podlagi slabih izkušenj prejšnje svetovne razstave v Sevilli (Španija) pristopili k izvedbi projekta bolj premišljeno. Objekte in prostore naj bi izrabili tudi po zaključku Expo'98. Do leta ^009, ko naj bi bil kompleks dokončno zaklju- čen, je predvidena izgradnja 10.000 stanovanj za 25.000 prebivalcev z vsemi spremljajočimi objekti in precejšnjim številom poslovnih ob- jektov. Prva atrakcija, s katero se sreča obiskovalec Expo'98, je postaja Oriente španskega arhitek- ta Santiaga Calatrave. V podzemnih etažah je Postaja novozgrajenega kraka podzemne že- leznice, v pritličju so prodajalne in avtobusna postaja, v etaži nad zemljo pa so železniški Peroni, pokriti z elegantno streho, zgrajeno iz jekla in stekla. Oblika te strehe spominja na orientalske dvorce. Že s postaje zagledamo razgledni stolp Vasco da Gama, ki s svojo višino 140 metrov dominira daleč naokoli. Z dvigalom se lahko popeljemo na razgledno ploščad, od koder se nam ponuja razgled po vsej okolici, najlepše pa iz te višine opazuje- mo najdaljši most v Evropi, 17-kilometrski Vasco da Gama, ki povezuje oba bregova reke Tejo. Od severa proti jugu razstavnega prostora poteka osrednja sprehajalna pot, ob kateri so nanizani glavni tematski paviljoni. Paviljon Utopia, kjer se dogajajo multimedijske predsta- ve, paviljon Futuro z vizijami bodočnosti ocea- nov, paviljon Oceanarij z največjim evropskim akvarijem, ki bo tudi po koncu Expo'98 ostal atraktivna točka tega kompleksa. Do takrat ga bodo, upam, uspeli še izpopolniti in opremiti z napisi za lažje prepoznavanje podvodnih pre- bivalcev. Od slovenskih rek do morja Za osrednjo arhitekturno znamenitost velja portugalski paviljon z veliko visečo betonsko streho, ki pokriva manjši trg pred paviljonom. Poleg tematskih pa največji del razstavišča zasedajo paviljoni držav in različnih organiza- cij. Tu najdemo tudi enega bolj simpatičnih paviljonov - paviljon Slovenije avtorja arhitekta Gorazda Kobija. Po površini sodi med manjše in je polžaste oblike, ki naj bi ponazarjala kroženje vode od slovenskih rek do morja. V zatemnjenem delu paviljona poteka projekcija video instalacije Andreja Zdraviča »Skrivnosti Soče«. V glavnem delu paviljona pa so pred- Gil, maskota svetovne razstave v Lizboni. stavljeni motivi iz Slovenije, tam je tudi infor- macijski pult, kjer slovenski predstavniki po- strežejo z raznovrstnimi informacijami. Pred- stavitev Slovenije na svetovni razstavi poteka prvič v zgodovini samostojne Slovenije, hkrati pa je letošnja največja promocijska aktivnost slovenske države, za katero je slovenska vlada namenila 132,5 milijonov tolarjev. Omeniti velja še nekatere nacionalne paviljone: švedskega s komorami v obliki velikih jajc, v katerih so prikazani štirje letni časi; hrvaškega s steklenim podom, pod katerim valovi voda, in zanimivo projek- cijo filmov o Hrvaški; paviljon Maroka s kombinacijo nove arhi- tekture in tradicionalno oprem- ljenimi posameznimi prostori; paviljon Norveške z enostavno predstavitvijo, simpatičnim vo- denjem in atraktivno video pro- jekcijo; nemški paviljon s simula- cijo potopa v morske globine in tehnično dovršeno predstavitvijo nemške tehnologije (Hannover je prireditelj naslednje svetovne razstave leta 2000); paviljon Is- landije z jezerom in zaledenelo steno. To je le nekaj ogleda vrednih paviljonov; dostikrat o ogle- du odloča tudi potrpežljivost, saj se pred bolj atraktivnimi vedno nabere množica obiskovalcev. Na razstaviščnem prostoru je tudi več prire- ditvenih prostorov, na katerih se dogajajo raz- lične predstave in nastopi glasbenikov. Ex- po'98 ne počiva niti ponoči. Do 3. ure zjutraj poteka nočni zabavni program s koncerti, gle- dališkimi predstavami in ognjemetom. IGOR SEUAK 34 REPORTAŽA novi tednik Starši so bili proti Tončka Langus s Ponikve pri Grobelnem je priljubljena fotografinjo ter zborovodkinja »Fotografija je zame tako ljube- zen kot vsakdanji kruh,« pravi fotografinja Tončka Langus. Njen vsakdanjik je v znamenju dela v njenem ateljeju v Šentjurju, v prostem času vodi Mešani komor- ni pevski zbor na Ponikvi pri Grobelnem. Ljubezen do glasbe je podedovala po starših, ki so njeni odločitvi za fotografski poklic nasprotovali. Ko je Tončka nameravala na učiteljiš- če, ji je namreč sorodnica predlaga- la naj zaprosi za učno mesto foto- grafa v celjskem Fotoliku. Doma, v Kališevcu pri Senovem, so prepoz- navali fotografe predvsem po neka- terih vsiljivcih na birmah, zato so bili proti. Zmagala je Tončka, nje- na odločitev se je izkazala za pra- vilno. Polovico šolskega leta je preživ- ljala kot vajenka v Fotolikovem ateljeju, drugo polovico v fotograf- ski šoli v Ljubljani. Po opravljeni šoh in pomočniškem izpitu v Foto TivoU je postala v Celju fotografska pomočnica. To je bilo odhčno iz- hodišče, Fotolik je bil v šestdesetih letih med najimenitnejšimi ustvar- jalci slovenske fotografije. Tam je dvanajst let delala kot laborantka, retušerka ter snemalka v ateljeju. Nekaj let je vodila Fotolikovo poslovalnico v Žalcu, nakar se je za dve leti povsem posvetila svojima malčko- ma. Po vrnitvi v svet fotografije je nekaj časa vodila fotooddelek celjske Drogerije, potem fotooddelka žalske in levške veleblagovnice. Zaradi direktorjevega spodbujanja je konča- la še poslovodsko šolo, kar ji je zelo koristi- lo. V paviljonu Med delom v trgovini je vse bolj pogrešala vsakodnevno ustvarjanje fotografije. Spre- menilo se je, ko je izvedela, da potrebujejo v Šentjurju rednega fotografa. Leta 1983 je na paviljonu v središču tega kraja obesila napis »Foto Langus Tončka«. Enajst let dela v tem prostoru je bilo med najzahtevnejšimi v življenju. V majhnem paviljonu, ki so ga nekoč potrebovali v dneh celjskega sejma, se je ob sobotah zvrstilo tudi po sedem mladoporočencev. Po drugi strani je bilo prijetno, ker je prvič v življenju ustvarjala na svojem, po lastnih zamislih. Od tam so ji ostali v lepem spominu stiki z veliko večino ljudi. Začetek v paviljonu je bil obenem čas, ko je barvna fotografija izpodrinila črnobelo. Tončka Langus. Tri desetletja in pol fotografije. Prostorske stiske se je rešila šele pred štirimi leti. Preselila se je v lokal v poslopju šentjurske tržnice, kjer ima za fotografijo dobre pogoje. Svoje znanje in bogate izkuš- nje je prenesla na sina Klemna, s katerim delata skupaj že četrto leto. Med vsakdanjim delom slika predvsem lju- di. Nekateri so bolj fotogenični, drugi manj, v človekovi naravi pa je, da rad ugaja. Tončka Langus pravi, da je človek toliko lep, kolikor ima lepo dušo. Med portretiranjem posebno ceni dnevno svetlobo, trudi se, da bi dodala čim več domače kulturne dediščine. Posebno uživa v slikanju v naravi, naprimer ko upodab- lja staro ljudsko stavbarstvo. Med slikanjem za lastno dušo se črnobeli tehniki ni povsem odrekla. Za umetniško fotografiranje ostaja velik izziv. Dolga leta je članica Društva fotografov Slo- venije, zadnja leta še mednarodnega združenja za portretno fotografijo. To je priložnost za izobraževanje, nove izzive. Udeležila se je seminarjev otroške, poročne in družinske fo- tografije ter fotografiranja aktov. Slovenski fotografi se srečujejo po dvakrat na leto. Svoje delo je nekajkrat predstavila na razsta- vah. Sodelovala je na razstavi Slovenske foto- grafinje se predstavljajo ter na skupinski raz- stavi na celjskem sejmu, v šentjurski knjižnici je pripravila samostojno razstavo. Zdaj raz- mišlja o razstavi, s katero bo obeležila svojo letošnjo 35-letnico fotografskega delovanja. Ponkovski Mešani komorni pevski zbor vodi peto leto. Zborovodkinja je postala pred dvanajstimi leti po naključju. Pojoča družina Starši Tončke Langus so nasprotovali odloči- tvi za fotografijo, z glasbo pa je bilo povsem drugače. V družini z enajstimi otroki so kmečko delo združevali z družinskim pet- jem. V soseščini so vedno vedeli, kje pasejo živino Budnovi otroci. Zborovsko petje je vzljubila v rosni mlado- sti. Doma je pela v šolskem in cerkvenem zboru. Nato je v Celju prepevala obenem v Mešanem pevskem zboru France Prešeren, v opatijskem zboru ter med solopetjem v glas- beni šoli. Tam je bila, med urami solopetja in igranja na klavir, sošolka Šentjurčanke Ane Pusar-Jerič. Izobraževali sta se pri prof. Justini Kovačič, ki je poučevala že Nado Sevšek. V letih, ko je v Šentjurju odprla svoj fotografski atelje, se je Langusova družina preselila na Ponikvo pri Grobelnem. Takrat je že približno tri leta prepevala s celjskim Mešanim komornim zborom, po preselitvi pa se je morala posloviti. Nato je po naključ- ju začela kot zborovodkinja. Med prepeva- njem v ponkovskem cerkvenem zboru so čakali na organista, ki je težko prišel. Tončki Langus se je zdelo škoda, da bi izgubljali čas za klepetanje, zato je začela voditi opevanje. Čez nekaj tednov je že začela z vodenjem tega zbora. To je bilo pred dvanajstimi leti. Vodenje takšnega zbora je terjalo odlično poznavanje glasbe domačih in tujih glasbenih mojstrov. Med največjimi dosežki Tončke Langus s ponkovskim cerkvenim zborom so bile maše slovenskih skladateljev Ubalda Vrabca in Matije Tomca. Cerkveni zbor je vodila se- dem let, zdaj vodi že peto leto ponkovski Mešani komorni pevski zbor. Z njimi vadj trenutno Filkejev Kyrie Eleison iz Misse So, lemnis in srednjeveško skladbo Gaude Matet Polonia, Oče naš Rimskega-Korsakova, do. mače ljudske in umetne pesmi. S ponkovskim komornim zborom je sode, lovala na treh šentjurskih občinskih zborov, skih revijah, na koncertih prijateljujejo ; Moškim pevskim zborom Radeče, na Ponik\^ pripravijo vsakega 26. decembra božični ko^. cert v počastitev mladi domovini, dvakrat letno nastopijo v šmarskem domu upokojen, cev. V zboru so celo pevci iz Celja in Šentjur, ja. Z njimi vadi trikrat na teden - ob ponedelj, kih z ženskim delom, ob četrtkih z moškim ob torkih pa so skupaj. Petje in prijateljevanji ji veliko pomenita. Najprej fotografija Tončka Langus je Slomškovo Ponikvo, ki je postala dom, zelo vzljubila. V tem kuhurr bogatem kraju imajo kar pet pevskih zborov Glasbi se veliko predaja tudi v času, ko ni zborom. »Všeč mi je vsaka glasba, ki je lep, pa naj bo kakršnekoli zvrsti.« Zanjo je ljub zen, po fotografskem delu tudi sprostite Vzljubila jo je v domači pojoči družini, glas so zelo predani tudi Langusovi. Njen pokoj: mož Franci je dolga desetletja igral v tambi raškem orkestru, v celjskem Prešernove! zboru pa si je prislužil Gallusova odličja. Me pevci njenega ponkovskega komornega zboi sta sin Klemen in snaha Mateja. Na prvem mestu je seveda fotografija. Tom ko Langus, ki je v 35. letih upodobila n tisoče ljudi, poznajo v najširši javnosti pre( vsem kot fotografinjo. Fotografiji se posveč ta tudi oba otroka. Hči Irma, ki je zaposlena slovenskem Narodnem muzeju v Ljubljan med delom veliko fotografira. Zaposlena j kot restavratorka kovin, v prostem času p pride do izraza njena fotografska umetnišk žilica. Pri vsem skupaj je Tončka Langus seved zelo zaposlena ženska. V najbolj intimni trenutkih ji je v posebno veselje vnukinj Maruša. Najmlajša Langusova zelo rada pre peva, kar po svoje pričuje, da se družini z pevce ni treba bati. IMIfilllll.....lilill.....................IJMliM^ BRANE JERANr(9 ».23.-11. junij 1998 PETICA FILM-TELEVIZIJA 35 Dobrodošli v Sarajevu Film je posnet po resnični zgodbi novinarja Michaela Nicholsona, Ici je posvojil devetletno deklico Natašo in jo rešil iz pekla »Nekateri smo poročali že ^mnogih vojnah. Jugoslavi- ja je bila moja štirinajsta. Že petindvajset let se ukvarjam 5 tem - odhajal sem v vojne Ifi razlog za to, da sem se znašel tam, je bila vedno smrt... Toda kljub vsem svo- jim izkušnjam nisem bil pri- pravljen na jugoslovansko vojno.