Podravje Ptuj • V novem urgentnem centru dnevno okrog sto pacientov
O Stran 5
(
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
S
OC
V
Štajerski
Ptuj, petek, 15. decembra 2023
Letnik LXXVI • št. 97 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
^HIRSIj
Podravje • Zakon o evidentiranju delovnega časa udaril tudi po gostincih
Delavci brez tople malice, gostinci brez prometa
Dolgoletni gostinski delavec Marjan Skok je ob začetku uveljavitve novele zakona o evidencah na področju dela opozoril na to, daje ta neizvedljiv v gostinstvu in turizmu, tudi v industriji in podjetjih. Več na straneh 6 in 7.
Aktualno Podravje •
Božičnice od nekaj sto do nekaj tisoč evrov
O Stran 2
Podravje Cerkvenjak •
Rezervno letališče za protitočno obrambo
O Stran 3
V središču Sp. Podravje •
Nadaljuje se trend upadanja rojstev
O Stran 7
Podjetništvo Ptuj • Ocvrti piščanec Rozika ostaja zmagovalna ponudba
O Stran 9
Ptuj •
Je bil direktorski
stolček LEA vnaprej rezerviran?
Starše •
Za en klik ^ na dopisni seji
80 evrov v žep^inil
mM
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK
IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot.
Štajerski TEDNIK 1 radioPTUI 1
2 Štajerski
Aktualno
petek • 15. decembra 2023
Podravje, Slovenija • V katerih podjetjih se lahko delavci veselijo božičnice
Zneski od nekaj sto do nekaj tisoč evrov
Številna podjetja bodo ta mesec z dodatnim plačilom nagradila svoje zaposlene. Delodajalci za dodatno decembrsko izplačilo izberejo različne oblike izplačil: 13. plačo, božičnico, izredno stimulacijo, nagrado za poslovno uspešnost... Lani je povprečni znesek božičnice znašal 1.400 evrov, prejelo jo je 400.000 zaposlenih.

Foto: pexels
V povprečju so božičnice v podjetjih višje od lani. Izplačilo božičnice oz. nagrade za poslovno uspešnost je prostovoljno, sindikati si prizadevajo, da bi postalo zakonsko obvezno.
Trgovci bodo svoje zaposlene nagradili različno. 900 sodelavcev trgovske družbe Jager bo januarja prejelo nagrado za poslovno uspešnost v znesku 800 evrov bruto. „Poleg regresa, ki je bil letos 2.000 evrov, bo to lep dodatni prejemek za naše sodelavce, ki se vse leto trudijo izpolnjevati želje naših kupcev," je povedal eden od direktorjev in solastnik podjetja Boštjan Jager.
Iz Mercatorja so sporočili, da je višina božičnice 240 evrov bruto, prejeli so jo vsi zaposleni. „V okviru novoletnega časa vsak zaposleni tradicionalno dobi darilni paket, 17. decembra bomo za otroke zaposlenih priredili predbožično zabavo, prisotnih bo okoli 3.000 otrok in zaposlenih."
Lidl je zaposlenim na vrednostno kartico nakazal 400 evrov nagrade za poslovno uspešnost. „Znesek je enak za vse zaposlene, ne glede na zaposlitev za krajši ali polni delovni čas. Zaposleni Lidla Slovenija bodo letos iz naslova poslovne uspešnosti skupno prejeli 750 evrov bruto, en del so prejeli že v marcu. Poleg višjih plač sta bila letos v primerjavi z lani višja tudi nagrada za poslovno uspešnost in regres."
Tudi v Hoferju bo nagrada za poslovno uspešnost višja od lanske, znašala bo 300 evrov bruto, zaposleni bodo prejeli še darilo. Kot so še povedali v Hoferju, je letošnji regres za zaposlene znašal 1.800 evrov bruto.
V podjetju Spar Slovenija so pojasnili, da so njihovi zaposleni prejeli nagrado za poslovno uspešnost v višini 33 odstotkov plače, nekateri zaposleni so bili deležni nagrade za osebno uspešnost. „Skupna povprečna letna nagrada bo znašala 645 evrov bruto na zaposlenega," so navedli in dodali, da so letošnje nagrade ob koncu leta višje od lanskih, dvignili so plače zaposlenih,
regres pa so izplačali v znesku 1.900 evrov.
V Tušu so na naše vprašanje odgovorili, da odločitve o morebitnem decembrskem izplačilu nagrade sodelavcem še niso sprejeli.
Energetika z zneski do 1.600 evrov
Poglejmo na področje energetike. Petrol, največji trgovec z gorivi v Sloveniji, je zaposlenim izplačal 1.600 evrov nagrade za poslovno uspešnost, kar predstavlja najvišji znesek poslovne uspešnosti doslej.
1.000 evrov bruto bodo 4. januarja kot akontacijo nagrade za poslovno uspešnost prejeli zaposleni v družbi Elektro Maribor. „Akontacija nagrade bo izplačana
vsem zaposlenim, razen upravi družbe. Nagrada je vezana na uspešnost poslovanja in opredeljena v kolektivni pogodbi."
V Energiji Plus točnega zneska, ki ga bodo prejeli zaposleni kot nagrado za poslovno uspešnost, še niso predstavili. Izračun oziroma višino nagrade določa podjetniška kolektivna pogodba. „Morebitna nagrada za poslovno uspešnost bo znana v začetku leta 2024 na podlagi doseženih temeljnih poslovnih ciljev, določenih v letnem poslovnem načrtu," so pojasnili v Energiji plus.
Poslovno uspešnost sodelavcem izplačujejo tudi v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE), pod okriljem katerega so tudi Dravske elektrarne Maribor (DEM). „Izračun oziroma posledično višino določajo pod-
jetniške kolektivne pogodbe. Na njihovi osnovi bo poslovna uspešnost izplačana v decembru, in sicer v višini 645 evrov," so sporočili iz DEM.
V bistriški komunali božičnica kot nagrada
Medtem ko so se v Komunalnih podjetjih Ormož in Ptuj ter Javnih službah Ptuj pri vprašanju izplačila božičnice oziroma poslovne uspešnosti zavili v molk in na naša vprašanja niso odgovorili, je direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimilijan Tramšek jasno povedal, da božičnica pri njih bo. „Božičnico bomo izplačali, vendar višine še nismo uskladili s socialnimi partnerji, to je s svetom delavcev in sindika-
Rekorder podjetje Datalab s 5.000 evri
Tudi letos bodo decembrske oziroma januarske nagrade delavcem v podjetjih različne, od nekaj sto do nekaj tisoč evrov. Najbolj velikodušni do zaposlenih bodo v informacijskem podjetju Datalab, kjer božičnica znaša okoli 5.000 evrov.
Tudi oba največja farmacevta v državi sta tradicionalno radodarna z božičnicami. Lekovi sodelavci so prejeli 1.750 evrov bruto, Krka je napovedala izplačilo božičnice v višini 2.175 evrov. Obe podjetji božičnico izplačata tudi za agencijske sodelavce, prav tako sodelavce čez leto nagradita z izplačilom poslovne uspešnosti. V Krki so izplačila dvakrat na leto, v Leku enkrat.
tom. Božičnico v zadnjih letih sodelavcem namenjamo kot nagrado za uspešno delo. Menim, da si jo glede na pogoje dela tudi zaslužijo."
V Perutnini, Boxmarku in Talumu molčijo
V	Impolu bo upravni odbor o izplačilu božičnice odločal 20. decembra. V DARSu odločitve še niso sprejeli. Januarja letos so zaposlenim izplačali 1.250 evrov bruto nagrade za lansko poslovno uspešnost. Da se o izplačilu božičnice še niso odločili, so nam sporočili tudi iz Slovenskih železnic in Cestnega podjetja Ptuj. Zavarovalnica Sava je zaposlene nagradila s tisoč evri nagrade za poslovno uspešnost.