« To je novinar Michael Nic- liolson, v filmu predstavljen Icot Michael Henderson, zapi- sal v knjigi »Natašina zgod- ba«, pripovedi o svoji devet- letni posvojenki, ki jo je med vojno spoznal v sarajevski si- rotišnici. V mestu, za katerega je ta- koj po razpadu Jugoslavije še kazalo, da bo ostalo mirno, je kmalu nastala velika klavnica in kaos, ki je nekaj let ni mo- gel ustaviti nihče. Šlo je za najdaljše obleganje v sodobni zgodovini; ljudem je primanj- kovalo vode in hrane, v me- stu, ki je prej veljalo za simbol narodnostne mešanice različ- nih verstev in kultur, je pričel sosed pobijati soseda... Film Dobrodošli v Sarajevu prikazuje skupino tujih vojnih dopisnikov, ki pošiljajo v svet novice iz enega najbolj nevar- nih mest v svetu. Nekateri so že prekaljeni in izčrpani, drugi še nedolžni in naivni, neuklon- ljivo oblegano mesto pa pušča na vsakem od njih neizbrisen pečat. V času vojne v Sarajevu ni bil varen nihče, še najmanj pa novinarji, ki so poročaU iz prvih bojnih črt. Prav pretres- ljiv je podatek, da je bilo v Bosni ubitih in ranjenih več novinarjev kot v kateri koli drugi vojni v zadnjih desetletij. Film je preplet grozljivih zgodb nekaterih novinarjev, ki so si - za razliko od večine kolegov, željnih predvsem slave - za prvo nalogo posta- vili pomagati ljudem. Mic- hael Henderson v sirotišnici spozna devetletno deklico Emiro, ki se ga oklene kot svojega zadnjega upanja za rešitev. Bolj kot vse na svetu si deklica želi oditi iz oblega- nega mesta in Henderson ji obljubi, da jo bo pretihotapil k svoji družini v Anglijo. Po grozljivih zapletih mu to tudi uspe; in vsaj Emira je, kot eden redkih otrok, ki so pre- življali bosansko vojno, naš- la na drugem koncu sveta svoj novi dom in družino, ki je kot otrok, ki ga je mati zapustila že kot dojenčka, v rojstnem mestu ni bila nikoli vajena. Film je režiral Michael VVinterbottom, scenarij je na- pisal Frank Cottrell Boyce, avtor literarne predloge, na- slovljene »Natašina zgodba«, pa je novinar Michael Nic- holson, ki je deklico tudi pos- vojil. ^»■■■■■■■■■■i NMS Vsi pravijo ljubim te še ena komedijantska zmešnjava Woodyja Allena Režiser, scenarist in igra- lec Woody Allen je bil že tisočkrat nominiran za Os- karja in nekaj jih je tudi osvojil. Rojen leta 1935 kot Allen Stevvart Konigsberg je Woody Allen leta 1965 debitiral s komedijo »What's New, Pussycat?« in že istega leta posnel televi- zijski film The Sunshine Boy. Lanski beneški festival so odprli z njegovim najno- Ivejšim filmom Deconstruc- \ing Harry. V filmu Vsi pravijo ljubim te igra Woody Allen Joeja, lo- čenega moškega srednjih let, ki si na vse načine prizadeva, da bi si našel partnerko. Od doma v Parizu opravlja star- ševsko dolžnost do svoje hče- re Laure, katere mamo Steffi najbolj skrbi ravnanje oblasti do kaznjencev, zaradi česar povabi na večerjo iz zapora pravkar izpuščenega Charle- sa. Zadeve se zapletejo, ker se njena najstarejša hči vanj neizmerno zaljubi in svojega prejšnjega zaročenca postavi kar na cesto. Ob tem nastopa v filmu še nekaj ravno prav odklopljenih oseb, ki skupaj sestavljajo prav nenavadno družinsko tvorbo, v kateri je vedno zanimivo in veselo. Gospod Bob, nacistična služ- kinja Frieda ter nenavadni in ekscentrični dedek - vsi imajo svoje muhe, ki prinašajo v družinsko skupnost in na platna kinodvoran prav svo- jevrstno veselje. NMS KINO Union od 11. do 17. 6. ob 19. uri komedija Vsi pravijo ljubim te, ob 21. uri pa drama Dobrodošli v Sarajevo. Mali Union od 11. do 17. 6. ob 20. uri ljubezenska drama Velika pričakovanja. Metropol od 11. do 17. 6. ob 18.30 in 20.30 ter 13. 6. ob 10. in 22.30 ameriška komedija Gospod Magoo. Žalec 12. ob 20. uri in 14. 6. ob 20.30 ljubezenska drama Velika pričakovanja ter 13. 6. ob 17. in 20.30 ter 14. 6. ob 17. uri ameriški film Titanik. Gremo V kino! Gwyneth Poltrovv je igrala glavno vlogo v filmu Emma, narejenem po literarni predlogi pisateljice Jane Austen. Pravil- ni odgovor je prinesel vstopnico za kino predstavo Celjskih kinematografov trem izžrebancem: Mojci Čerič, Arja vas Sla, 3301 Petrovče, Romani Pušnik, Planina 81, 3225 Planina in Urški Milosavljevič, Trsteniška 1, 3272 Rimske Toplice. Tokrat vsa sprašujemo, s katero znano igralko je živel Woody Allen še pred časom, dokler ni osvojil njene posvo- jenke. Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 15. junija. V DRUŽBI S KANALOM A Dva filma po izbiri gledalcev v petek, 12. junija, ob 20. uri boste ponovno izbirali dva med štirimi filmi. Ponujajo vam grozljivko, akcijski film, romantično komedijo in zgo- dovinsko dramo. Uročena nevesta je ameriška grozljivka (tel. št. glasovanja: 0909161 - 156 SIT/min.). Režija: Jerry London, igrajo: Sela Ward, Morgan Fairchild, Polly Bergen, Michael Woods. Kot otrok je bila Sara priča materinemu samomoru. Pri- zor živi ves čas globoko v njeni duši. Bliža se čas njene poroke, z njo pa se vračajo težki spomini, ki jih vedno bolj podoživlja. Zdi se ji, da jo zasleduje materin glas in raz- ni drugi dogodki jo opozarja- jo na pretečo nevarnost. Ali je to le njena domišljija, spretna manipulacija ah pa nespokoj- na materina duša? Krvavi vod je ameriški ak- cijski film (tel. št. glasovanja: 0909162 - 156 SIT/min.). Reži- ja: Aaron Norris, igrajo: Mic- hael Dudikoff, Robert F. Lyons, Michael de Lorenzo. Orožje, kri in bojevanje... Vse to je povezano z eno naj- bolj grozljivih vojn sedanjega časa, z vietnamsko vojno. Vsebina filma Krvavi vod je nastala na podlagi resničnega dogodka in razkrije marsika- tero skrivnost, ki je bila do sedaj skrbno prikrita... Osvajanje je ameriška ro- mantična komedija (tel. št. glasovanja: 0909163 - 156 SIT/ min.). Režija: Richard T. Hef- fron, igrajo: Gary Busey, An- nette OToole, Eddie Albert. Wes je brezskrben, neizku- šen kmečki fant, ki pride študi- rat na univerzo. Še preden ugo- tovi, da je Susan bogata dedinja in za nameček še zaročena, se v to lepo študentko psihologije pošteno zaljubi. Izgleda, kot da neizkušeni študent nima niti najmanjšega upanja, da bo us- pel osvojiti Susanino srce. Ven- dar nihče ne pozna Wesove vztrajnosti in odločnosti, ko gre za njegovo ljubezen. Lev pozimi je ameriška zgodovinska drama (tel. št. glasovanja: 0909164 - 156 SIT/ min.). Režija: Anthony Har- vey II, igrajo: Katharine Hep- burn, Peter OToole, Ant- hony Hopkins, Timothy Dal- ton. Božič 1183. Angleški kralj Henry II. povabi vso družino na grad Chinon na ustoličenje naslednika. Napetost izvira iz skritih apetitov po dedova- nju, pri tem pa vsekakor iz- stopata Henry II. in njegova samosvoja žena Elenora iz Akvitanije. 24 ur tega zimske- ga dne bo preteklo v zname- nju kraljevske šahovske par- tije - njenega začetka, igre in konca, ko bo kraljeva družina spremenila tok zgodovine. Film je dobil številne nagrade in nominacije, med drugim Oskarja za najboljšo igralko in glasbo, nominacije za najbolj- šega igralca, film in režiserja. Anthony Harvey je dobil na- grado režiserskega združenja Amerike in zlati globus za najboljši dramski film, igralec Peter OToole pa za najboljše- ga dramskega igralca. Kanal A podpira ? slovenski film Trenutno najpopularnejši voditelj v slovenskem medij- skem prostoru Borut Vesel- ko je postavljen pred nov iz- ziv. V novi oddaji na Kanalu A bo predstavil problematiko slovenskega filma. Oddaja, katere idejni vodja je Borut sam, je nastala v režiji Borisa Petkoviča in se imenuje Film za gledalca. Njen namen je s pomočjo go- stov približati slovenskemu gledalcu predstavo o gledlji- vem, človeku prijaznem fil- mu. Obenem pa nam želi pri- kazati, da je slovenski film lahko tudi tržno uspešen, če je le dovolj poceni, hkrati pa dovolj atraktiven, da pov- prečnega gledalca pritegne k ogledu, morda tudi večkrat. Gledalec bo imel priložnost pogledati v zakulisje, kjer se prepletata tako zabavni kot resni del filmske umetnosti. Prva oddaja bo na sporedu v nedeljo, 14. junija, ob 21.30. 21. in 28. junija pa bo- sta sledili še dve, ki bosta na sporedu ob istem času. Prizor iz filma Lev pozimi. SKRITA KAMERA Nadaljevanka Esmeralda je obnorela Slovence, ugo- tavljajo analitiki gledanosti televizijskih programov. Nič čudnega, saj smo narod od- prtega duha in smo se hitro navadili sprejemati vse, kar nam zadnja leta prinaša od- prtost v svet, meni Nataša Bolčina Žgavec, ki nas na Televiziji Slovenija vztrajno prepričuje, da ob zdravem duhu potrebujemo le še zdravo telo. Takšnega z do- bro prebavo in debelimi živ- ci. Oboje je še kako potreb- no pri spremljanju nekate- rih oddaj razvedrilnega ža- nra, ki jih ponujajo domače komercialne televizije, so prepričani vse številnejši gledalci. Na vprašanje, kdaj bo od- šel v zasluženi pokoj, je Sandi Čolnik, legenda slo- venskega televizijskega »talk showa« odgovoril, da takrat, ko bo zmanjkalo za- nimivih sogovornikov. Gle- de na to, da smo majhen narod in glede na število gostov, ki so že bili v njego- vi oddaji, bi lahko sklepah, da se bo to zgodilo prav kmalu. Zlobneži pa trdijo, da je Čolnikova oddaja na sporedu samo še zato, da lahko odštekani Sašo Hri- bar imitira Sandija Čolnika. Z lestvice popularnih TV obrazov, ki jo objavlja eden izmed slovenskih dnevni- kov, sta izginila Jonas Žni- daršič in Miša Molk. V do- bro obveščenih krogih o slovenski medijski sceni se šuŠlja, da bo Jonas na POP- u menda dobil nogo. Kaj takega se Miši seveda ne more zgoditi, saj je, poleg tega, da je voditeljica odda- je Res je, tudi odgovorna urednica programa, v kate- rega sodi njen show. Da bi kdo ukinil samega sebe, pa se še ni (in se tudi ne bo) zgodilo, trdijo voditeljice Saša Einsiedler, Saška Ger- dej in Betka Šuhel, ki jih je na hladno postavila prav omenjena vsemogočna urednica. Ker je pred vrati sezona kislih kumaric, je prvi mož TV Dnevnika Vlado Krejač - Uha vsem ustvarjalcem te oddaje zabičal, naj se konč- no začnejo zgledovati po konkurenčni oddaji 24 ur Če lahko na POP-u objavlja- jo kisle kumarice skozi celo leto, ni vrag, da jih na nacio- nalki ne bi mogli vsaj v se- zoni, je prepričan urednik televizijske oddaje z naj- daljšim stažem in največjim številom gledalcev. In kako bo na to potezo odgovoril vrhovni šef 24 ur Tomaž Perovič? Menda je že izja- vil, da bo nacionalko potol- kel z njenim lastnim orož- jem: prepovedal bo zvezd- ništvo voditeljev, zaukazal prepoved objavljanja za gledalce zanimivih tem in obvezno dnevno poročanje iz parlamenta. Uspeh je za- gotovljen, pa še Nataša Pire in Matjaž Tanko (na nacio- nalki prekaljena delavca, zdaj voditelja oddaje 24 ur) se bosta počutila bolj do- mače in sproščeno. Š». 23.