V	podjetjih Talum, Perutnina Ptuj in Boxmark pa se na naše poizvedovanje niso odzvali.
Mojca Zemljarič
Starše • Župan predlagal uvedbo sejnin tudi za dopisne seje
Za en klik na dopisni seji 80 evrov
Starški svetniki bodo od prvegajanuarja naprej plačani tudi za sodelovanje na dopisnih sejah občinskega sveta. Spremembo pravilnika, ki ureja to področje, je predlagal župan Stanislav Greifoner.
Boštjan Munda je bil edini svetnik, ki je glasoval proti temu, da bi člani občinskega sveta dobili denar tudi za to, da oddajo svoj glas na dopisni seji. »Mislim, da bi vsak izmed nas preživel tudi brez tega plačila, zato bom vsekakor glasoval proti temu predlogu, k premisleku pa pozivam tudi vse druge. Dopisnih sej bi tako moralo biti čim manj, saj ne ponujajo možnosti za razpravo,« je tik pred glasovanjem poudaril Munda, ki si v prihodnje želi čim manj tovrstnih sej. Pomisleke glede sejnin za udeležbo na dopisnih sejah je izrazil tudi svetnik Aleksander Furek. Letos so prejeli vabila na pet dopisnih sej, kar je po njegovem mnenju preveč. »Strinjam se s svetnikom Mundo, da nobeden izmed nas zaradi tega plačila ne bo bolj bogat ali bolj reven. Dobil sem kar nekaj klicev občanov, da se bomo »prodali« za 80 evrov. Po drugi strani pa je vsak izmed nas odgovoren za svoj glas, sodelovanje na dopisni seji pa prav tako od nas zahteva priprave in določen čas,« je poudaril Furek, ki se je nato pri glasovanju vzdržal.
O donacijah bo odločala posebna komisija
Na decembrski seji je občinski svet soglasno potrdil tudi novi pravilnik o dodelitvi donatorskih in pokroviteljskih sredstev iz občinskega proračuna. O višini donacije ne bo več odločal župan, ampak posebna komisija. Na tak način naj bi bilo podeljevanje denarja za razne dogodke in prireditve bolj jasno in transparentno.
Svetnica Nataša Petek je predlagala, da bi se redne seje načrtovale na dva meseca, število dopisnih pa bi moralo biti čim manjše. »Dejstvo je, da se moramo pripraviti tudi za dopisno sejo in pregledati gradivo, zato podpiram predlagane spremembe.«
Letos so v Staršah sklicali pet dopisnih
Starški svetniki bodo po novem plačani tudi za sodelovanje na dopisnih sejah.
sej, kar je za nekatere svetnike veliko preveč. Večina dopisnih sej je imela samo eno točko dnevnega reda.
Plačilo za dopisno sejo: 3,5 odstotka mesečne plače župana
Svetniki so imeli za vsako izmed dopisnih sej na voljo nekaj dni časa, svoj glas pa so oddali preko elektronske pošte.
Večina omenjenih točk ni vsebovala obsežnejšega gradiva, zato so za glasovanje in pošiljanje preko elektronske pošte porabili zgolj nekaj minut. Letos za to delo niso bili plačani, v letu 2023 pa bodo za vsak tak klik prejeli 80 evrov oz. 3,5 odstotka mesečne plače župana. Sejnina za udeležbo na redni seji ostaja enaka, in sicer v višini 7 odstotkov mesečne plače župana oziroma 160 evrov.
Mojca Kacjan, direktorica občinske
uprave, je pojasnila, da ta sprememba nikakor ne bo vplivala na število dopisnih sej, ki se zvrstijo skozi leto. Poudarila je, da poslovnik natanko določa, v katerih primerih jih lahko skličejo. Največkrat se dopisnih sej poslužujejo, ko so roki za prijavo na določene razpise zelo kratki in je treba nujno priložiti še npr. dokumente investicijskih projektov, ki jih mora predhodno potrditi občinski svet.
Estera Korošec
Foto: EK
petek • 15. decembra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Zaplet ob izbiri Milana Klemenca za direktorja zavoda LEA
Je bil direktorski stolček vnaprej rezerviran?
V ponedeljek naj bi mestni svet odločal o tem, ali bo Milan Klemene - sicer tudi mestni svetnik - imenovan za novega direktorja zavoda LEA Spodnje Podravje. Čeprav gaje svet zavoda potrdil, so nekateri člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mnenja, da postopek ni bil transparenten, zato so predlog z večino glasov zavrnili. Zaradi tega zapleta je možen celo umik te točke z dnevnega reda. Marsikoga preseneča tudi dejstvo, daje bil Klemene edini med osmimi kandidati, kije oddal vsa potrebna dokazila. Svetnik Alen Hlišje prepričan, daje bilo na oktobrski seji izvedeno načrtno nižanje kriterijev, razpis pa je bil prilagojen po meri kandidata, kije bil že vnaprej določen za to delovno mesto.
Konec novembra je svet zavoda ugotovil, da je med osmimi kandidati za direktorski stolček Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje le eden izpolnjeval vse razpisne pogoje in oddal vsa potrebna dokazila. Klemene je tako postal edini možen - in po mnenju sveta zavoda - tudi primeren kandidat za to delovno mesto. Da bi bil imenovan, bi moral predlog sveta zavoda v ponedeljek potrditi še mestni svet. Pri tem sicer glede na aktualno politično klimo ni pričakovati težav. Se je pa zapletlo pri pridobivanju stališča Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI). Vodi jo podžupan Boštjan Šeruga, člani pa so še Andrej Čuš ter trojica, ki ima precej pomislekov okrog imenovanja oziroma izvedbe postopka: Franjo Rozman, Alen Hliš in Alen Iljevec. Iljevec je povedal, da društvo Ptuj je naš nasprotuje imenovanju zaradi dvoma o transparentnosti in ustreznosti postopka. Pravi, da še vedno čakajo mnenje Ministrstva za javno upravo o tem, kaj sploh je naloga in vloga komisije v takšnem primeru. Zaradi te dileme so se sestali dvakrat, tudi včeraj (v četrtek) popoldan, po zaključku naše redakcije. A glede na sestavo in mnenja peterice članov kakšnih bistvenih sprememb kljub temu ni pričakovati: trije člani (večina) najbrž tudi tokrat niso podprli imenovanja.
Takšnega primera, da bi svet zavoda podal predlog, KMVI pa ga ne bi potrdil oziroma bi izbiri nasprotoval, že dolgo ni bilo. Prav zato se je tudi vodstvo občine obrnilo na Ministrstvo za javno upravo z zaprosilom za pojasnila, kako postopati naprej.
Alen Hliš je prepričan, da je zavod LEA popolnoma v mreži osebnih interesov določenih posameznikov.
Jasno je sicer, da direktorja imenuje ustanovitelj na predlog sveta zavoda. Predlog sklepa o imenovanju kandidata pa oblikuje komisija, kar pa je v tem primeru nemogoče, glede na to, da sklepu o imenovanju večina članov komisije nasprotuje.
Hliš: »Zavod je ugrabljen v igri osebnih interesov!«
Svetnik Alen Hliš je v zadnjih mesecih, še pred objavo razpisa za prosto delovno mesto, svet zavoda agencije LEA, ki ga je doslej vodil prav Klemenc, zdaj pa ga je prevzel Vladimir Koritnik, zaprosil za podatke v zvezi z delovanjem tega zavoda: »Zdi se mi, da je zavod ugrabljen v igri osebnih interesov. Načrtno znižanje kriterijev za izbor novega direktorja s sporočilom, da si želimo večje število kandidatov, na razpisu pa nato zavrnjeni vsi prijavljeni kandidati razen izbranega kandidata zaradi
Čakajoč na mnenje Ministrstva za javno upravo
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja razne naloge, povezane z volitvami, imenovanji in razrešitvami. V nekaterih primerih opravlja razpise oz. kandidacijske postopke. V primeru agencije LEA ni bilo tako, saj je postopek vodil svet zavoda.
Županja Nuška Gajšek je dejala, da so v zvezi s tem postopkom za mnenje zaprosili ministrstvo za javno upravo, od tega bodo odvisni nadaljnji postopki.
Svetnik Alen Hliš sicer meni, da brez soglasja komisije sklep sploh ne more na mestni svet: »Če je drugače, je potem delovanje komisije nesmiselno, najboljše, dajo razpustijo. V primeru, ko ni izdanega soglasja komisije, se točka umakne z dnevnega reda seje oziroma umik na sami seji predlaga predsednik komisije.«
Milan Klemene je med vsemi osmimi kandidati edini oddal popolno prijavo za direktorja, a se večina članov KMVI ne strinja z njegovim imenovanjem za direktorja.
kriterijev (npr. slovensko državljanstvo), ki jih sploh ne bi smelo biti, saj svet zavoda nima pristojnosti dodajati kriterijev, vse to dokazuje. Zahtevo za dostop do nekaterih informacij in dokumentov sem naslovil na LEA Spodnje Podravje in MO Ptuj že nekajkrat v zadnjih mesecih, zahtevanih infor-
Mestni svet bi moral o imenovanju odločati v ponedeljek.
Računica že pripravljena
Proti imenovanju Klemenca, kije član liste MI&Čuš, so predvsem člani gibanja Svoboda in SDS, medtem ko ga bodo najbrž podprli vsi člani liste, kiji pripada, in SD, kar skupaj pomeni 16 glasov (sam se bo sicer verjetno izločil). V 29-članskem svetu to (za las) zadostuje za imenovanje. Še največja uganka je glasovanje strank, list in svetniških skupin, ki imajo v mestnem svetu po enega svetnika. Glede na dosedanje dogajanje na sejah jih bo najbrž večina proti imenovanju, kar pa ne spremeni računice. Edino, kar trenutno lahko Klemencu prepreči, da bi nastopil funkcijo, je, da o imenovanju zaradi negativnega mnenja KMVI v ponedeljek sploh ne bi glasovali. To pa bo odvisno predvsem od stališča pristojnega ministrstva, ki gaje občina zaprosila za mnenje v zvezi s tem, ali je predlog komisije zavezujoč ali ne in kako v takem primeru postopati naprej.
macij in dokumentov do danes še nisem prejel.«
Eden od kandidatov: »Vse je bilo vnaprej dogovorjeno«
Očitno je, da je razplet razpisa presenetil in razburil marsikoga. Eden izmed prijavljenih kandidatov (ki sicer ne želi biti imenovan, podatki pa so v uredništvu) razmišlja o tem, da bi vložil zahtevo za sodno varstvo. Kot pravi, se mu ne zdi smiselno, da so zahtevali priložitev dokazila o državljanstvu in potrdila o delovni dobi. Prav teh dokazil namreč ni oddal: »Zdelo se mi je samoumevno, da je to jasno, če so vsi ti podatki del življenjepisa. Moram priznati, da ko sem videl plačni razred, razmišljam, ali naj se sploh pritožim. Edino, kar me jezi, je, da je bilo vse vnaprej dogovorjeno, zgolj zato razmišljam o vložitvi zahteve za sodno varstvo. Svet zavoda pa se je še bolj zaprl, pritožb sploh ne obravnavajo.«
Če bo Klemenc kljub vsem zapletom, ki so vezani na sam razpisni postopek, ne pa toliko na njegove kompetence vodenja zavoda, v ponedeljek potrjen kot primeren kandidat, bo direktorsko mesto nastopil s 1. januarjem 2024.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
Cerkvenjak • Za 200 metrov podaljšana vzletno-pristajalna steza
Rezervno letališče za protitočno obrambo
Športno letališče v Čagoni upravlja Aeroklub Sršen, ki deluje že 22 let, od letos pa se ponaša z veliko pridobitvijo - daljšo vzletno-pristajalno stezo. Ta je doslej merila 700 metrov, zaradi dodatnih 200 pa bodo lahko letališče po besedah Vita Kra-nerja, tajnika kluba in direktorja cerkvenjaške občinske uprave, uporabljala večja letala, poleg tega bodo z daljšo stezo zagotovili večjo varnost letalskih posadk.
»Naša nova pridobitev, ki je stala 12.000 evrov, pokrili pa smo jo z lastnimi sredstvi ter denarjem občine in donatorjev, bo dobrodošla tudi za protitočno letalo Letalskega centra Maribor. Svojo posadko so namreč že večkrat selili v Cerkvenjak, običajno ob zaprtju mariborskega letališča, enkrat so se selili tudi v Moškanjce. Kadar so bili vremenski pogoji idealni, je cessni, s katero razbijajo točonosne oblake, v Čagoni sicer uspelo vzletati in pristajati, a ob nevihtah pogoji niso nikdar dobri, pilotu hitro zmanjka
metrov za vzlet, zato je daljša steza zelo pomembna. Veseli je bodo tudi kandidati za pilote, ki v času šolanja za vzlete in pristanke potrebujejo še več prostora.«
Kraner je vesel, da jim je od Sklada kmetijskih zemljišč po več kot desetletju usklajevanj uspelo za nedoločen čas v zakup pridobiti šest hektarjev dodatnih površin, kar šteje za enega večjih uspehov kluba.
V hangarju je trenutno parkiranih šest ultralahkih letal in motornih zmajev, v prihodnosti pa si želijo še enega, saj vlada veliko zanimanje za
hrambo plovil. »Hangarji v Mariboru in Murski Soboti so namreč tako polni, da so parkirana takorekoč eno na drugem.« Čeprav bi z asfaltiranjem vzletno-pristajalne steze omogočili nemoteno uporabo letališča tudi pozimi, za zdaj o tem ne razmišljajo. Asfaltiranje je drago, poleg tega so športna letališča običajno travnata, pristajanje na travi pa varnejše.
Aeroklub Sršen šteje približno 60 članov, ki se ukvarjajo z mode-larstvom, športnim letenjem ter motornim padalstvom. Med njimi
je največ modelarjev, ki imajo tudi povsem svoj del vzletišča. »Mnogi ne vedo, da je slovensko modelar-stvo doma v Cerkvenjaku in da smo med najboljšimi ne le v državi, pač pa tudi izven meja. Ker želimo pomladiti starostno strukturo članov, skrbimo za podmladek, v osnovni šoli vodimo modelarski krožek in skušamo mlade navdušiti tudi za naslednji korak - letenje. Če izmed desetih modelarjev kasneje pridobimo enega do dva pilota, je to že uspeh.«
Senka Dreu
Na športnem letališču v Cerkvenjaku so ponosni na novo pridobitev - podaljšano vzletno-pristajalno stezo, ki bo lahko služila tudi kot rezervno letališče za protitočno obrambo.
Foto: FB
4 Štajerski
Podravje
petek • 15. decembra 2023
Ptuj • Šolski center do denarja za energetsko prenovo
Zagotovljenih 14 milijonov evrov
Dotrajane in energetsko potratne stavbe Šolskega centra (ŠC) in Dijaškega doma Ptuj še vedno čakata na nujno potrebno celovito prenovo. Po napovedih Otona Mlakarja, direktorja ŠC Ptuj, se bo težko pričakovana energetska sanacija začela v drugi polovici drugega leta ali v začetku leta 2025, odvisno od razpisov in srečne roke pri izbiri izvajalcev.
Energetska prenova stavb Šolskega centra, Dijaškega doma in Gimnazije Ptuj mora biti zaključena do aprila 2026.