-11. Mi 1998 36 6USBA mnm Trije Marjancini jubileji Marsikdo je dvomil v us- peh Marjance, ki so jo letos pripravili namesto v četrtek ali petek, kot je bil to običaj doslej, že v sredo. Sredi ted- na in v začetku meseca! Vendar je zabavno glasbena prireditev, ki jo z vso srcem in predanostjo žlahtno pri- pravljata že deset let zakon- ca Sonja in Vinko Šimek, tako znana, da je prav vsee- no, kdaj bi bila - v ponede- ljek ali kateri koli drug dan, dvorana bo vedno polna. Tako je bilo tudi tokrat, ko je dvorano Tabor v Mariboru napolnilo okoli 4000 ljudi (blagajne pred koncertom ni- so bile odprte, ker niso imeli kaj prodajati!), celo na popol- danski generalki se je zbralo blizu tisoč ljudi. Večerni program je bil iz- jemno bogat in je trajal dobre tri ure in pol. Na velikem odru z ladjo Marjanca v ozad- ju (imenitno delo Jožeta Na- potnika s sodelavci) se je v sedemdesetih točkah (!) zvr- stilo blizu 300 pevcev, instru- mentalistov, plesalcev, humo- ristov...Vrh vsega je bil seve- da obisk tudi pri nas izjemno popularnega Karla Molka, vo- ditelja oddaje Senik godcev, ki je tudi pri nas zelo dobro znana. Še več! Organizatorji so se gosta spomnili z darili, saj je dva dni po obisku v Mariboru praznoval 60. rojst- ni dan. Kari Molk je bil vse- skozi v središču pozornosti. Vsi so se želeli z njim fotogra- firati, se kaj pogovoriti, ga morda navdušiti, da bi jih po- vabil v znameniti Senik god- cev. To je zaenkrat uspelo le dvema skupinama - Vitezom polk in valčkov ter Veselim Štajerkam. Težko bi v izjemno boga- tem programu koga posebej izpostavil, saj so bili vsi, vsak po svoje, izjemni. Pa vendar! Prava atrakcija je bil svetovni prvak v komičnem plesu Fel- das. Njegovo točko je treba enostavno videti! Po Marjanci je za odrom nastala fotografija za arhiv. Vitezi polk in valčkov so obkrožili avtorja Marjance Vinka Šimeka (šesti z leve), odlično operno pevko Zorico Fingušt (pred Šimekom), Sonjo Šimek in Karla Moika. Na prste ene roke bi lahko našteli tiste, ki v Sloveniji kaj pomenijo in jih ni bilo na Mar- janci! Prišli so res vsi najboljši in dali so vse od sebe, da je prireditev uspela. Vinko Šimek je bil po prire- ditvi vidno utrujen, pa vendar vesel: »Za nami je še eno ogromno delo. Ljudje so na- polnili dvorano in potrdili, da je Marjanca njihova in to je moje največje veselje. Časa za počitek ne bo, delamo naprej, tudi nove Marjance.« Zdravko Geržina, direktor Videoton Geržina: »S Karlom Molkom smo se že dogovorili za Senik godcev, ki bo v sobo- to, 13. februarja v Mariboru. Dvorana je rezervirana, upa- mo, da bo ugoden odziv vseh, ki naj bi sodelovali. Prvi Senik godcev je bil v Mariboru leta 1989. Moik je bil nad sedanjo prireditvijo izjemno navdušen, predvsem pa ne more razu- meti, v kako kratkem času in z malo denarja jo uspemo pri- praviti. Zaprosil me je, da mu pošljem kompleten propa- gandni material s posnetki za Viteze polk in valčkov ter Ve- sele Štajerke. Obe skupini je izjemno dobro ocenil, posebej pa je bil navdušen nad Vitezi.« Jubilejna Marjanca se je za- vrtela v vsej svoji lepoti in je bila tako vitalno poskočna, da se bo prav gotovo še dolgo vrtela. Med podobnimi prire- ditvami, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, je prav gotovo na pr- vem mestu. Trije jubilanti - Marjanca (10 let). Kari Moik (60) in Vinko Šimek (25. junija - 50 let), si zaslužijo čestitke, saj so nam podarili prisrčno glasbeno zabavno prireditev. TONE VRABL Magnif ico v Žalcu Mladi se radi zbiramo ob kakšni pijači, če pa je ob tem še prijetna »živa« glasba, je »žur« še toliko boljši. V so- boto, 6. junija, smo bili priča koncertu Magnifica v klubu Pop ročk caffe v Žalcu. Kon- certi se odvijajo na prostem, zato je ob sobotnih večerih klub nabito poln. Ta klub je precejšna osveži- tev za mlade, saj se na po- dročju žive ročk glasbe v Žal- cu kar nekaj časa ni nič doga- jalo. Od lanskega novembra, ko je klub začel z delova- njem, pa lahko v njem slišimo in vidimo manj znane, pa tudi najpopularnejše slovenske iz- vajalce, med katere nedvom- no sodi tudi Magnifico. Nekaj čez pol dvanajsto je prišel na oder basist skupine Pismejkers in začel igrati. Za njim pa še ostah člani in na koncu še zvezda večera. Pi- smejkers je petčlanska zased- ba samih odličnih glasbeni- kov. To smo se lahko prepri- čali tudi na lastna ušesa. Sliša- li smo kar nekaj uspešnic Magnifica, kot so Čefur, Ema- nuel. Štiriindvajset tisoč po- ljubov...in pa seveda Silvijo, ki jo je zapel v bisu še enkrat. Da je vse res potekalo v živo, smo se lahko prepričali, ko je zmanjkalo elektrike, kar pa je še najbolj prizadelo Magnifi- ca, saj je začel moliti in prositi na razne načine in želja se mu je kmalu uresničila. Bobnai pa je med tem držal ritem in najbolj zagreti so pesem na- daljevali kar brez Magnihca, Drugače pa je potekal kon- cert brez napak, kot se to za profesionalce tudi spodobi. To pa ni bil zadnji takšen koncert, saj si bodo sledili vsakih štirinajst dni. Na tem odru bomo v kratkem lahko videli tudi Agropop, Funk you. Zorana Predina in ostale slovenske bolj ali manj znane ročk izvajalce. Pa še nekaj je vredno omeni- ti. Vstopnine ni in organizatorji obljubljajo, da je tudi v prihod- nje ne bo, če se bo le nabralo dovolj sponzorjev. K. B, Celjski ročk noče umret Po številnih mini festivalih, s katerimi so bivši, aktualni in bodoči študentje letos z v glavnem že preživeto ročk godbo in gola- žem počastili že zdavnaj umrli »praznik« dan mladosti, ki se ob rockovanju glasbenih gostov z one strani Kolpe kaj rad sprevrže v samozadovoljno obujanje spominov na »zlate« Yugo-čase, se imata na celjskem ta mesec zgoditi še dva ročk festivala. Hard ročk caffe air 98 v petek, 12. junija, bodo na prostem pred klubom Urgenca v Grižah nočni red kalili savinj- ski rockerji Einstein in Giljotina, za njimi bodo svoje grozljive, morbidne, pa tudi poučne zgod- be v klenem slovenskem jeziku, podloženim s polnokrvnim trash metalom podali INTER- CEPTOR (na shki). Festival se bo zaključil z nastopom praočetov podalpskega heavy metala - ponovno obujene Pomaranče. Hard Ročk Caffe Air se bo začel ob 21. uri, končal pa v zgodnjih jutranjih urah - najbrž po posredovanju vrlih policistov. Vstopnine ni, satanisti in sorodni heavy-mental sprevrženci pa bodo za zabeleže- no prisotnost odšteli 13 tolarjev. CRKNU 98 Teden dni kasneje, v petek, 19. junija, bo na parkirišču za Mestnim gradom na prvi »tradi- cionalni« ročk smotri CRKNU 98 (Celjski Ročk Noče Umret) rogovililo petnajst celjskih ga- ražnih bendov (Mors Victrix, Usual Suspect, Havah, Riot, Inside, Giljotina, Delo na črno, Carpe Diem, Grozdje, Debeh grahki, Nude, Traffic jam. Dr. Ash, Stalin band, Horse Con- trol). Organizacije tega festivala, ki se bo začel točno opoldne, končal pa naj bi se opolnoči, se je ob asistenci Mestne občine Celje, Kljuba študentov in Dijaške sekcije pod taktirko zna- nega celjskega žur-nalista Braneta Piana lotilo Turistično društvo Celje (!?), ki namerava s to en-kratno akcijo elegantno zapreti usta »ner- gaškim« predstavnikom »zapostavljene alter- nativne kulture«. Gostje festivala bodo main- stream garažni močvirniki Big Foot Mama. Vstopnine ni! STANE ŠPEGEL full cool demo top v včerajšnji sredini oddaji FuU Cool na Radiu Celje smo predstavili tri mlade pevke, ki so v glasbenem ateljeju Coda v Celju posnele svoje demo posnetke. Deja Herga se je odločila za skladbo Sanjam, Manuela Brečko za skladbo Dedek in Pranja Marguč se bo predstavila s skladbo Pri nas doma. Besedilo za to skladbo ji je napisala Vera Soline, glasbo pa Miro Kline. Deja je stara osem let, Manuela in Pranja pa devet let. Tudi tokrat bomo skupaj sešteli glasove, ki smo jih sprejeli včeraj v Full Coolu in vaše odločitve na kupončkih, ki jih pričakujemo na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalka minulega meseca je Herta Okrožnik, ki je odpela skladbo Angeli, nocoj pustite me. SIMONA PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Konec maja so v Londonu podelili prestižne in v glasbenih krogih zelo cenjene nagrade Ivor Novello Awards za naj dosežke v preteklem letu. Angleška skupina RADIOHEAD je bila edina, ki ji je žirija (za kreaciji »Paranoid Android« in »Karma Police«) namenila dve nagradi, med dobitniki pa velja omeniti še Richarda Ashcrofta iz skupine The Verve (naj skladatelj), skupino Olive (naj dance pesem leta) in Morrisseya, ki je prejel nagrado za izjemen prispevek angleški glasbeni sceni. Konspirativna angleška tro- jica Spencer-Rosses-Spencer, ki se od lani skriva za ime- nom DARIO G, dosedaj zna- nim predvsem po prijetni NO.l uspešnici »Sunchyme«, je posebej za letošnje svetov- no prvenstvo v nogometu na- redila skladbo »Carnaval de Pariš«. V z latinom obarvane plesne ritme je fantom uspelo vkomponirati najznačilnejša glasbila vseh 32 držav, ki bo- do letos nastopila na prvens- tvu v Franciji. Glavni adut pe- smi »Carnaval de Pariš«, ki bo kot kaže ena izmed najbolj vročih skladb letošnjega po- letja, pa je nalezljiva melodija (spominja na znano »Oh My Darling Clementine«), s kakr- šnimi je tudi sicer zapolnjen njihov še čisto sveži album »Sun Machine«. Na video formatu bodo skupaj s promo verzijami vi- deospotov za uspešnici »Breathe«, »Firestarter« avgu- sta izšli tudi izbrani posnetki s koncertov najpopularnejše britanske »tehno« zasedbe THE PRODIGV. Šef in idejni vodja benda Liam Hovvlett je v preteklih nekaj mesecih pri- pravil tudi pet novih skladb, ki pa bodo objavljene šele konec tega leta na seriji EP- jev. Po šestih letih se bo sredi avgusta na angleške odre spet vrnil »boter soula« JAMES BROWN. Skupaj z mega popularnimi ALL SAINTS in še nekaterimi bri- tanskimi kvazi-dance zased- bami bo nastopil na festivalu V98 v Leedsu. Sladkornim bolnikom zelo nevarni D J BOBO je po lanski prodajni uspešnici »World In Motion«, ki je bila tudi ena izmed najbolje prodajnih li- cenčnih izdaj pri nas, pred kratkim objavil svoj tretji al- bum. Gre za LP »Magic«, na katerega je Rene Bauman to- krat spravil 14 osladnih popa- stih kreatur, kot prvo pa je nizozemska založba ToCo na single format uvrstila plesno poskočnico »Where Is Your Love«. S sladkorjem pa pri sklada- nju lahkotnih plesnih pesmic prav nič ne varčuje tudi dan- ski kvartet AQUA, ki se je lani, po izidu njihovega LP prven- ca »Acjuarium«, nepričakova- no zavihtel med svetovno pop elito. V slabih devetih mesecih so Lene Grawford Nystrom, Rene Dif, Soren Ra- sted in Claus Norreen prodali neverjetnih 16 milijonov plošč, po megauspešnicah »Barbie Girl«, »Doctor Jones«, »Roses Are Red« in »My Oh My«, s katerimi so kot za šalo osvajali najvišja mesta evrop- skih lestvic, se je na vrh bri- tanske, nemške in še kakšne lestvice uvrstil tudi peti single »Turn Back Time« z že ome- njenega debitantskega albu- ma. Ljubljanska distribucijska in založniška hiša MenArt je v preteklih treh letih v svoje vrste zvabila kar nekaj popu- larnih domačih pop izvajalcev in jih nato s široko zastavlje- nimi propagandnimi akcijami tudi lansirala v vrh domače ponudbe. Poleg že uveljavlje- nih ansambla Anje Rupel, Ja- na Plestenjaka, ansamblov Avia Band, Kingston in Napo- leon deluje pod okriljem za- ložbe MenAret odslej tudi Ve- lenjčanka SANJA MLINAR, ki je svojo pravkar objavljeno tretjo zgoščenko »Pokaži ji pot« zapolnila s čisto prijetno mešanico balad in neobvez- nih plesnih poskočnic, pod katere so se podpisali nekate- ri znani slovenski avtorji (Martin Lesjak, Martin Štiber- nik, Boštjan Grabner, Matjaž Zupan...). V podobni maniri je narejen tudi novi glasbeni izdelek »Hočem te nazaj« že omenjene fantovske četveri- ce NAPOLEON, ki je na svoj drugi album poleg istoimen- ske uspešnice uvrstila še dva- najst skladb, med temi pa so štiri skladbe v angleškem je- ziku. Iz »dobro« obveščenih kro- gov blizu vrha založbe Poly- gram je pricurljala vest, da naj bi se septembra na policah trgovin z nosilci zvoka znašel nov album irskih superzvezd- nikov U2. Plošča »Rather Go Blind« naj bi bila zapolnjena s koncertnimi posnetki, nekaj povsem novimi skladbami in nekaj ostanki s snemanja nji- hovega lani objavljenega LP- ja »Pop«. V podobnem stilu je bila narejena tudi njihova prodajna uspešnica »Rattle And Hum«, ki jo je pred na- tanko desetimi leti na trg pos- premil tudi nim, kasneje ob- javljen tudi na video kaseti. Eden izmed trenutno naj- popularnejših boy bendov N'SYNC je zaradi velikega us- peha, ki ga je njihov istoimen- ski prvenec več kot leto dni po izidu nenadejano zabeležil na oni strani Atlantika, prelo- žil izid že posnetega novega albuma in single plošče na jesen. Takrat naj bi se na trgu znašel tudi nov LP