Kot je znano, je bil Šolski center v sodelovanju z Dijaškim domom in Gimnazijo Ptuj uspešen na razpisu za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Na seznam se je v prvem roku uspelo uvrstiti osmim projektom iz celotne Slovenije v skupni vrednosti 28 milijonov evrov, med njimi je največja investicija ravno ptujska. Za izvedbo energetske prenove so pridobili 14 milijonov evrov, okoljsko ministrstvo pa zagotavlja še plačilo celotnega
DDV. Energetska prenova obsega šest objektov v skupni neto tlorisni površini stavb nekaj več kot 23.000 m2. Po prenovi pričakujejo prihranek v višini 76 odstotkov.
Projektna dokumentacija je v izdelavi
Znesek sofinanciranja energetske prenove znaša okoli 12 milijonov, statične prenove pa še dodatna dva milijona evrov. Natančnega popisa del še ni, saj projektna dokumentacija še ni izdelana. Na-
čeloma naj bi na stavbah zamenjali streho, fasado in razsvetljavo, v dijaškem domu pa še okna. Na streho Šolskega centra bodo namestili sončne elektrarne z minimalno močjo 165 kilovatov, kar je bil tudi eden izmed pogojev za pridobitev sredstev. Mlakar je pojasnil, da trenutno pridobivajo vso potrebno dokumentacijo, razpis za izvajalca del pa bodo predvidoma objavili v prvi polovici leta 2024. Projekt se mora sicer zaključiti najkasneje do 30. aprila 2026.
EK
Ptuj • V ZD leto zaključujejo z novimi naložbami
Nov zobni rentgen in vozila
Tudi to leto Zdravstveni dom (ZD) Ptuj zaključuje z novimi pridobitvami v skupni vrednosti 600.000 evrov. Decembrske investicije so pri njih že stalnica. Zraven treh novih vozil so namenu predali še najsodobnejši aparat za zobni rentgen.
ZD je dobil tri nova vozila
Z najnovejšimi pridobitvami Zdravstvenega doma Ptuj je direktorica Metka Petek Uhan izjemno zadovoljna: »Gre za najboljši rentgen, ki trenutno obstaja za zobozdravstvo. Sredstva smo zagotovili sami, aparat je stal 80.000 evrov.« Postavili so ga v kletne prostore Zdravstvenega doma, kjer bodo lahko odslej še bolj natančno opravljali rentgensko slikanje zobovja.
Pred kratkim pa so nabavili in namenu predali še tri nova vozila, eno za hišne obiske, preostali dve pa za patronažno službo. Skupaj so vsa vozila vredna okrog 80.000 evrov.
Leto 2023 končujejo s približno 600.000 evrov vrednimi investicijami. To je okviren znesek
vsakoletnih naložb ptujskega ZD. Petek Uhanova izpostavlja, da so vlaganja nujna, saj ob strokovnosti kadra predstavljajo nujen temelj razvoja in kakovosti storitev: »Sredstva za naložbe nam uspe zagotoviti, ko programe uspešno opravimo. Vesela sem in lahko se le zahvalim vsem zaposlenim, ker nam je to uspelo skupaj in bomo praktično vse programe uspešno opravili, na nekaterih področjih celo presegli plane.«
Vozni park iz leta v leto posodabljajo
Stalna praksa ZD Ptuj je, da v novo leto stopijo z novimi vozili. Januarja 2021 so jih kupili šest, v
začetku leta 2022 dve novi reševalni vozili za nujno medicinsko pomoč in tri nove avtomobile. Skupna vrednost je znašala kar 350.000 evrov. Tudi tekoče leto so začeli s šestimi novimi vozili, vrednimi 333.000 evrov. Namenili so jih za patronažno službo, nujno medicinsko pomoč, tehnične službe in Center za duševno zdravje. Končujejo pa ga s še tremi vozili, vrednimi 80.000 evrov. Vozni park ptujskega ZD je velik, obsega okrog 60 različnih vozil. Številna so v zadnjih letih zamenjali. Ker pokrivajo izjemno razgiban teren, so vozila ob zamenjavi precej dotrajana, z njimi pa naredijo tudi več kot pol milijona kilometrov.
Dženana Kmetec
v
Cas kot zvezda se utrne, stare vse poti z agrne,
nove, z upi tlakovane, vir so sreče i smejane.
¿Naj, uoa aSidče áíeñekni dan turnega (eta,
.uuadet
|¡2 * *
e fatuta aeitii z, udenu,, tfeqjepJrfnaMtjadbeca, >iadaAt in optimizem..
%p£e, božične, ptuvzniñe in use da6?ui *	utetuSOSW
OBČINA	* *
GORIŠNICA	ZBamtOCa&Vt, župan
* * * * *
Toplina doma, vonjpo domači hrani in bližina najdražjih - preproste stvari so najdragocenejše. Vesel božič ter zdravo in srečno 2024.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptujin Območna enota KGZS Ptuj
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _PTUJ_
www.kgz-ptuj.si
Tumpejevi dnevi
1.-2. februar 2024, Hotel Primus Ptuj
Festival
DOBROTE
V slovenskih kmetij
17.-19. maj 2024, Minoritski samostan Ptuj
Foto: CG
Foto: CG
petek • 15. decembra 2023
Podravje
Štajerski	5
Ptuj • Kakšen je in kako deluje novi urgentni center
V urgentnem centru dnevno okrog sto pacientov
Več kot 12 let je celotna regija čakala na ureditev primernih prostorov za izvajanje nujne medicinske pomoči na -
Ptuju. Urgentni center je začel delovati 1. decembra, dnevno obravnavajo okrog sto pacientov. Imajo sicer nekaj „porodnih" krčev, ki so povezani predvsem z organizacijo dela, a jih uspešno obvladujejo. Potrebovali pa bodo dodaten kader. Prvega zdravnika urgentne medicine bo ptujska bolnišnica zaposlila z novim letom.
UHbrf
£.\TE
A
Lepi in sodobni prostori novega urgentnega centra gotovo predstavljajo veliko pridobitev. Stara urgenca v prostorih Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj niti slučajno ni bila več primerna za to dejavnost in čas. Po dolgih letih prepričevanja in predstavljanja argumentov v korist gradnje je država oz. ministrstvo le zagotovilo glavnino sredstev za izvedbo in 6,5 milijona evrov vredna investicija je zaključena. Ta teden so nove prostore predstavili tudi širši javnosti.
Vse pod eno streho, nič več tavanja pacientov
Nova vstopna točka v ptujsko urgenco je lepo urejena, čakalnica velika. Nadomestila je stara hodnika, tako tistega v zdravstvenem domu kot v bolnišnici. Zdaj namreč urgentna služba deluje pod eno streho. Vodja Urgentnega centra Ptuj Simonca Kalšek pravi, da je to izjemno pomembna novost: »Neprimerljivo drugače je. Prostori so bistveno boljše urejeni, ni več razdrobljenosti, ko so bolniki morali tavati med različnimi ambulantami, zdaj je vse na enem mestu. To je bistvena razlika. Tudi triaža
Nova opazovalnica je nadomestila stare hodnike in kopalnice, po katerih so bolniki čakali na sprejem ali odpust.
je novost. Tega sistema prej nismo poznali.« Vsak pacient, ki pride v ptujski urgentni center, se triažira, določi se stopnja nujnosti, nato pa ga napotijo v ustrezno ambulanto na nadaljnjo obravnavo. V sklopu centra deluje enota za hitre preglede, ki je v domeni Zdravstvenega doma Ptuj, to je prejšnja dežurna ambulanta, ločeni so prostori za kirurško in intenzivno obravnavo. Vse pa je na enem mestu, pod eno streho. V sklopu urgentnega centra je končno urejena tudi opazo-
valnica, v kateri je prostora za pet pacientov. Ti so prej pogosto ležali po vseh možnih prostorih, kopalnicah in hodnikih ob internističnih ambulantah. Opazovalnica je opremljena z monitoringom, kar pomeni, da lahko bolnike varno nadzorujejo. Za življenjsko ogrožene in poškodovance je urejen poseben urgentni vhod, ti imajo prednost pred drugimi.
Potrebovali bodo dodatni kader
V Zdravstvenem domu Ptuj imajo zaposlena dva zdravnika urgentne medicine in enega za polovični delovni čas ter dva specializanta. Ptujska bolnišnica teh profilov še nima, svoje področje dela pokrivajo z internisti in kirurgi. Bodo pa z januarjem dobili dodatni kader, k njim iz druge bolnišnice prihaja en zdravnik, ki se ukvarja predvsem z urgentno medicino. V prihodnje načrtujejo še dodatne zaposlitve.
Nove zaposlitve že kmalu
Tudi organizacijsko je delo urejeno drugače kot doslej. Zraven tega, da so združili dejavnosti, ki so jih prej izvajali na več lokacijah, je sistem dela za zaposlene drugačen, predvsem za zdravnike. »Pripravljali smo se na to celo leto. Triažne sestre so opravile potrebno izobraževanje, tudi ves ostali
Urgentni center so namenu predali Aleksander Voda, Teodor Pevec, Anita Vršič in Simonca Kalšek.
Prvo nadstropje še vedno »v zraku«
V. d. direktorja ptujske bolnišnice Aleksander Voda pravi, da je regija končno dobila enake pogoje, kot jih imajo drugi in kot prebivalcem Spodnjega Podravja pripadajo. Informacij o nadaljnjih korakih, povezanih z nadgradnjo, kjer so načrtovane nove operacijske dvorane, še nimajo. Ministrstvu za zdravje so posredovali projektno dokumentacijo. Vse skupaj je ocenjeno na 18 milijonov evrov. Povratne informacije ministrstva še nimajo.
Oprema pomeni veliko dodano vrednost.
kader je imel številne vaje, da smo se pripravili na ta novi način dela,« pravi Kalškova.
Jasno, da v začetni fazi še ugotavljajo nekatere težave, od tehničnih do organizacijskih, a vse rešujejo sproti. Dnevno obravnavajo od 90 do 100 bolnikov, kar so tudi pričakovali. Je pa tak sistem dela, kot ga imajo trenutno, za nekatere zdravnike precej zahteven. Delujeta kirurška in internistična ambulanta, kar za tiste zdravnike, ki pokrivajo še delo na oddelkih, pomeni več prehojenih poti. »Nov sistem dela je zdravnikom olajšal in otežil delo obenem. Centralizacija prostorov in dejstvo, da imamo opazovalnico, sta prednost, medtem ko so predvsem internisti na oddelku precej oddaljeni od urgentnega centra,« priznava Kalškova. Seveda bi se to
z dodatnim kadrom izboljšalo, zato upajo na nove zaposlitve.
Strokovni direktor Teodor Pevec je optimističen, saj bodo z novim letom enega urgentnega zdravnika zaposlili, razpisali pa bodo tudi specializacije: »Najbrž bo treba dodatno zaposlovati tudi na negovalnem delu. Sestre smo povečini premestili znotraj zavoda.«
Anita Vršič, pomočnica direktorja za zdravstveno nego, je povedala, da v urgentnem centru deluje 18 diplomiranih in tri srednje medicinske sestre: »Večinoma so se že prej izobraževale. Premestili smo jih iz drugih oddelkov in jih tam nadomestili z novim kadrom. Številke obravnav so visoke. Verjetno pa bodo tudi pri nas potrebne dodatne zaposlitve.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj • Omejitve ogrevanja prostorov v javnih zavodih
Ponekod varčevanje možno, drugod ne
Že pred letom in pol je država zaradi povišanja cen energentov sprejela ukrepe, namenjene zniževanju stroškov ogrevanja in hlajenja v javnih stavbah. Zdaj zavode, katerih ustanoviteljicaje, k temu poziva tudi ptujska občina.
Vlada RS je lani poleti sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja. Ptujska mestna svetnica Lina Habjanič pa poudarja, da bi se tega morali držati v večini javnih ustanov, zato je posredovala pobudo za omejitev temperature ogrevanja v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj, saj slednji predstavljajo velik
strošek za proračun. Predlagala je, da omejijo temperaturo ogrevanja na največ 22 stopinj Celzija, razen v primerih, kadar bi takšna omejitev lahko ogrožala uporabnike. Na ptujski občini so pobudo svetnice podprli in se strinjali, da je smiselno direktorje javnih zavodov, zlasti tistih, katerih (so)ustanovitelj je mestna občina, ponovno opomniti na vladno uredbo.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so stroški veliki
Navodilom države so že sledili nekateri javni zavodi v mestu. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, pravi, da ogrevajo velike površine, na več lokacijah, zato je ogrevanje v njihovem primeru visok znesek. Proti pričakovanju sama grajska stavba ni tako problematična, saj večjega dela sploh ne ogrevajo. Le slavnostno dvorano, pedagoško sobo in po potrebi kakšne manjše prostore.
»Drugje uravnavamo temperaturo, kot pač lahko, da stroške ogrevanja čim bolj znižamo na vseh lokacijah. Precej potratna je stavba na Muzejskem trgu, pa tudi katera druga, ponekod se da
varčevati, drugje je to težje,« ugotavlja Lorenčič.
V zdravstvenem domu dodatno varčevanje ni možno
Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, pravi, da v njihovem primeru dodatno varčevanje na ta način ni možno. V ambulantah je temperatura okrog 24 stopinj Celzija: » Kjer je le možno, temperaturo znižamo, v nekaterih delih pa enostavno to ni mogoče, ker se pacienti morajo sleči za pregled in bi to predstavljalo preveliko tveganje za zdravje.« Stavba Zdravstvenega doma je priključena na sistem daljinskega ogrevanja, nekatere zunanje ambulante ogrevajo na kurilno olje, stroške ogrevanja pa pokriva ZZZS.
Dženana Kmetec
Bi bilo možno stroške ogrevanja v javnih zavodih znižati?
Foto: CG
ORMOŽ
HARDEK 44C, 2270 ORMOŽ Prodaja: 0274164II, Servis: 0274164 05 Nadomestni deli: 02 7416 413 www.avtocenter-ormoz.si
Našim cenjenim strankam, poslovnim partnerjem ter prijateljem želimo mirne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2024!
Tudi v letu 2024 lepo vabljeni vAvtocenter Ormož, kjer vas z veseljem pričakujemo.
6 Štajerski
V središču
petek • 15. decembra 2023
Ptuj • Zakon udaril po gostinskih obratih - bodo zaposleni v industriji ostali brez tople malice?
S štempljanjem tudi nad zdravo prehrano zaposlenih
Bomo šli tudi pri malicah korak nazaj? Bodo sendviči ali doma pripravljena hrana postali prevladujoči način prehranjevanja delavcev med delom? To je hrana brez osnovnih standardov zdrave prehrane, ki so jim gostinci zavezani pri pripravi malic.
L
Foto: pexels
Novela zakona o evidentiranju na področju dela in socialnega varstva odpira številna vprašanja, na katera za zdaj ni pravih odgovorov. Večina pa je mnenja, da gre za še eno nepotrebno birokratsko evidenco, za katero se ne ve, komu služi. V industriji, podjetjih, je evidenca delavca na delovnem mestu že dolgoletna obveza. V okviru vodenja evidence o izrabi delovnega časa je sedaj treba voditi tudi evidenco odmora za malico in njeno trajanje, saj se ta šteje v redni delovni čas in zanj delavec dobi plačilo.
Dolgoletni gostinski delavec Marjan Skok je ob začetku uveljavitve novele zakona o evidencah na področju dela in socialnega varstva opozoril na to, da je ta neizvedljiv v gostinstvu in turizmu, tudi v industriji in podjetjih.