izdelek popularnega latino-dance tria NO MERCV. Floridska trojica, Narty Cintron, Ariel Hernan- dez in Gabriel Hernadez, je pod vodstvom producenta Franka Fairian v Los Angelsu že posnela večino skladb za zdaj še neimenovani album, ki ga prav te dni najavil single »Hello, How Are You«. Leta 1990 objavljeni album »No Fences« country zvezd- nika GARTHA BROOKSA je v začetku tega meseca presegel naklado 14 milijonov proda- nih kopij in tako postal najbo- lje prodajani country album vseh časov. Sicer pa ta najpo- pularnejši in najbolje prodaja- ni ameriški pevec ne počiva na lovorikah - letos je že kar dvakrat kraljeval na vrhu Bill- boardove lestvice najbolje prodajanih albumov - v začet- ku leta z rednim, sedmim stu- dijskim LP-jem »Seven«, pred nedavnim pa je s kompilacijo »The Limited Edition« z vrha izrinil soundtrack filmske us- pešnice »City Of Angels«. V bitki dveh temnopoltih uličnih band je v Los Angele- su umrl Orlando Anderson, glavni osumljenec za umor rap zvezdnika 2PACA SHAKURJA. Orlando je s svo- jo smrtjo olajšal duše Shakur- jevim sorodnikom, ameriš- kim davkoplačevalcem pri- hranil ogromno denarja, poli- cistom pa precej »raziskoval- nega« dela. Da pa ameriška policija slu- čajno ne bi ostala brez dela, je poskrbel Scott Weiland, pe- vec skupine STONE TEMPLE PILOTS. Kot že nekajkrat prej so ga predstavniki zna- menite NYPD spet aretirali zaradi posedovanja heroina. ROD STEWART je konec prejšnjega meseca objavil al- bum »When We Were The New Boys«. Hripavi 54-letni Londončan je ploščo zapolnil s priredbami že uveljavljenih in na glasbenem trgu že več- krat preizkušenih skladb, med njimi je tudi priredba štiri leta starega hita »Cigaret- tes And Alcohol« brit-popa OASIS. V soboto, 20. junija, bo na ljubljanskem gradu finale spet oživljene Slovenske po- pevke. Na festivalu bo nasto- pilo 16 slovenski glasbenikov (Irena Vrčkovnik, Ivo Špaca- pan, Anika Horvat, Darja Švajger, Lado Leskovar&Nika Vipotnik, Damjana Golavšek, Miloš Petelin, Sanja Mlinar, Regina, Oto Pestner, Andraž Hribar, Karmen Stavec, Tin- kara Kovač, Alenka Godec in Valentina Kelemen), dvanajst izmed teh so izbrali poslušal- ci v glasbeni TV oddaji Popev- ka meseca, štiri pa strokovna žirija. Prireditev bosta vodila Mojmir Sepe in Blažka Miiller, neposredni prenos z nje si boste lahko ogledali in poslušali na 1. programu na- cionalne televizije in radia, v živo pa si jo bo lahko ogleda- lo 350 izžrebancev, ki bodo poslali dopisnico s svojim na- slovom na RTV Slovenija. STANE ŠPEGEL TUJE LESTVICE VRTILJAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RC Št.23.-11.iiiiiif 1998 38 UUDJE IN CAS Skladatelj, zdravnik, sahist... Letos se spominjamo 130-letni(e rojstva in 60-letnice smrti skladatelja dr. Antona Schvi^aba - Vsestranski Celjan Dr. Anton Schwab je med najpomembnej- šimi možmi celjske preteklosti. Spominjamo se ga kot vidnega slovenskega skladatelja, zborovodje, zdravnika in zobozdravnika ter šahista mednarodnega slovesa. Schwab, ki se je rodil leta 1868 v Št. Pavlu pri Preboldu, je večino življenja preživel v Celju. Naši kraji imajo v slovenski glasbi s Celjanom Schvvabom, šentjurskimi Ipavci in žalskim Ri- stom Savinom opazno mesto. Glasba ga je posebno pritegnila že v rosnih otroških letih. Najprej, kot prvošolčka, gosli nadučiteljevega sina. Doma niso imeli denarja, zato si jih je izdelal po lastni zamisli. Po ljudski šoli sta se z materjo odpravila v Celje, kjer bi ga morala vpisati v meščansko šolo, vendar ga je pomotoma v gimnazijo. To nemško ustanovo, kjer so prevladovali sloven- ski dijaki, je obiskoval v času hudih narodnost- nih bojev. Ob neki priložnosti, ko je skupina dijakov pela državno himno v slovenskem jezi- ku, se je znašel v šolskem zaporu. Med šestimi urami zapora je uglasbil svojo prvo skladbo za moški zbor na Stritarjevo besedilo. Kot gimna- zijec se je sam naučil igrati na tamburico in citre, prav tako igranja na klavir. Bil je nasploh glasbeni samouk. Po gimnaziji je končal v Gradcu študij medi- cine, po izpopolnjevanju v Ljubljani in Gradcu pa delal tri leta kot zdravnik na Vranskem. Bil je ugleden zdravnik, prvi v Savinjski dolini, ki je uspešno zdravil davico s serumom. Leta 1900 se je za stalno naselil v Celju. V torek je Celjsko pevsko društvo, skupaj s Celjskim godalnim orkestrom in pianistko Ireno Kralj, pod pokroviteljstvom Mestne ob- čine Celje v Narodnem domu pripravilo večer skladb dr Antona Schwaba. Na koncertu so predstavili novo knjigo o skladatelju ter zgoš- čenko z njegovimi skladbami. Uspeh v Parizu Kot zdravnik je veliko pomagal revnim lju- dem, precej dela je opravil brez plačila. Ljuds- tvo je osveščal na številnih, približno petstotih zdravstvenih predavanjih. Posebno ga je privlačilo zobozdravstvo, ki se mu je pozneje posvečal največ. Kot zobozdrav- nik je znan celo kot iznajditelj. O dr. Schvvabu kot zobozdravniku sta pred desetletjem pisala v Celjskem zborniku dr. Franc Štolfa in dr. Velimir Vulikič. Zanimiv je šaljiv zapis vzdušja iz dr. Schwabove čakalnice, ki ga opisuje pisa- telj dr. Anton Novačan: »Sliši se rezko rezanje brusa, škripanje zob in stok bolnika. V plašču se belem po izbi potika muzikus-doktor... Zdi se zdaj zdaj bo arija smela strla tišino in v svet zletela. Eh, muzikus doktor.« O dr. Antonu Schwabu je malo zapisanega. Zato je veselo presenečenje knjiga prof. Edvar- da Goršiča »Dr. Anton Schvvab - slovenski skladatelj 1868-1938«, ki je izšla v tem tednu. Monografijo, ki vsebuje tudi petdeset notnih zapisov Schvvabovih skladb, imajo v celjski Mladinski knjigi. Zvezi kuhurnih društev Ce- lje in Celjskem pevskem društvu. Tam je mogo- če dobiti tudi novo zgoščenko s Schvvabovimi skladbami. Izvaja jih Celjsko pevsko društvo z dirigentom Edvardom Goršičem, sodelujeta pa Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta in pianistka Irena Kralj. V prostem času je bil dr. Anton Schvvab zelo uspešen šahist, ki je sestavljal šahovske proble- me za slovenske, dunajske in zagrebške časopi- se. Pri vsem skupaj se je veliko posvečal druži- ni, ženi in svojim štirim otrokom. Poročil se je s Šentjurčanko Antonijo Kavčič. Družina je naj- prej živela v celjski Cankarjevi ulici, nekaj let pred njegovo smrtjo pa so kupili vilo v Trubar- jevi ulici. Dve Schvvabovi hčeri sta danes v visoki starosti. Znameniti celjski mož je umrl leta 1938 ter počiva na celjskem mestnem pokopališču. Dr. Anton Schvvab je najpomembnejši seve- da kot skladatelj zborovske glasbe. »Schvvabov tenki čut za glasbeno lepoto, gibko melodično linijo in jasno plemenito harmonijo ga je posta- vil med tiste slovenske glasbene ustvarjalce, ki so ustvarjali za ljudstvo in s tem ohranjali vse značilnosti slovenskega glasbenega izročila.« Tako ga označuje v svoji novi monografiji prof. Edvard Goršič. »O sebi kot skladatelju imam občutek, da sem nekak predhodnik med na- rodno in moderno pesmijo,« je povedal za celjsko Novo dobo dr. Schvvab. Večina skladateljske zapuščine je zbrana v zbirki 125. skladb, ki jo je po njegovi smrti izdala soproga. Izšla je v štiridesetih izvodih, ki jih je namenila sorodnikom in prijateljem. V zbirki je tudi njegova najuspešnejša pesem Zdrava Marija, na besedilo Ksaverja Meška. Z njo sta zbora ljubljanske in mariborske Glasbe- ne matice nastopala po Franciji, Avstriji, Češki, Poljski in Švici. Leta 1929 so skladbo predstavi- li v Parizu, kjer jo je podjetje Pathe Freres posnelo za govoreči film ter jo z velikim uspe- hom predstavljalo po francoskih kinodvora- nah. To pa še ni vse, saj je pariški univerzitetni inštitut za fonetiko, ki ima na skrbi Muzej človeške besede, posnel Schvvabovo Zdravo Marijo na gramofonsko ploščo. Med besedili, ki jih je uglasbil, jih je največ napisal Oton Zupančič, s katerim sta bila v osebnih stikih. Največkrat izvajani Schwabovi skladbi sta prav Zupančičevi pesmi Dobro ju- tro in Zlata kanglica. Po besedilih sledita Zu- pančiču Simon Gregorčič in Ivan Resman, za njima pa so Cvetko Golar, Danilo Gorinšek, Dragotin Kette, Anton Aškerc, Fran Levstik, Fran Ksaver Meško in drugi. Prezrti umetnik Dr. Schvvab ni le pomemben skladatelj, v zgodovini celjske- ga zborovskega petja je njego- vo ime zapisano z zlatimi čr- kami. Kot pevovodja se je izkazal že kot gimnazijec, ko je v do- mačem Št. Pavlu vodil pevski kvartet, v študentskih letih pa vodil pojoče slovenske študen- te. Leta 1900 je v mestu ob Savinji ustanovil pevski odsek Delavskega podpornega druš- tva, ki ga je vodil pet let. V mestu je delovalo tudi Celjsko pevsko društvo, ki ga je sprva vodil Fran Korun Koželjski ter za njim skladatelj Anton Lajovic. Ko je Lajovic odšel v Ljubljano, je prevzel dirigentsko palico dr Schvvab. Ta je zbor okrepil s pevci delavske- ga društva, zato je vidno napredoval. To je bilo Schvvabovo najplodovitejše obdobje, je zapisal leta 1951 v Celjskem zborniku Konrad Fink. V zboru je bilo kar 70 pevcev, ki so nastopali vse do Zagreba. Takrat so nastale Schwabove naj- boljše skladbe, ki so jih prepevali v zboru. Radi so jih peli tudi drugod po Slovenskem. Pozneje je prišlo do nesoglasij, tako da se je dr Schvvab iz Celjskega pevskega društva umaknil. Nekaj časa je vodil zbor primorskih beguncev. Oljko. Ko so v Celju slavili skladate- ljevo 60-letnico, je stike s Celjskim pevskim društvom obnovil. Pri vsem skupaj je treba omeniti, da upošte- vajo Schvvaba v glasbenih krogih tudi kot glas- benega pisca, ocenjevalca koncertov in kroni- sta. Slovencem je prvi predstavil življenje in delo skladateljev Ipavcev, ki jih je osebno poznal. Prezrti dr. Anton Schvvab je gotovo med najzanimivejšimi umetniki, ki jili ima Celje. B. J. Winnefou spet faha Od 27. junija do konca av- gusta se bosta Vl^innetou in Old Shatterhand spet vsak konec tedna bojevala za pra- vico. Tokrat v avstrijski doli- ni Krke v mestu Weitensfeld severno od Celovca. Festival Karla Maya na v leni kraju na avstrijskem Koroškem je bil znan daleč preko meja, vendar zaradi denarnih težav letos ogrožen. Vendar so Win- netouju tokrat še rešili skalp, saj je bilo celo ustanovljeno druš- tvo za pospeševanje festivala. Letos bodo od 27. junija vsak petek, soboto in nedeljo ob 16.30 uri igrali Oljnega princa, klasično delo Karla Maya, v katerem bo igral dunajski tele- vizij ski zvezdnik Erwin Strahl. Poskrbeli so za dve uri in pol napetega dogajanja. Ob tem lahko obiskovalci počnejo še marsikaj: otroci lah- ko jezdijo ponije, streljajo z lokom, se gredo metanje podk- ve ali pa sodelujejo v prizade- vanju za rekord posebne vrste - v mestecu naj bi namreč nasta- la najdaljša lesena ograja na svetu, poslikana z indijanskimi motivi. V saloonu ob preneka- terem uprizorjenem pretepu in country glasbi postrežejo z bi- voljim steakom, fižolovo eno- lončnico, viskijem in podob- nim. Na voljo so tudi katalogi, posterji, razglednice z avtogra- mi, indijanski ročni izdelki in otroške igrače. 5. julija bo pri- šel na prizorišče Pierre Brice, »pravi« Winnetou. Družinska vstopnica za dve odrasli osebi in dva otroka od 4. do 14. leta velja 590 šilin- gov, sicer pa je treba za odra- sle plačati 230, za otroke p3 110 šilingov. $t.23.-1i.ittiiii1998 PETICA V MODNEM VRTINCU 39 Veliki, vecji, največji - cvetlični vzorci Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Če ob cvetoče-zele- nem vzdušju, ki nam ga ponuja narava, pogledamo še na ko- ledar, res ni mogoče prezreti: z junijem prihaja poletje, s po- letjem pa tudi lahka in razigrana, manj vkalupljena moda. In kaj je lahko še bolj optimistično od cvetja, še posebej, če je posuto po mehki, božajoči tekstilni podlagi? Kot najstniški frklji se mi je globoko v spo- min zarisala preprosto ukrojena obleka z veli- kim vzorcem vrtnic, ki jo je nosila teta, ko je prišla na obisk. Še danes ne vem, ali je sorodni- ca uporabljala tudi parfum v vonju vrtnic ali pa je bil čudovit vonj, ki je vel iz te obleke, le neverjetna iluzija. Vsekakor ni nikakršna skriv- nost, ki se je dobro zavedajo tudi ustvarjalci novih modnih smernic, da lahko cvetlični vzo- rec na oblačilih pripomore k boljšemu, bolj sproščenemu vzdušju. Če torej kaže verjeti njihovim modnim napo- vedim, bo letošnjega poletja ena sama cvetoča radost. V trendu so namreč veliki in še večji cvetlični vzorci. Včasih se lahko na oblačilo zrineta le dva, celo en sam cvet. Denimo cvet sončnice, ki je tokrat znova - ne le v floristiki, temveč tudi v modi nadvse oboževan. In še ena zanimivost: vrača se ten- denca ročne poslikave na tekstil. S čo- pičem in barvami za tekstil lahko pridemo do unikatnega, mladostno cvetočega poletne- ga oblačila. Tako pridete na vrsto vsi, ki so vam tovrstne spretnosti pisane »na roke«. Saj ni potrebno, da ste vrhun- ski umetnik! Ročno poslikano tekstilno mojstrovino lahko mimogrede, v kakšnem pro- stem popoldnevu, ustvarite tudi brez izjemnega likovnega znanja in sposobnosti. Tehnik Sončnica... ali stilizirane barve vrtnice za poletno veselje. poslikave je ogromno, morda je še najbolj zahtevna, pa zato izjemno modna - batik. Le v trgovino v potrebnimi pripo- močki se napotite in mimogre- de še razmislite, kateri kos oblačila želite spremeniti v vaš domači unikat. Kaj pravite na preprosto belo bombažno majčko, za začetek? Ko boste slikanje že bolje obvladali, pa lahko igraje spremenite tudi lansko mini oblekico ah svetlo dolgo krilo v zares izviren del vaše letoš- nje počitniške garderobe. Modni vrtinec na dopustu Vsem, ki ste v našem prejšnjem modnem zmenku na tej strani zaman iskali anketno nagradno vprašanje s kuponom, tole pojasnilo: Modni vrtinec na Radiu Celje si bo po več kot sto rednih mesečnih oddajah letos privoščil čisto prave poletne počitnice. Ker je koncept oddaje vezan na aktualne modne dogodke in se gostje, znane slovenske osebnosti, pogovarjajo o modi oziroma estetiki oblačenja »v živo«, bi bilo zaradi dopu- stov, torej večinske odsotnosti, težko vzdrževati običajno kako- vost. Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu vsak mesec pošiljali dopisnice z odgovori, vsem zvestim poslušalcem in tistim, ki ste napisali tudi kakšno pohvalno, vzpodbudno pisemce. Poletna moda vas bo seveda v tedenskih časopisnih odmerkih, v bolj lahkotno - počitniškem stilu, na tej strani razveseljevala še naprej. Uživajte torej v poletju, na modnih valovih Radia Celje pa se slišimo znova jeseni. Tehnika ročne poslikave-ba- tik, kot izviren domač unikat za najstnice. danska bela poletna obleka se lahko z nekaj lončki barve tekstil spremeni v cvetočo Mojstrovino po letošnjih modnih zapovedih. Št.23.-11. junij 1998 Zavezalkane počitnice Poznali so jih že stari Egipčani, Asirci in Babilon- ci. So daljne prednice gum- bov, netov, zaponk, zadrg... V leksikonih, enciklopedi- jah in drugih knjižnih virih učenosti pa so komajda kje omenjene. Vezalke. Ko vsi govorimo o modi čev- ljev, prav radi pozabimo na detajl, brez katerega zna biti hoja hudo naporna reč. Pa ne le to. Po umazanih, dotrajanih in razcefranih vezalkah hitro spoznamo, kako urejen je člo- vek, pa čeprav so njegovi čev- lji sicer lepo zloščeni. No, pa pustimo tokrat tiste vezalke, ki »držijo skupaj« če- velj, čeprav so lahko letos na obuvalih prav vezalke tisti pre- vladujoči modni akcent. Še po- sebej na super modnih polet- nih, pol-škorenjcih z vratolom- no visoko, tanko zašiljeno pe- to. Vezalke so v letošnji poletni modi z nog veselo odvijugale na domala vsa oblačila. Vezal- ke, oziroma kot špageti tanki prekrižani trakci se pojavljajo v obliki atraktivnega nadomest- ka zadrge na krilu, celo hlačah. so sestavni del hrbtnih dekol- tejev na letošnjih počitniških oblekah, nosijo glavno odgo- vornost za spodoben videz po- letnih majčk, bluz in topov... Dovolj za drobno modno inspiracijo o izbiri garderobe, ki vas bo spremljala skozi naj- bolj vroče mesece? Če ste mla- de in čedne postave, naj velja še posebno toplo priporo- čilo za nežen životec, ki ga lahko nosite v kombinaciji s katerimkoli poletnim ob- 1 a č i 1 o m , vključno s ko- palkami. Priz- najte, da delu- je takšen po renesančno zavezalkan in ravno prav za- teguj en živo- tec nedolžno in predrzno izzivalno hkrati. Posku- site! Z vezal- kami lahko namreč učin- kovito prede- late tudi star telovnik ozi- roma kateri- koli kos sicer še aktualnega oblačila. 40 ZA AVTOMOBILISTE novi tednik Odslej še mercedes CLK cabriolet Na slovenskem trgu se bo kmalu pojavilo nekaj avto- mobilov, ki zanesljivo ne bo- do na voljo velikemu številu kupcev. Mednje zanesljivo spada mercedes benz CLK cabriolet, torej kabrioletska izvedenka že znanega kupe- ja CLK, ki ga je tovarna pred- stavila ter na trg poslala lani. CLK cabriolet je načeloma narejen na osnovi mercedesa razreda C, vendar za 80 mili- metrov daljši, drugače pa po dimenzijah enak kupeju CLK. Razlika pa je v teži, kajti ca- briolet CLK je zaradi ojačane karoserije, kar je pogoj ustrez- ne pasivne varnosti, za prib- ližno 15 odstotkov težji. Ome- njeni avto je v vsakem prime- ru štirisedežnik, zato pri to- varni tudi govorijo o velikem kabrioletu, ki samo nadaljuje tovrstno tradicijo tovarne. Av- to je na voljo v desetih zuna- njih barvah s tremi različnimi barvami strehe, kombinacij notranjosti (barvnih) pa je ze- lo veliko, tako da avto ponuja kar 75 različnih barvnih mož- nosti. Streho odpira in seveda zapira elektrika, kar opravi v dobrih 30 sekundah. Platneno pokrivalo je trislojno, kar med drugim pomeni, da ponuja ze- lo učinkovito zvočjia in tudi termično izolacijo. Na voljo sta dve opremi (elegance in šport), pa dva menjalnika (petstopenjski ročni in petsto- penjska prestavna avtomati- ka), pa trije motorji. Osnovni je 2,0-litrski bencinski štiri- valjnik z močjo 136 KM pri 5500 vrtljajih v minuti. Sledi mu načeloma enak motor, vendar opremljen z mehan- skim polnilnikom, zato je mo- či za 193 KM pri 5300 vrtljajih v minuti. Na koncu je bencin- ski šestvaljnik z oznako 320; avto poganja bencinski motor z gibno prostornino 3,2-litra ter dovolj ustreznimi 218 KM pri 5700 vrtljajih v minuti. Se- rijska oprema je po pričakova- nju dokaj bogata (kot zanimi- vost kaže omeniti, da ne obse- ga klimatske naprave), avto pa izdeluje pogodbeni partner Karmann. Zanimivo je, da naj bi tovarna po prvotnem načr- tu letos izdelala 18 tisoč CLK cabrioletov, vendar je zaradi velikega (pričakovanega) pov- praševanja obseg izdelave po- večala na 23 tisoč. V Sloveniji bo prodaja tega avtomobila stekla v naslednjih dneh, AC Intercar, ki je uradni predstav- nik Mercerdes Benza pri nas, pa meni, da bo letos prodal vsega šest kabrioletov CLK. Razumljivo, kajti avto ima svojo ceno. Tako je najcenejša izvedenka (CLK 200) na voljo za 7,9, različica 230 kompres- sor za 8,8 in CLK 320 za 10,5 milijona tolarjev. Na sliki: mercedes benz CLK cabriolet. Slovenska policija na siculerjih Slovenska policija je pred nedavni od podjetja AC Avto Triglav, ki je med drugim uradni predstavnik tovarne Aprilia, prejela dva skuterja leonardo 125. Oba skuterja sta posebej opremljena za policijsko delo in naj bi ju policija uporabljala predvsem za kontrolo prometa po mestih. Številne novosti iz VW Vse kaže, da bo nemški Volkswagen kmalu na trg pripeljal vozilo, ki bo med golfom in passatom. Tako naj bi najprej ponudili kla- sično limuzino z imenom bora. Po velikosti naj bi avto us- trezal nekdanji jetti oziroma ventu. Za limuzino bo VW (ali bi) ponudil še druge ka- roserijske izvedenka, deni- mo karavana, pa kupeja in tudi kabrioleta. To med dru- gim pomeni, da bo konku- renca že znotraj koncema Volkswagen zelo ostra in na- peta. Nove avtomobile bodo poganjali znani motorji, ki se že sedaj vrtijo v golfu in v drugih volkswagnih, začeli pa bodo z 1,6-litrskim ben- cinskim štirivaljnikom z močjo 100 KM. Po tistem, ko naj bi do konca tisočletja po- stavili na cesto že omenjene karoserijske izvedenke, naj bi bil bora na voljo tudi kot enoprostorsko vozilo in te- renski avtomobil. Skratka, Volkswagen ne drži križem rok. Neugodne napovedi Po napovedi družbe EIU naj bi se letos prodaja oseb- nih avtomobilov na zemelj- ski obli zmanjšala za nekako štiri odstotke, in sicer na 34,7 milijona vozil. Po napovedih omenjenega podjetja naj bi se to zgodilo predvsem zaradi velike krizi v Aziji (Koreja, Filipini, Indone- zija ipd.), pa tudi zaradi vse hujše krize na Japonskem, v Braziliji ipd. Kot pravijo, naj bi podobno prodajo dosegli šele leta 2000, leta 2005 pa naj bi prodali skupaj 39,6 milijona osebnih avtomobilov, kar naj bi po sedanjih podatkih doka- zovalo skromno 1,1-odstotno letno rast. EIU se ob tem uk- varja tudi s prodajo avtomobi- lov v Evropi oziroma v Zahod- ni Evropi, kjer naj bi prodali za 5,6 odstotka več avtomobi- lov oziroma skupaj skoraj 14 milijonov. Toda, pravijo, ko se bo končalo obdobje vladnih spodbud v nekaterih pomem- bnih državah (denimo v Itali- ji), bo prodaja na zahodnoe- vropskem trgu v naslednjih treh letih samo padala. Bistven problem pa so seve- da velike in prevelike proi- zvodne zmogljivosti svetovne avtomobilske industrije, ki je že danes sposobna izdelati več kot 70 milijonov avtomo- bilov. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 362 avtomobilov. Prodanih je bilo 6 vozil, organizatorji pa so izdali 43 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev, Obnovili lancio k Italijanska avtomobilska tovarna Lancia, ki je sestavni del korporacije Fiat, s svojim največjim avtomobilom, to je lancio k (kappa), nima posebne tržne sreče. V petih letih so prodali vsega 80 tisoč avtomobilov, pri čemer se ve, da gre še najbolje v promet limuzina, precej slabše pa kupe in station wagon (karavan). Lancia pa se je sedaj odločila nekoliko posodobiti vozilo, pri čemer pa je res, da je ta prenova zelo miniaturna. Avto ima po novem tudi stranski zračni varnosti blazini, za doplačilo ponujajo navigacijski satelitski sistem, pa poseben senzor, s katerim je mogoče izklopiti delovanje oziroma proženje varnostne zračne blazine za sovoznika ipd. Več sprememb je pri motorjih, kjer sta dva nova- vsaj za Lancio in lancie, ne pa za Fiat. Prvi je 2,0-litrski bencinski petvaljnik s po štirimi ventili na valj in močjo 220 KM pri 6000 vrtljajih v minuti, drugi pa turbodizelski motor z oznako JTD. Ta zmore pri gibni prostornini 2,4-litra ponuditi največ 136 KM pri 4000 vrtljajih v minuti. S tema dvema motorjema so upokojili 2,4-litrski petvaljni turbodizelski motor in stari 2,0-litrski bencinski turbinski agregat. Lancia k v vseh treh karoserij skih variantah in z novimi motorji naj bi bila po napovedih AC Avto Triglav pri nas na voljo že jeseni, pravijo pa, da naj bi ostale cene nespremenjene. Na sliki: obnovljena lancia k station vvagon. ŠI.23.