Že v prvih dneh 15-odstotni upad
Evidenca malice, polurnega odmora, je poslovanju restavracije Gastro, ki še vztraja pri pripravi toplih malic, že v prvih dneh prinesla 15-odstotni upad, ker delavci iz bližnjih obratov, tovarn več ne prihajajo na regresirani topli obrok. Kritičen je do pripravljavca zakona, do delodajalcev in Obr-tno-podjetniške zbornice, da so bili „tiho", ko se je pripravljala novela že omenjenega zakona. „Ljudje, ki niso vezani na to, poli-
tiki, visokošolski učitelji, torej izjeme, njim je vseeno. Tudi vodstva v podjetjih gredo jest, ko lahko gredo jest. Pri nas v gostinstvu pa je specifika, ne more biti malica opredeljena na pol ure. Mi včasih jemo slabše kot marsikdo. Mi moramo delati, ko so gostje pri nas. Ne moremo reči, zdaj pa se gremo štempljat za malico, počakajte pol ure, da vam bomo postregli. Kdo si lahko to izmisli in zapiše v zakon, povejte?! V gostinstvu lahko gremo jest, ko se gostje najedo. Včasih jemo tudi za šankom,« je resnico čisto odkrito povedal dolgoletni gostinec Marjan Skok.
Zakonodaja tepe po gostincih že od Kebrovega zakona naprej
Že od prvega dne uveljavitve sprememb pri evidentiranju delovnega časa se v go-
stinskem obratu Gastroja srečujejo z upadom malic. »To, da gostinci že leta pijemo tinto, nikogar ne briga. Kot nikogar ne briga, če mi neko podjetje ne plača za malice, če gre v stečaj in gostinca dodatno ogrozi v njegovem poslovanju. V času korone, ko nismo delali, nas nihče ni odvezal plačila za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in še česa. Koliko nesmiselnih zakonov smo sprejeli v zadnjih tridesetih letih, ki so udarili po gostinstvu in turizmu? Začelo se je s Kebrovim zakonom, šilčki so do 10. ure prepovedani, pivo in vino ne, četudi se nekdo lahko v tem času napije tudi od vina in piva. Nato je prišel protikadilski zakon, ki je od gostincev zahteval ureditev kadilnic. Vmes pa se je zgodil še hacap. Veliko denarja smo vložili v to, da lahko izvajamo vso to zakonodajo. Mi bi morali
učiti inšpektorje, mi imamo prakso, oni so samo v knjigah prebrali o čistih in nečistih poteh. Hacap lahko nadzoruje nekdo, ki ima večletno prakso v gostinstvu, ne pa samo na papirju. Že od nekdaj, ko še ni bilo hacapa, piščančjega mesa nismo nosili mimo zelenjave, ker to ne gre. Vse to smo vedeli že pred 50 leti. Ker pa je nekdo moral nekaj narediti, je uvedel hacap.«
Bodo topli obroki »izumrli«?
Če bo šlo tako naprej, če se bo upad malic še povečeval, jih bodo v Gastroju morali prenehati pripravljati za tiste, ki so doslej še prihajali v njihovo restavracijo. »Drugo je seveda, kjer imajo podjetja lastne razde-lilnice in jim je mogoče malico dostavljati z določenim časovnim zamikom. Vse več pa je podjetij, ki se odločajo za izplačilo re-
Spoštovane občanke in občani!
Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti
in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v novem letu 2024!
Zupan občine Zetale Anton Butolen l.r.
PERUTNINARSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o.
Spodnja Hajdina 17, Spodnja Hajdina
Vsem članom zadruge in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter obilo zdravja, zadovoljstva v letu 2024.
V	prazničnih dneh želimo veliko trenutkov, ki vam naj napolnijo srce s srečo in z radostjo. Naj bo blagostanje,
predvsem pa zdravje naklonjeno vsem. Hvala posameznikom ter podjetnikom za use dobro, kar so naredili u tem letu za našo občino Cirkulane.
V	letu 2024 želimo čim več uspešnih, zadovoljnih in z veseljem preživetih dni. "Naj bosta med nami mir in
zadovoljstvo, da živimo v lepih krajih in krasni domovini Sloveniji.
Županja Antonija Žumbar z občinskim svetom in občinsko upravo
Zaključna gradbena dela Z VAM112 LET
Franc Božičko s.p.
040212728
Apače 189,2324 Lovrenc na Dravskem polju
SREČNO, VESELO IN USPEŠNO 2024
KRI
o jživinozdravniška ambulanta, d.o.o.
G?
ZA tt ^ ^ tí v
Cirkovce 50, 2326 Cirkovce Tel.: 02 / 789 01 70, tel./fax: 02 / 789 01 71 E-mail: kriza@siol.net, www.kriza.si
PE TRNOVSKA VAS Trnovska vas 42a, 2254 Trnovska vas Tel.: 02 / 757 38 01
DEŽURNI TELEFON: 041 640 466
Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja, polno 2024.
petek • 15. decembra 2023
V središču
Štajerski	T
gresa za malico v denarju, namesto da bi delavcem v resnici omogočili topli obrok v osmih urah. Nihče pa jih ne more prisiliti v to, da bodo uredila razdelilnice hrane, če jih doslej še niso imela," ugotavlja Marjan Skok. Zaposleni v industriji, podjetjih, kjer nimajo razdelilnic oz. primernih prostorov, v katerih bi lahko na človeka vreden način pomalicali, se bodo sedaj prehranjevali v garderobah. Se je kdo ob tem vprašal, kje bodo končali ostanki hrane? Za gostinca se ve, kaj mora narediti vsak dan sproti z ostanki hrane. Prostor, v katerem delijo hrano, vselej očistijo, kot tudi odpeljejo biološke odpadke. Tega sedaj ne bo. To je daleč od hacapa, zato tudi vprašanje, zakaj smo ga sploh uvedli, če pa ga sedaj ne bo mogoče izvajati.
Igrajo se (tudi) z zdravjem ljudi
Kot kaže, gre v tem primeru za novo ogrožanje zdravja delavca na delovnem mestu. „Na eni strani govorimo, kako skrbimo za to, da bi imeli zdrave delavce, delamo pa popolnoma drugače oz. v njegovo škodo. Zaradi takšnih ali drugačnih razlogov so že v preteklosti v nekaterih podjetjih ukinili obrate družbene prehrane. Namesto za toplo malico gre denar sedaj za vse drugo, samo ne za toplo malico. Podjetja pa z izplačilom regresa za malice v denarju navidezno povišujejo že tako mi-zerne plače zaposlenih v industriji. Dolgoročno to ne bo šlo, igramo se z zdravjem ljudi. Samo poglejmo šoferje, tri četrtine
je bolnih na želodcu, črevesju, ledvicah itd., ker se niso imeli časa zdravo prehranjevati. Lahko pa delavcem omogočimo topel obrok, če bomo določili, da je malica od 10. do 11. ure ali od 12. do 13. ure, tako kot je to v tujini," še pove Marjan Skok, ki poziva odgovorne, naj se že enkrat jasno opredelijo glede zdravega prehranjevanja zaposlenih. Še prej pa odpravijo birokratske nesmisle pri štempljanju po novem.
Tisti gostinci, ki še pripravljajo malice, bodo morali iskati nove poti do gostov, če bodo želeli preživeti. Opazno pa je tudi, da se je v nekaterih gostilnah povečalo naročanje hrane po telefonu z osebnimi prevzemi, ker nihče noče tvegati. Sankcije za neupoštevanje zakona so visoke.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kje so zdaj zdravniki in sindikati?!