-11.iunHl998 PETICA ZAAVTOMOBILISTE 41 Od julija tudi iiyundai atos fjapovedi avtomobilske jjfjhodnosti so različne, giidar se na splošno oce- juje, da pripada majhnim Iliroma manjšim avtomobi- 0. Tudi to je eden od raz- jgov, da je južnokorejski iyundai pohitel in na trge ostavil 349 centimetrov lolgega atosa, vozilo, ki je lilo na lanskih avtomobil- jiih salonih predstavljeno lolj kot študija kot pa po- ,jem resen avtomobil. Toda pred tedni je v neka- lerih evropskih državah že [[ekla prodaja tega najmanj- šega hyundaija, sedaj pa avto ločasi vozi tudi na slovenske este ter s tem na trg. Atos je petvratni avtomobil dokaj veliko višino (več kot jO centimetrov), pa kar zani- 00 zunanjo podobo. Pred- iji del je kratek, nato se preli- e v streho, medtem ko je adek povsem strmo odre- an, pa z lučmi, ki so visoko ivsajene« v zadnja opornika itrehe. V osnovi je to petse- ležnik z dokaj velikim prt- jažnikom (upoštevaje veli- (ost avtomobila), ki ga je v jsnovni varianti za 261 litrov, )b podrti zadnji sedežni klopi la naraste na 1084 litrov. Av- lomobilu namenjajo na novo razviti motor. To je 999-kubič- li bencinski štirivaljnik s po remi ventili na valj ter s 55 M pri 5500 vrtljajih v minuti, totor je med drugim oprem- ,en tudi z večtočkovnim ^izgom goriva, pri čemer so w elektroniko zanj razvili pri Hyundaiju. Med novosti spada tudi samodejna sklop- ka, ki jo pri tovarni imenujejo polsamodejni menjalnik in predstavlja ob ročnem pet- stopenjskem in tristopenj- ikem samodejnem menjalni- ku eno do treh možnosti pre- itavljanja. Slovenskim kupcem je atos fiaprodaj z opremo GLS, pri 'emer pa je mogoče izbirati ned tremi programskimi pa- keti. V najdražjem oprem- ikem paketu je med drugim udi zavorni dodatek ABS, pa dimatska naprava in alumini- asta platišča. Primerjava cen 'okaže, da stane atos skoraj oliko kot accent, pri čemer 'a Hyundai Avto Trade, urad- li predstavnik Hyundaija pri las, meni, da je to tako, ker je to povsem novo vozilo in ga Ji mogoče primerjati z drugi- mi hyundaiji. Avto naj bi se po drugi strani primerjal s suzu- kijem wagonom R plus, dai- hatsujem move/gran move in morda tudi z mercedesom A razreda. Redna prodaja tega avtomobila bo pri nas stekla bolj proti koncu julija, pri če- mer upajo, da se jim bo letos posrečilo prodati od 200 do 250 atosov. In še cena osnov- ne izvedenke (1,0 12 V GLS): 1,489 milijona tolarjev. Na sliki: hyundai atos. Saab upa na boljše čase švedska avtomobilska tovarna Saab je v naročju velikega General Motorsa, vendar ji to ne pomaga prav veliko. V zadnjih letih se kljub opazni pomoči omenjene korporacije srečuje z bolj ali manj velikimi težavami. Prav to naj bi bil razlog, da se je tovarna odločila za investicijo 156 milijonov dolarjev, s katero naj bi povečali sedanji obseg izdelave. Saab namreč spada po vseh merilih med majh- ne tovarne, sedaj pa računajo, da naj bi do leta 2000 povečali proizvodnjo na nekako 150 tisoč vozil v letu dni. Po sedanjih napovedih naj bi imela tovarna izgubo tudi letos, vendar vods- tvo meni, da bo veliko manjša od lanske, ko jo je bilo za 1,83 milijarde švedskih kron. Tovarna ob tem že sedaj sprejema naročila za avto, ki ga še ni; to je saab 9-5 v karavanski izvedbi, ki naj bi bil konkurent mercedesu ET, pa BMW serije 5 touring in podobnim avtomobilom. Po seda- njih načrtih naj bi avto začeli dobavljati v začetku prihodnjega leta, kar se zdi dokaj obetavno. Nasploh je najpomembnejša težava tovarne dokaj skromen program, ki obsega avtomobile 9-5, pa 9-3, kabrioletsko izvedenko z oznako saab 900, saaba 9000 in to je tudi vse. Na sliki: saab 900 cabriolet. Koliko so stari avtomobili v Nemčiji? starost voznega parka, torej avtomobilov ali motornih vozil, ki se pojavljajo na ce- stah, je vsekakor zelo pomemben podatek, saj pojasnjuje marsikaj. Po tej strani so seveda zanimivi tudi nemški podatki. Tam je največ avtomobilov oziroma 7,7 milijo- na ali 15,7 odstotka starih od šhri do šest let, 7,5 milijona ali 15,3 odstotka pa je starih do dve leti. Ti podatki so seveda zelo ugodni in dokazujejo, da je vozni park v Nemčiji med najmlajšimi na stari celini. Zanimivo je tudi, da imajo v Nemčiji skoraj dva milijona oziroma 4,1 odstotka avto- mobilov, ki so starejši od 20 let, poleg tega pa so ugotovili, da se kakšnih 15 odstotkov avtomobi- lov od 41,7 milijona registriranih po Nemčiji (in še kje drugje) vozi brez katalizatorja. 42 novjtednikI KULTURA BIVANJA Bi spali v taicšnem hotelu? Med sodobnimi stili pri načrtovanju stavb in uredi- tvi interierjev je v svetu vse bolj popularen stil, imeno- van minimalizem. Gibalo je London, kjer je omenjeni stil že nekaj časa hit. Elegantno, linearno, elegant- no. To so ključne besede, ki zaznamujejo The Hempel, ho- tel v Londonu nedaleč od Hyde Parka, v mestnem predelu Bayswater. Do minimalnih de- tajlov ga je projektirala Anou- ska Hempel, ki je oživela edinstven Blakes Hotel, sedaj pa ponovno preseneča s Hem- pel hotelom, pri katerem je zaznamovan prav oseben iz- gled. Za georgijansko fasado se skriva projekt, ki je usmerjen v novo tisočletje. Je vsekakor nov za angleško področje, kot vsi nevsakdanji predlogi, ki so v trendu. Projekt karakterizira čiste hnije, krom, svetel les... Skratka prostori, za katere se zdi, da lebdijo v praznem. The Hempel je kot oder s svetlobo in senco kot iluzijo. Takšen je tudi enostaven kamin, v katerem so plameni vklenjeni v kamen. Pre- vladuje bela barva, skupaj z sivi- mi toni. Že sam vhod, ki je dekoriran samo z orhidejami, deluje kot dekompresijska soba. v njem se osvobodimo mestne- ga stresa ter se prepustimo sko- raj asketski čistosti ambienta. »Največji luksuz v velikih me- stih je prostor, končno osvobo- jen kiča,« z ironijo pove Anou- ska. V tem čistem stanju sta Blakes Hotel in The Hempel ho- tel. Čeprav sta atmosferi in ure- ditvi drugačni, obe predstavljata evolucijo istega stila in teme, ki jo avtorica uporablja; potovanja v daljne dežele in fuzija vplivov različnih kultur. The Hempel ta- ko zaznamuje orient, ki se zdru- ži z high techom zahodnega sve- ta kot so na primer fax, inter- net..., kar je na voljo v vseh petinpetdesetih sobah. V restavraciji strežejo italo- tajsko hrano.Tudi sam vrt je mešanica angleškega, baline- zijskega in zen stila. Vseka- kor pa je največji spektakel prav v sobah, saj je vsaka drugačna. Sobe so dovolj neobičajne, da presenetijo, vendar bogate s sodobnim šarmom, tako da se lahko udobno namestite. Skratk, še eno sanjarjenje, ki je pi stalo resničnost... BREZ KUHANJA Pasti presne prehrane Odkar je pred petimi leti tudi pri nas izšla knjiga Hel- muta Wandmakerja »Proč s kuhinjskim loncem«, je vse več ljudi začelo zdravje in rav- novesje iskati po navodilih in nasvetih iz te knjige. Veliko se jih je pričelo prehranjevati iz- ključno z naravno oziroma surovo hrano - edino, v kateri, ker ni toplotno obdelana, naj bi ostajalo pravo življenje. Wandmaker)u, ki je, kot pi- še tudi sam, predvsem trgo- vec, je uspelo za prehod s kuhane in pečene hrane na surovo (pri čemer daje abso- lutno prednost sadju, ki naj bi mu sledila zelenjava, potem pa še oreščki, jedrca in suho sadje), za seboj potegniri množice ljudi - tudi Slovencev. Žal pa se jih je večina, ki se je odločila za nov način prehra- njevanja, v to kar malce zale- tela - marsikdo je prehod opra- vil prehitro, se predolgo pre- hranjeval preveč enolično ali pa se, namesto da bi ob spre- membi prehrane spremenil celoten način življenja in raz- mišljanja, začel pretirano uk- varjati s samo prehrano, kar je v življenje marsikoga prineslo kup težav. Zato je najboljše, kar lahko storimo, ko se odločimo za spremembo načina življenja, znižanje teže oziroma, da bo- mo več kakovostnega časa v prihodnosti posvetili sebi, predvsem vera in zaupanje va- se. Gibanje, narava, pozitivno razmišljanje in kakšna pod- porna skupina podobno mi- slečih so dejavniki, ki delajo čudeže. Bolj kot vsa zdravila, injekcije ali nasveti tistih, ki na vse gledajo skozi prizmo uradnih diagnoz. Torej: če se želite spremeniti, lahko to na- redite tako, da začnete pri se- bi. Pogumno in odločno - z zavedanjem, da gre za proces nenehnih spoznavanj, spre- memb in izobraževanja. Več kot veste, lažje vam bo šlo. Zato bomo v nekaj naslednjih številkah pisali o dobrih stra- neh in zaplerih, ki jih lahko povzroči prehod na presno prehrano. Zelo pomembno je namreč, da ste na to dobro pripravljeni in da veste, zakaj se odločate za spremembo in kaj vam ta lahko prinese. In če vas kar koli v zvezi s presno prehrano še zanima, pišite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje in vprašajte: odgovorih vam bomo skupaj s člani voj- niškega društva higienistov Preporod, ki deluje že dve leti. NINA M. SEDLAR PETICA 43 ZDRAVILNE RASTLINE Oreh oreh (Juglans regia L.) pada v družino orehovk. Ta ^jema okrog 60 vrst, ki se i^rščajo v 7 rodov. Vse vrste P drevesa, zelo velika ali .fgdnje rasti, s pernatimi in jleznatimi listi. Uspevajo v iplem in tropskem podneb- I. [Navadni oreh je drevo viso- )do 25 m. Ima vehke preme- ' ' , hhopernate hste, ki so jeni iz dišečih, svetlo [eleiuh listkov. Cvetovi so jiospolni in enodomni. Moš- so združeni v prašnih mači- ah, ženski v pestičnih socvet- ji. Obe vrsti cvetov sta navad- 10 združeni v mačicah in ra- teta na istem drevesu. Plod je ireh, ki ga pokriva zelena me- inata lupina. Trda orehova lu- nina obdaja z rjavkasto kožico ibdano seme orehova jedrca, [ireh cveti maja, ko se razvija- listi. Raste nasajen v bližini laselij. Nabiramo lističe velikih li- tov in jih hitro posušimo v enci na prepihu ali v sušilni- :u. Nabiramo še lubje mladih 'ej, popke, zeleno lupino in rele plodove. Listi vsebujejo eterično ol- , flavonoide, čreslovine, ;vercetin, juglan in vitamin C, ilodovi pa precej maščobnega ilja, vitamine B, beljakovine, ladkorje itd. Iz listov kuhamo čaj tako, la vzamemo eno veliko jedil- 0 žlico zdrobljenih listov in \^prelijemo s pol litra mrzle \yode, zavremo in pustimo, da jsečaj ohladi. Nato precedimo jindobimo zelo trpek čaj, ki je igat s čreslovinami. Uporab- ljamo ga za obkladke pri naj- različnejših kožnih boleznih, ;ot so ekcemi, ozebline, he- Piše: BORIS JAGODIC meroidi, z njim grgramo pri vnetjih v ustni votlini in v žrelu, po požirkih pa ga pije- mo pri vneti želodčni sluzni- ci, pri vnetjih črevesne sluzni- ce, ki jo spremljajo driske. Močan prevretek iz oreho- vih listov uporabljamo za ko- peli nog in celega telesa. Pri- pravljamo ga tako, da nabere- mo en kg orehovih listov in jih prelijemo z enim litrom mrz- le vode. Segrejemo do vrenja, kuhamo 5 minit in odstavimo. Ko se nekoliko ohladi, prece- dimo in tekočino dodamo v pripravljeno kopel. To poma- ga pri hudem potenju nog, pri revmi, putiki in pri zastrupitvi z živim srebrom. S tem moč- nim prevretkom si umivamo glavo in si tako pobarvamo posivele lase. Tudi zeleni orehovi olupki so zdravilni. Uporabljamo jih za čaj, tako da žličko posuše- nih lupin prelijemo s skodeli- co vrele vode. Čaj krepi delo- vanje prebavil in spodbuja imuni sistem. Ljudsko zdra- vilstvo to priporoča pri jetrnih boleznih, kjer je znano, da človeški organizem nima na razpolago dovolj obrambnih in imunskih snovi. Zelene nezrele orehe pa uporabljamo za pripravo tink- ture. 2 dela zdrobljenih zele- nih orehov namočimo v 8 de- lih dobre slivovke in dobro zamašeno steklenico postavi- mo za 14 dni na toplo. Nato precedimo in spravimo. Ljud- sko zdravilstvo to priporoča pri vseh želodčnih in čreve- snih težavah, pri pomanjka- nju teka, slabi prebavi. Pri bolečinah v želodcu priporo- ča ljudsko zdravilstvo eno žličko orehovega žganja na kozarec vode. Uživanje svežih orehov pa koristi vsem, ki imajo težave s presnovo, zlasti revmo in pu- tiko. Pri slabi prebavi si pri- pravimo zmes iz enakih delov zdrobljenega lanenega seme- na in svežih orehov. Na dan pojemo po šest žlic te mešani- ce. Uživanje orehov spodbuja delovanje jeter, da izločijo več žolča, zato tudi črevesje bolje deluje. To pomaga vsem, ki trpijo zaradi prebavnih mo- tenj in zapeke. Iz svežih orehov stiskajo orehovo olje. To je zelo zdra- vilno in se uporablja za čišče- nje kože. Ta postane mehka in voljna. Olje deluje antiseptič- no in ljudsko zdravilstvo ga priporoča za zdravljenje ekce- mov, tvorov