Marjan Skok: „Novela zakona o evidencah na področju dela in socialnega varstva prinaša obvezno evidentiranje delovanje časa, razen za funkcionarje in visokošolske učitelje. Kot dolgoletni gostinski delavec lahko povem, da gre za novo birokratsko nepotrebno evidenco, kije na mnogih področjih neizvedljiva, tudi v gostinstvu in turizmu. Po novem je treba evidentirati tudi odmor za malico. Naj mi predlagatelji sprememb povedo, kako lahko delavec z regresirano prehrano pride na toplo malico v restavracijo v roku pol ure?! V tem času ni zmožen zapustiti delovnega mesta, ugasniti stroje, si umiti roke in priti v restavracijo, če ima sedem minut hoje do naše restavracije, toliko potrebuje za pot nazaj, to je že 15 minut. V petnajstih minutah pa naj ga nekdo postreže. V tem primeru bi morali imeti za vsakega gosta svojega natakarja. Že prvi dan smo v naši restavraciji izgubili 15 odstotkov dnevnega prometa! Več deset delavcev, ki so do uveljavitve sprememb redno prihajali na toplo malico, sedaj le-te nima. Vračajo se k sendvičem oz. si malico nosijo od doma. Mislim, da gre za zgrešen zakon, nekdo je pač nekaj zapisal, kar sije nekdo izmislil, zdaj pa to moramo izvajati, kljub temu da se je že vnaprej vedelo, da ga v praksi ne bo mogoče izvajati, ali pač? V industriji, podjetjih to ni mogoče! Se bo kdo vprašal, kaj to pomeni za nekoga, ki nima zjutraj zajtrka? Do popoldneva bo brez toplega obroka! Kje so sindikati, kje zdravniki, ki toliko govorijo o zdravem prehranjevanju, zdravem delavcu, bodo ukinili piramido zdrave prehrane? Naj zapišejo, daje 'zdravo' po novem imeti samo zajtrk in večerjo!"
Za postrežbo tople malice bo marsikateremu delavcu zmanjkalo časa, kar pomeni, da bodo tudi gostinci izgubljali posel.
Slovenija, Spodnje Podravje • Nadaljuje se trend upadanja rojstev
Najbolje v Markovcih, najslabše v Juršincih
Lani je v Sloveniji umrlo 4.865 ljudi več, kot se jih je rodilo, kar pomeni, da je naravni prirast negativen. Takšen Naravni je zaporedoma zadnjih pet let, lani pa je bil celo drugi najnižji po letu 1945, saj je na tisoč prebivalcev znašal -2,3. ^m
prirast na 1.000 prebivalcev
2010	2013	2016	2019	2022
jih je umrlo.
Cirkulane	-2,2	0,9	-0,9	-3,4	-7,3
Destrnik	3,4	1,5	-1,6	-0,8	-2,7
Dornava	2,0	-2,4	-0,7	-2,4	-4,5
Gorišnica	-1,2	-3,7	-1,0	-1,0	-7,1
Hajdina	1,3	2,9	1,3	3,9	2,6
Juršinci	5,6	-3,4	-0,4	-1,3	-16,1
Kidričevo	-0,3	-1,7	0,5	-2,5	-4,7
Majšperk	-1,0	1,8	-0,3	-0,5	-3,5
Markovci	1,0	3,7	1,2	0,5	3,9
Ormož	-0,9	-4,0	-5,6	-3,8	-5,0
Podlehnik	3,7	-2,7	-1,7	1,1	-1,6
Ptuj	-0,5	-2,7	-2,3	-3,6	-4,1
Središče ob Dravi	4,2	-1,4	1,5	-7,7	0,0
Sveti Andraž	4,9	7,0	0,0	0,8	1,7
Sveti Tomaž	1,4	-2,9	-2,5	1,0	-5,4
Trnovska vas	4,5	0,7	3,0	3,0	0,7
Videm	1,1	-1,6	-1,1	-1,3	-3,9
Zavrč	0,0	0,0	-4,5	2,0	1,3
Žetale	-0,7	-6,7	3,1	1,5	1,5
Vir: SURS
Eno je vseslovensko povprečje, nekaj drugega pa naravni prirast po posameznih statističnih regijah. Čeprav je povsod negativen, pa vendar je najbližji enakovrednemu razmerju med številom rojstev in smrti v osrednjeslovenski regiji s prestolnico na čelu, kjer znaša -0,3 na tisoč prebivalcev, v jugovzhodni Sloveniji (-0,8) in na Gorenjskem (-1,2). Najmanj rojstev v primerjavi s smrtmi so zabeležili v pomurski (-5,5) in zasavski regiji
Živeli bodo 3,5 leta dlje
Po statističnih podatkih je lani umrlo 22.492 prebivalcev Slovenije. Ženske so bile v povprečju stare 82,5, moški pa 74,9 leta. Rodilo se je 17.627 otrok: lani rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo dočakale starost 83,9, dečki 78,4 leta, kar pomeni, da naj bi ženske živele poldrugo leto več, moški pa kar 3,5 leta več. Število rojenih je bilo najvišje poleti, umrlih pa kot običajno pozimi.
(-4,8), v podravski pa -3,7.
Ker nas najbolj zanima stanje v 19 občinah Spodnjega Podravja, smo zanje izračunali skupen naravni prirast na tisoč prebivalcev, ki je lani znašal -2,85, torej je bilo razmerje med rojenimi in umrlimi v spodnjepodravskih občinah ugodnejše kot v celotni podravski regiji. Po posameznih občinah smo primerjali naravni prirast v letih 2010, 2013, 2016, 2019 in 2022 ter ugotovili, da je ta skoraj povsod
precej nihal, za razliko od slovenskega povprečja pa so se številke iz negativnih marsikje povzpele do pozitivnih.
Štiri občine redno v plusu
Kot je razvidno iz priložene tabele, so jo lani najslabše odnesli v Juršincih, saj se je tam naravni prirast ustavil pri kar -16,1. Še leta 2010 so imeli več rojenih kot umrlih
(5,6), nato pa so pozitivne številke postopoma lezle v negativne. Z rojstvi gotovo niso zadovoljni niti v Cirkulanah niti v Gorišnici, kjer je naravni prirast znašal -7,3 oziroma -7,1. So pa imeli lani več novorojenčkov kot pogrebov v Markovcih (3,9), Hajdini (2,6), Svetem Andražu (1,7), Žetalah (1,5), Zavrču (1,3) in Trnovski vasi (0,7), v Središču ob Dravi pa so bili na pozitivni ničli.
A kot rečeno, številke variirajo po posameznih obravnavanih le-
tih. Najbolj izrazito so odstopale v Središču ob Dravi, in to od pozitivnega naravnega prirasta 4,2 do negativnega -7,7. Pri večini občin je opaziti trend upadanja rojstev v primerjavi s smrtmi, a so tudi take, ki so puščico obrnile navzgor, na primer Zavrč in Žetale. Najbolj so gotovo veseli tam, kjer so ves čas na pozitivni strani rojstev, torej na Hajdini, v Markovcih, Svetem An-
dražu in Trnovski vasi. Namenoma nismo obdelali razmerja rojstev in smrti za leti 2020 in 2021, saj je bilo to zaradi pandemije covida-19 izrazito nagnjeno v prid slednjim.
Kako pa kaže na Ptuju in v Ormožu? V obeh mestih se naravni prirast iz leta v leto podobno niža in je lani na Ptuju na tisoč prebivalcev znašal -4,1, v Ormožu pa -5.
Senka Dreu
8 Štajerski
Podravje
petek • 15. decembra 2023
Podravje • Cestarji začeli izvajati zimsko službo
Pravijo, da so na sezono dobro pripravljeni
Cestno podjetje Ptuj (CPP) je že zagnalo mehanizacijo na zimski službi. Pred tednom dni so imeli kar nekaj dela s posipavanjem in čiščenjem cest. Direktor Boris Medvedje dejal, da so na sezono dobro pripravljeni.