na koži, za razpo- kano kožo na podplatih itd.Orehovo olje si vtiramo v lasišče, če nam izpadajo lasje in imamo preveč prhljaja. RECEPTTEDNA Bananino pecivo Eden najpopularnejših receptov, ki smo jih slišali v oddaji Radia Celje Recept tedna, je bananino pecivo, ki nam ga je zaupal poslušalec Dani. Potrebujemo: tri zrele banane, eno jajce, žlico margarine, jogurtni kozarec sladkorja, 1,5 jogurtovega kozarca moke, žličko pecilnega praška, vanihn sladkor, ščepec soli. Priprava: maslo, jajca, sladkor in vanilin sladkor vmešamo, dodamo pretlačene banane, ki morajo biti res zrele in moko, pomešano s pecilnim praškom. Testo vlijemo v namaščen in pomokan pekač. Pečemo pri temperaturi 180 stopinj približno 40 minut. Potresemo s sladkorjem. IV^CA BURNIK KORISTNO JE VEDETI Vpresoljeno jed denimo na- rezan ali narihan krompir ali košček sladkorja. Sladkor da- mo v jed samo za nekaj se- kund, da posrka sol. Ce se nam mleko sesiri, ga ne zauržemo, temveč ga odce- dimo in uporabimo kot skuto. Da se ne sesiri, mu dodamo malo limoninega soka ali sladkorja, preden zavre. Jedi začinimo, ko so že kuha- ne. Nazadnje primešamo li- monin sok, kis, vino, smetano, sesekljan peteršilj ali drob- njak. Jedi nato ne smejo več vreti. Tako ohranimo več di- šavnih snovi in vitaminov. Sol v kepah najhitreje raz- drobimo, če jo denemo za ne- kaj časa v ne pretoplo pečico. Da preprečimo tiadaljnje spri- jemanje, primešamo soli nekaj zrn riža ali graha. Prismojeno jed takoj prelije- mo v drugo posodo in jo posta- vimo v lonec z mrzlo vodo in primešamo ščep sladkorja; nato jed počasi skuhamo do konca. Motne steklenice, kozarce, vaze očistimo najlepše s kisom in s soljo ali z zdrobljenimi svežimi jajčnimi lupinami. BOJAN SEŠEL Ijjjp KUHAJMO PO DOMAČE Izhol jšaimo ohrok s prikuho Zelenjavo, ki jo potrebu- jemo za prikuhe, kuhamo v malo vode ali pa jo dušimo. Nekatere vrste zelenjave je potrebno pred dušenjem ali kuhanjem blanširati, to se pravi, da jo na hitro prevre- mo, da odstranimo oster vonj, ki bi nam jed lahko kasneje pokvaril. Blanšira- mo zimsko kolerabo, repo - če pripravljamo sladko, sveže zelje - vendar to šele spomladi, in ohrovt. Prikuhe zgostimo s prežga- njem ali z bešamelom. Ne- katere, še zlasti tiste, ki jih dušimo, samo potresemo z žhčko moke. Kumarice ali bučke s smetano zgostimo s prežganjem in s pretlačenim krompirjem. Seveda ne sme- mo dodati preveč prežganja, ampak samo toUko, da zele- njavo poveže. Nepogrešljiv za osvežitev prikuh je peter- šilj, nekatere pa lahko zbolj- šamo tudi s kislo smetano.Če smetane ni pri roki, prikuho zalijemo z mlekom, lahko pa si pomagamo tudi z mle- kom v prahu. Blitva po dalmatinsko Potrebujemo: 1 kg blitve, 4 srednje debele krompirje, sol, poper, glavico česna in olivno olje. Priprava: blitvo s stebli vred operemo, krompir olupi- mo in razrežemo na debele rezine. Oboje do mehkega skuhamo v malo osoljenem kropu nato odcedimo, doda- mo sesekljan česen, solimo, popopramo, polijemo z oliv- nim oljem in ponudimo še toplo. Narihane buce Potrebujemo: 60 dag jedil- nih buč, sol, kumino, kis, srednje debelo čebulo, nekaj strokov česna, juho za zaliva- nje, 7 dag maščobe in nekaj žlic kisle smetane. Priprava: buče tanko olupi- mo, prerežemo, odstranimo semenje in vse mehke dele, razrežemo na večje kose, te pa naribamo kot repo. Naribane buče potresemo s kumino, po- lijemo z močnim kisom, malo solimo, premešamo in pusti- mo, da nekaj časa stoje. Na maščobi prepražimo drobno narezano čebulo in ko zaru- meni, dodamo buče - prej jih stisnemo oz. ožmemo, pre- mešamo, prilijemo juho, do- damo sesekljan česen in do mehkega dušimo. Dušene bu- če zgostimo z žlico prežganja, po okusu še dokisamo in po- pravimo s kislo smetano. Mlade bučke- cukete Mladim bučkam z nožem ostrgamo tanko kožico in jih v malo osoljenem kropu ali v juhi do mehkega skuhamo. Ku- hane poberemo na krožnik in zabelimo z maslom ali z ma- slom in drobtinicami. Lahko jih pripravimo tudi hladne v solati - pripravimo marinado s kisom, oljem, česnom, sese- kljanim peteršiljem in poprom Strocji fižol Za to prikuho vzamemo prav mlad fižol, če je le mogo- če, »kifeljčka«. V kožici segre- jemo nekaj žlic olja, dodamo na grobo sesekljan česen, se- sekljan peteršilj, na večje koc- ke narezan paradižnik, nato pa očiščen in opran fižol. Soli- mo, popopramo, prilijemo nekaj juhe in pokrito dušimo. Med dušenjem le malo meša- mo, najbolje, da kožico potre- semo. Fižol dušimo do meh- kega, po potrebi prilivamo ju- ho, nazadnje potresemo z be- limi drobtinami. Strocji fižol po štajersko Fižol očistimo, operemo in celega skuhamo. Kuhanega odcedimo, še vročega prehje- mo s kislo smetano in pusti- mo, da na hitro prevre. Fižol lahko zabelimo z na pol prec- vrtimi kockami prekajene sla- nine. Grahova prikuho Potrebujemo: pol kg graha, nekaj zajemalk juhe, 5 dag masla ali margarine, žličko moke, kocko sladkorja in sol. Priprava: izluščen in pre- bran mladi grah na maslu ali margarini dušimo. Med duše- njem ga po potrebi zalivamo z juho. Dodamo tudi kocko sladkorja. Luščine operemo in jih v zelo malo vode pose- bej kuhamo. Tudi to vodo pri- lijemo grahu med dušenjem. S prežganjem zgostimo p,riki> ho, po okusu pa jo lahko tudi popramo. Dušeno korenje Potrebujemo: kg rdečega korenja, 4 dag olja, 5 dag masla ali margarine, nekaj za- jemalk juhe in kocko sladkor- ja. Priprava: korenje ostrga- mo, zrežemo na kocke ali na ploščice in ga na ogreti maščo- bi najprej nekoliko popraži- mo, še preden zarumeni, pa prilijemo juho. Da bo korenje lepše barve, lahko kocko slad- korja na maščobi najprej kara- meliziramo in šele potem do- damo korenje. Lahko pa doda- mo kocko sladkorja med duše- njem. Korenje večkrat pome- šamo in po potrebi prilivamo juho. Dušeno korenje osveži- mo z zelenim peteršiljem. Kumare V prikuhi Potrebujemo: približno kg kumar, sol, kis, juho za zaliva- nje, žlico drobno sesekljane čebule, česen , 2 žhci moke, 6 dag maščobe in nekaj žlic ki- sle smetane. Priprava: kumare tanko olupimo in jih naribamo na lističe. Že odrasle prej po dol- gem prerežemo in jim z jedil- no žlico izdolbemo semenje. Nato jih posolimo in pokap- Ijamo s kisom.V kožici ogre- jemo maščobo, dodamo mo- ko in ko ta nekoliko zarume- ni, še čebulo. Še preden čebu- la zarumeni, stresemo nanjo ožete kumare, nekaj strokov strtega česna, prilijemo malo juhe in dušimo. Medtem več- krat pomešamo, da se nam ne Piše: MAJDA KLANŠEK prismodijo. Kumare solimo, popopramo in nazadnje prili- jemo še kislo smetano. Jajčevci V pivskem testu Jajčevce oplaknemo, obri- šemo, tanko olupimo, nareže- mo na lističe, jih posolimo in potegnemo skozi srednje go- sto pivsko testo. Namesto piv- skega testa lahko vzamemo tudi jajčno testo, takšno, kot ga uporabljamo za palačinke, naj bo le nekoliko bolj gosto. Maščoba za cvrenje ne sme biti preveč razgreta, ker bo sicer testo na zunanji strani že rumeno, jajčevci pa še surovi. Ohrovt S krompirjem Potrebujemo: dobre pol kg ohrovta, pol kg krompirja, 7 dag slanine, srednje debelo čebulo, nekaj strokov česna, žličko paradižnika, sol, žlič- ko sladke paprike in žlico prežganja. Priprava: ohrovt razreže- mo na krhlje, krompir pa olu- pimo in razrežemo na debele kocke. Prilijemo toliko vode, da je oboje pokrito, malo soli- mo, dodamo lahko tudi jušni koncentrat in kuhamo do mehkega. V kožici prepraži- mo slanino, poleg rumenimo čebulo, dodamo žličko moke, strok strtega česna, žličko pa- radižnika in žličko paprike. Vse to primešamo kuhanemu ohrovtu in pustimo, da še ne- kaj časa vre. Zelenjavni zrezki Potrebujemo: približno 50 dag kuhane zelenjave (špina- ča, mlad strocji fižol ali grah, mlad ali brstični ohrovt, cve- tača, košček zelene in koren- ček), nekaj bešamela z jaj- cem, sol, poper, muškatni oreh, dve jajci, moko in drob- tine za paniranje ter maščobo za peko. Priprava: v malo osoljenem kropu kuhamo zelenjavo. Ne- koliko ohlajeno odcedimo, zvrnemo na čist prtiček in do- bro ožmemo, tako da iztisne- mo večino vode (vodo, v kate- ri se je zelenjava kuhala, pora- bimo za zelenjavno juho ah za zalivanje drugih jedi). Doda- mo jajčno jed iz dveh jajc, solimo, popramo, dodamo malo muškatnega oreška in nekaj že izgotovljenega z jajci pomešanega kuhanega testa. Vse skupaj gladko zmešamo in iz mase oblikujmo okrogle ali podolgovate, za prst debele zrezke. Povaljamo jih v moki, potegnemo skozi stepeno jaj- ce, nato povaljamo v drobti- nah in jih na ogreti maščobi najprej na eni, potem pa še na drugi strani svetlo rumeno za- pečemo. Šl.23.-11.iimi|1998 46 FEUTON ■ ROMAN ZA TANČICO ALBANSKE POMLADI Piše: IgorFabjan Daleč spodaj v majhni vasi pa medtem skoraj nerazumlji- vo živahno vse vrvi od življe- nja: nad hišami se dviguje pasji lajež, dopoldansko kikirikanje bahavih petelinov, riganje upornih osličkov, zibajoči se zvonci ovac in koz ter hupanje tovornjakov in avtomobilov z glavne ceste proti Kruji. Za ti- stih nekaj hiš in majhen stano- vanjski blok je ta konec prav neverjetno hrupen. Vaško idilo pa še dodatno kalijo reaktivni motorji letal, ki pristajajo nekje med Tirano in Dračem. O starodavnih naseljencih te- ga konca Balkanskega polotoka pričajo najdbe iz srednjega pa- leolita in neolita. Albanci naj bi bili potomci starih Ilirov, kar je vzpodbujalo celo Enverja Hox- ho, da je v času svoje vladavine namenil dobršen del sredstev tudi arheologom. Medtem ko sosednje države gledajo na Al- bance zviška, se imajo sami za pomembno raso, kot neposred- ni potomci Ilirov, ki so živeli tod že davno pred Rimljani. Iliri so zasedli zahodni del Balkanske- ga polotoka v starem veku. V 3. stoletju pred našim štetjem so ilirsko kraljico Teuto napadli Rimljani, ki so sem prihrumeli na 200 bojnih ladjah. Med dru- gim pomorskim napadom ne- kaj let kasneje je Ilirom prisko- čil na pomoč Filip V. Makedon- ski. Toda po dolgi uničujoči voj- ni so Rimljani vseeno zavladali na celotnem Balkanu, na ob- močju današnje Albanije pa je nastala rimska provinca Ilyri- cum. V 7. stoletju pred našim štet- jem so svoje kolonije v današ- njem Durresu (Draču), Apolo- niji in Butrintu zgradili Grki, ki so z ilirskimi plemeni bolj ali manj v miru trgovali. Iliri so tako kot Grki kljub zavojeval- cem ohranili jezik in običaje. Po vpadih Gotov, Hunov in Slovanov so se Iliri umaknili na jug. V srednjem veku so si oblast nad ozemljem izmenja- vali Srbi, Bizantinci in Norma- ni. Dežela je bila svobodna le krajši čas (1444-1468) pod na- cionalnim junakom Gjergja Kastriot Skenderbergom, ki je uspešno vodil odpor proti Tur- kom s svojega gradu v Kruji. 1479 - 1912 je bila Albanija pod turškim imperijem, samo- stojna kneževina pa je postala po drugi balkanski vojni, ven- dar je skoraj polovica albanske- ga ozemlja (Kosovo) z arbitra- žo velikih sil pripadla Srbiji. Po stalnih strankarskih bojih, ki sta jih še podpihovali kraljevi- na SHS in Italija, je prišel na oblast Ahmed Zogu, ki je vla- dal ob podpori Italijanov in se je leta 1928 proglasil za kralja. Leta 1939 si je albansko ozemlje kljub zagrizenemu odporu prilastila Italija, kralj pa je dobro preskrbljen po- begnil v London. Med II. sve- tovno vojno se je tu razvilo odporniško gibanje, delno po- vezano z jugoslovanskim. Svinčeni časi 8. novembra 1941 je bila usta- novljena komunistična partija s Hoxho kot sekretarjem. S svoje- ga ozemlja so Nemce pregnali sami in tako so bili edina vzhodnoevropska država, ki je ni pomagala osvoboditi Rdeča armada. Kmalu po vojni, leta 1946, se je Albanija prelevila v republiko s komunistično parti- jo na čelu, predsednik pa je postal marksistično-Ieninistični vodja Enver Hoxha. Albansko vodstvo je posto- poma pretrgalo odnose z vse- mi, in leta 1961 tudi z veliko vzornico Sovjetsko zvezo, ki jo je nadomestila Kitajska, pri kateri so dobili navdih za svo- jo kulturno revolucijo in ko- lektivizacijo obdelovalnih po- vršin. Po smrti Mao Zedonga so se ohladili tudi odnosi s Kitajsko. Hoxha je umrl po dolgi bolezni leta 1985 in na čelo Delavske partije je stopil Ramiz Alia, ki je začel z libe- ralnejšo vlado in postopnim odpiranjem države. Dolgo zaprta država je vzbudila posebno pozornost konec leta 1990, kot zadnja domina v padajoči verigi ko- munističnih vlad Vzhodne Evrope. Junija 1990 je Albani- jo prvič lahko zapustilo večje število državljanov, ki so se zatekli v ambasadorska pred- stavništva zahodnih držav. Več kot 4000 Albancev je na vrat na nos odplulo v italijan- ski Brindisi, kjer so dobili poli- tično zatočišče. Manj sreče je imelo 20.000 Albancev, ki so skušali zapustiti državo leto dni kasneje preko Drača, a jih je Italija zavrnila kot ekonom- ske begunce. Po študentskih in rudarskih demonstracijah ob koncu leta 1990 Ramiz Alia privoli v for- miranje opozicije in kmalu pride do prvih večstrankar- skih volitev. Vzpon in ponoven padec še vse do leta 1990 so po vsej državi posvečali spomenike, to- varne, trge in mesta spominu na Stalina, ki je tu našel svoje zadnje častilce. Decembra so začeli umikati socialistične kipe in preimenovati ulice, okičene z osovraženimi imeni iz starega režima. Po nasilnih demonstra- cijah v Tirani 1991 končno pade tudi veliki kip Enverja Hoxhe,i|j je stal na velikem trgu sre,| albanske prestolnice. Za Albanijo pa se ni začel( novo obdobje tistega februar, skega dne, ko so na tiranske^ trgu Skenderbeg porušili vejj, ki kip Enverja Hoxhe, marve( leto dni kasneje, po marcev, skih volitvah. Šele takrat j( bilo konec komunistične dil( tature. Na svobodnih demo, kratičnih volitvah je zmagal; Demokratska stranka dr. Sajj, ja Berishe, nekdanjega sode^ lavca in osebnega zdravnik; Enverja Hoxhe in Ramiza Alje Albanski diplomaciji je dij žavo uspelo vključiti v evrop. ske procese, kamor je vstopil; po najokrutnejši komunističn diktaturi. Ostanki domnevnega Albanopolisa samevajo. Skoraj vsak večer sem vpraševal Franca, če je dobil pismo od Lojzke in če mu je kaj omenjala Ivanko, a vsakič je zanikal. Nisem si mogel predstavljati, kaj se dogaja, ali kaj se je zgodilo, da vsi molčijo. Dobil sem rahlo vročino, katere vzroka pa zdravnik ni vedel pojasniti. Na prvi zimski dan smo se okoli poldneva odpravili na železniško postajo, vsi zelo razpoloženi, jaz pa v nekakšnem zmedenem stanju. Potovali smo dvaintrideset ur, česar pa se nisem zavedal, saj sem ves čas potovanja večinoma prespal. Čudno. V Celje smo prispeli naslednji dan ob osmih zvečer Ivan, Rudi in Jože so me hoteli zadržati na vlaku, da bi se skupaj z njimi odpeljal naprej v Laško, a sem se jim šiloma iztrgal in še zadnji hip ujel vlak proti Žalcu. Savinjčan je bil skoraj prazen. Prijetna toplota, tako domačna se mi je zdela, zaradi katere so me menda še bolj močno obšle otožne želje po vsem, kar sem v preteklosti čutil in imel. Imel? Ali nimam več? Toda zakaj bi le ne imel več. V duši me je zazeblo. Še štiri večere in minilo bo leto dni, odkar sem jo na Štefanovo spremljal na laško postajo. Morda se je vozila prav v tem vagonu, morda je sedela prav na tej klopi. Vse se mi je zdelo tako daleč, da bi bile lahko le čudovite sanje. Zagledal sem Franca, ko je vstal in stopil k vratom. Sedel je na prednjem koncu vagona, zato ga nisem videl. Izstopil je pred menoj. Naglo sem pristopil k njemu, da bi ga v temi ne zgrešil, ga dregnil v rebra in mu zaželel vesel božič in sreče v novem letu. »Kaj se nisi odpeljal v Laško?« me je začudeno vprašal. »Mirko! Ne vem, sem ravnal prav ali ne, ko si me spraševal, če Lojzka ve, kaj je z Ivanko, pa sem ti vsakič zanikal. Zabičala mi je, naj ti ničesar ne omenjam.« »Pa miza božjo voljo zdajle povej!« _ »Rad bi ti voščil za praznike, toda zvenelo bi kot posmeh. Želim ti le eno in to od srca, da bi udarec prestal kot mož.« Izginil je v temi. Kri mi je planila u galvo, zaradi molka, ki me je obdajal. Nič več nisem bil sposoben razsodno misliti. Začel sem teči in tekel sem, kot bi za menoj hitela smrt. Padel sem ne vem kolikokrat, kajti snega je bilo na debelo, pred seboj sem videl le belino in, oddaljeni gozdni rob. Ko sem pritekel do Ričkove domačije, sem skrenil proti njej, nisem mogel več zadrževati bremena neznane nesreče. Stekel sem k hiši, ne meneč se za velikega psa in začel razbijati po hišnih vratih in klicati Lojzko. Zaslišal sem jezno renčanje starega Rička, kije prišel k vratom. Ko je izvedel, kdo je pred vrati, meje spustil v hišo. Moje prve besede so bile, kaj jez Ivanko. »Malo potrpi, po staro stopim,« jezamrmral. Ko je prišla, sem še vedno stal sredi hiše. »Tak sedi no,« je rekla, ogrnjena v njegov površnik in sedla na klop ob peči. Sedel sem za mizo rekoč: »Že poldrugi mesec trpim zaradi skrivnosti o Ivanki. Zdaj ne zdržim več poti tja gor, dokler ne izvem resnice.« »Torej sem jaz tista, ki ti moram prva povedati, kaj se je zgodilo.« »Lepo vas prosim!« »Edino dobro pri vsem tem je, da si še mlad, da nisi oženjen, sicer bi te kap.« »Povejte že vendar!« »Posiljena je bila,« je tiho rekla. Stemnilo se mije pred očmi, srce sem čutil v grlu in zdelo se mi je, da mi bo zdrknilo iz ušesa. Vse v meni se je začelo trgati in povzročilo bolečine, ki so rasle, se širile in krčile, padale, spet se je začelo vse od kraja. Ne vem, kako dolgo so bolečine v meni razsajale, preden so se potuhnile in na dnu duše otopelo obležale. »Kdo je to storil?« sem zaslišal top, votel, popolnoma tuj glas. »Pižorlov Drejč,« je komaj slišno rekla. Zaradi hude otopelosti, ki sem ji nenadoma podlegel, sem šele nekaj časa po njenem odgovoru spoznal, da je bil tisti glas moj glas. Še dlje je trajalo, da sem dojel, kdo je tisti Drejč. Vstal sem od mize, se gospodinji opravičil in preden sem segel po kljuki, so se vrata odprla. Vstopil je gospodar z zelenko v roki. Moral sem spet sesti za mizo. Pripovedovala sta mi o vsem mogočem, kar pa me ni prav nič zanimalo, le Ivanke, Drejča, ali kogarkoli v zvezi z njima nista niti z besedico omenila. Čudno, toda tudi jaz nisem po nikomur vpraševal, le šilce sem si iz zelenke kar naprej natakal in ga zvračal vase. Žganje je imelo okus sparjene vode. a kljub temu sem ga pohlepno srkal; dobro mi je delo. Njuno govorjenje sem kmalu zaznaval le še kol nekakšno daljno brenčanje čmrljev, dokler tudi to ni tonilo t težko omamo. Zbudil sem se na klopi ob peči. V glavi mije šumelo in kljuvalo od popitega žganja. Za mizo je sedela Lojzka in prebirala fižol Povabila me jeza mizo, a sem obsedel na klopi. »Ali je tudi Franc prišel?« je nekako s slabo vestjo vprašala. Ničesar ji nisem odgovoril, si pogledal hlače in suknjič in pograbil kartonsko škatlo, v kateri sta bila dva trilitrska kozarca pečenega svinjskega mesa, zalitega v masti in štruca rženegd kruha, oboje darilo Fischmannove, in zaprl vrata za seboj, ne dn bi Lojzki kaj pisnil. V veži sem srečal gospodinjo s skledo žganc& z mlekom v rokah. »Počakaj malo in se malo pokrepčaj, potem pa pojdi v božjem imenu!« je rekla. »Teta, kar v kuhinji bom pojedel, če vam je prav.« S slastjo sem jih pospravil, saj že dva dni nisem ničesar užil Ko sem odložil žlico, je rekla: »To je dober znak.« »Kakšen znak?« J »Da si vse s tekom pojedel« ' Še enkrat sem se ji zahvalil in odšel. Bilo je jasno in zelo mrzla jutro. Iz ust se mi je valila sapa, kot bi kadil debelo cigaro. Po drevju, kjer ga je že doseglo sonce, se je lesketal sneg, toda tistt bleščeče beline ni imel. Zdelo se mi je, kot da ga pokriva sivu tančica. Potoček v žejni grapi je bil žameten. Stopil sem v globel a njegovega žuborenja ni bilo slišati. Šele, ko sem naslonil uhi tik nad sneg, sem zaslišal tiho šepetanje. Kako rad bi, da bi rtii samo še enkrat zažuborel, kot mi je žuborel včasih. Vidiš, tiimd čudovito belo obleko, Ivanka je ne bo nikoli imela, tako kot si tudi midva ne bova več videvala, nikoli več pogovarjala. Šel sem naprej. Ob mislih nanjo mije bila v duhu vedno bližje^ in glej - nenadoma je hodila ob meni. Prisrčno sva se pogovarja- la. Toda ko sem zagledal Uramškovo hišo, kamor sem bil najpM namenjen, je njena podoba splahnela. Spoznal sem. da mi bolna duša pričarala njeno prisotnost. Z grozo sem se sp^^ zavedal bridke resničnosti. Od nekod je s povešenim repom prihlačal Runo in se povzp^^ po meni. Njegove oči niso imele več poredne nagajivosti, vdano so me gledale. Potrkal in vstopil sem hkrati. Iz kuhinje je prišla Pavlina, ob sencih majčkeno osivela, sicer pa še čisto takšna kot vedno. Ko meje zagledala, je pobledela in vzkliknila: »Mirko! Ti si!« Prijetno presenečenje ji je osončilo obraz le za trenutek, potet^ pa ji je otrpnil. Zajokala je in mi padla v objem: »Pet mesecev sem že sama, tako zelo sama!« 48 RUMENA STRAN NASMEH, PROSIM! šali, ki ju tokrat objavlja- mo, nam je poslal Ivan Str- mele iz Celja. Za nagrado bo šel z nami na izlet. Dodaja- mo pa še šalo iz porodnišni- ce, ki jo je poslala Lili So- line. Ne ve »Natakar, plačal bi, pro- sim!« »Kaj ste pa imeli?« »To pa vprašajte kar vašega kuharja. Jaz namreč nisem mogel ugotoviti.« Tema Franček in Janez se sredi noči majeta domov. Nenado- ma pravi Franček: »Ti, Janez, se ti ne zdi, daje nocoj strašno temno?« »Tega pa res ne vem, saj nič ne vidim.« Y porodnišnici Trije moški nestrpno čakajo v porodnišnici. Na hodnik pri- de medicinska sestra z otrok temnejše barve in vpraša pr- vega: »Ali je to vaš otrok?« »Ne,« odgovori prvi. »Je morda vaš?« ogovori drugega. »Ne,« reče ta. Tedaj reče tretji: »Najbrž je moj. Moji se vedno vse pri- smodi.« TRAČNICE Na Rogii pa sonce! Srečko Retiiznik (na desni), vodja smučišč na Rogli zaskrbljeno pogleduje v sončno nebo in sei sprašuje, kdaj bo že končno začelo snežiti. j v peklu Med peklensko vročim vi- kendom je na tisoče ubogih Mariborčanov našlo uteho v svojih mestnih bazenih. Ce- ljani se lahko upravičeno ve- selijo dejstva, da so njihovega v nedeljo že pleskali. Kritika je namenjena še marsikatere- mu drugemu kraju celjske re- gije. Nov zaicon Odgovorni v šentjurskem mestu se prestrogo držijo novega : prometnega zakona. Vzeli so ga tako hudo zares, da ne \ prižigajo podnevi luči le na jeklenih konjičkih. Tako je v i ponedeljek dopoldan gorela cela vrsta luči nad šentjurskim ^ podvozom. \ AMADEUS POROČA Ne bomo ga pogrešali Pricurljala je zanesljiva vest, da se bomo pridružiU ostalim razvitim državam, ki v vesolje pošiljajo vse mogoče osebke. Sredi poletja bomo lansirali v vesolje prvega slovenskega potnika. Sicer to ne bo človeški osebek, temveč le navaden prasec. Polet bo samo enosmeren, ker imamo tovrstnih bitij že preveč. (Od)kloiii Maturanti se smejijo, končno končal se je pouk, le, da točke še dobijo - a je življenjski to poduk? No, tu težave se začnejo, njim konca videt ni, kdaj, včasih nas potrejo, a v glavnem vse naprej hiti. POPEVKAR VITEZI BELEGA MESTA RIBIŠKE TROFEJE Som velilcan za Srečlca Lalia Ko govorimo ribiški sreči si ol tem predstavlja mo ali veliko ribe ali pa več manjšj^A. Vsekakor pa pu- vo srečo, ribiško namreč, predstav- lja riba velikanka In prav takšna sreča se je te dni nasmehnila dol goletnemu ribiču, članu Ribiške dru- žine Šempeter \ Savinjski dolini, Srečku Lahu iz Žalca. V ribniku ^ Presarjih, ki ga upravlja šempetr ska ribiška druži na, je ujel soma ki je tehtal 22 kg, dolžino pa meni 1,45 m. Kot nam j« povedal srečni ri- bič, je to njegova največja trofeja obenem pa je tu največji, doslej ulovljeni som v tem ribniku. T. TAVČAR