Na dejavnosti rednega vzdrževanja 1.550 kilometrov državnih in občinskih cest dela okoli sto sodelavcev CPP. Podjetje ima za izvajanje zimske službe lastno mehanizacijo, najemajo tudi podizvajalce. „V sklopu rednega vzdrževanja državnih in občinskih cest sodeluje približno sto naših zaposlenih, gre za delavce različnih profilov, od gradbenih do voznikov. V izvajanje dejavnosti smo vključili večje število partnerjev, predvsem v lokalnih okoljih. Lokalne izvajalce zimske službe imamo praktično v vseh občinah. Za zimsko službo imamo v lastnem voznem parku na voljo pet nakladalcev za nalaganje po-sipnih materialov ter več kot 30 vozil za pluženje in posipavanje. Prav tako imamo posebne stroje
Unimog za premagovanje težjih terenskih pogojev ter dva snežna odmetalca."
Direktor CPP Medved je pojasnil, da imajo za potrebe zimske službe trenutno na zalogi okoli 4.000 ton soli (NaCl). Sklenili so tudi pogodbe o dobavi dodatnih 6.000 ton soli, za preventivne posipe državnih cest uporabljajo tekočo raztopino magnezijevega klorida (MgCl), trenutno je imajo na zalogi okoli 30.000 litrov.
Najzahtevnejši pogoji za izvajanje zimske službe na območju, ki ga pokriva CPP, so v Halozah in na Pohorju. Na teh lokacijah po navedbah vodstva podjetja angažirajo najizkušenejše ekipe. „Pohorske in hribovite haloške ceste so za kakovostno izvajanje zimske služ-
c&$tno
fMm/jiu/
* 1> se smer)
Goran Kraljevič, vodja rednega vzdrževanja cest pri CPP, je zadolžen tudi za izvajanje zimske službe.
Za državne ceste CPP-ju 6 milijonov evrov letno
Cestno podjetje Ptuj na območju Spodnjega Podravja in Pohorja vzdržuje 550 kilometrov državnih in dobrih 1.000 kilometrov občinskih cest. Za redno vzdrževanje državnih prometnic, kamor spada tudi zimska služba, na podlagi koncesije letno prejmejo dobrih šest milijonov evrov. Z državo so sklenili koncesijo za naslednjih deset let. Zneski, kijih za vzdrževanje cest in zimsko službo plačujejo občine, so različni, a tudi ne majhni.
be zahtevnejše. Na tovrstnih lokacijah angažiramo naše najboljše in najizkušenejše voznike oziroma strojnike, v posebnih primerih na teren napotimo specialna vozila, na primer unimog."
Lani dva nesrečna pripetljaja
Podjetje se je lansko zimo srečalo z dvema neljubima dogodkoma. V prvem primeru je šlo za verižno trčenje na poledeneli cesti v Ormožu, v drugem za nesrečo plužnega
vozila na Pohorju. Ormoško nesrečo, v kateri je bilo udeleženih več vozil, obravnava sodišče, medtem ko je nesreča plužnega vozila na Pohorju minila brez poškodb in posledic. „Nesreča našega pluga na Pohorju ni imela praktično nobenih posledic, poškodbe ali materialne škode. Vsekakor se trudimo dela izvajati po najboljših močeh. Vsaka nesreča je splet okoliščin, trudimo se zagotavljati varne pogoje za promet, res pa je tudi, da nesreča žal nikoli ne počiva."
£ ■ >''tfi- ¡4 fl"'..
■i.i v.. 0
y
,L mP
'ISiiSS Wj£,--	I	•
JESs&iL-, : ' ■
Zasneženi hriboviti tereni so posebej zahteven zalogaj, tja pošljejo najbolj izkušene in usposobljene ekipe.
V M.0 Ptuj bo to zimo ceste plužilo in posipavalo osem izvajalcev, ki so jih izbrale Javne službe.
V	proračunu MO Ptuj rezervirali 260.000 evrov
V	mestni občini (MO) Ptuj bo za izvajanje zimske službe skrbelo osem izvajalcev. Koncesijo za vzdrževanje cest ima občinsko podjetje Javne službe, glavnino dela sicer opravijo podizvajalci.
V	zimi 2023/24 so na podlagi razpisa izbrani podizvajalci Hermes GP, Bilka Korant in GTS ter podjetniki oziroma nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Slavica Pesel iz Dvorjan, Sebastijan Klemenčič z Mestnega Vrha, Mitja Fuks iz Nove vasi pri Ptuju in Jani Hliš iz Čarmanove na Ptuju. Poleg navedenih je podizvajalec zimske službe še Komunalno podjetje Ptuj.
Med podizvajalci več ne najdemo mariborskega Nigrada, kije pred leti prav tako na Ptuju s svojimi podizvajalci opravljal zimsko službo. Izvajalci so se namreč verižili in delo so opravili izbrani na koncu verige s štirimi členi. MO Ptuj je dala koncesijo JS Ptuj, ki so nato izbrale Nigrad. Nigradje izbral podizvajalce, s katerimi je dejansko opravil delo. V Javnih službah so povedali, da z Nigradom pri izvajanju zimske službe več ne sodelujejo.
Koliko bodo znašali stroški zimske službe, ni moč točno napovedati. V proračunu MO Ptuj so zanjo rezervirali 260.000 evrov, so navedli v Javnih službah. „Odvisno od zimskih razmer, kakšne bodo temperature, oziroma koliko bo treba posipavati in plužiti," so pojasnili in dodali podatek o stroških za lansko leto, ko so za pluženje in posipavanje cest na območju ptujske občine potrošili 228.000 evrov. Posipne materiale JS Ptuj nabavljajo po potrebi oziroma sukcesivno. „Običajno imamo na zalogi v skladišču okoli 150 ton soli, dve toni kalcijevega klorida in 200 m3 posipnega agregata. Sol in kalcijev klorid v tej zimi nabavljamo pri podjetju MA.CO.T, dobavitelja za posipni agregat sta GTS in Hermes GP."
Pritožbe so sestavni del zimske službe
Ne mine zima, da se v podjetju ne bi srečali s pritožbami občanov glede izvajanja zimske službe. „To je sestavni del izvajanja dejavnosti. Večina pritožb izhaja iz nepoznavanja režima dela oziroma prioritet izvajanja zimske službe. Vse pritožbe obravnavamo, po potrebi naredimo poizvedbe in sprejmemo ko-rektivni ter predvsem preventivni ukrep."
Da bi bilo nejevolje čim manj, cestarji voznikom svetujejo, da se v zimskih razmerah na pot odpravijo nekoliko prej kot običajno. „V primeru sneženja in možnosti spolzkega vozišča svetujemo previdno vožnjo ter prilagojeno hitrost. Pri srečanju s plužnim vozilom naj bodo udeleženci v prometu strpni in razumevajoči, varno naj se tudi umaknejo, če je to mogoče," so še povedali v Cestnem podjetju Ptuj.
Mojca Zemljarič
Ob koncu starega in začetku novega se moramo preprosto ustaviti, umiriti in zadihati. Prenehajmo se spraševati, dvomiti in prebujati s skrbmi. Preprosto je potrebno verjeti, da se bodo pričakovanja uresničila. Morda ne tako, kot smo si zamislili, ampak tako, kot nam je namenjeno.
Želimo Vam vesele božične praznike, srečno, zdravo in uspešno leto 2024!
Kolektiv ZRS Bistra Ptuj
So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti na katerih se marsikaj doživi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja in so poti, ki vodijo v srca ljudi.
Vesel božič in srečno ter zdravo novo leto 2024!
vam želi Avtohiša Terbuc
AVTOHISA TERBUC
www.ahterbuc.si
Foto: CG
Foto: CPP
Foto: CPP
petek • 15. decembra 2023
Podjetništvo
Štajerski	9
Ptuj • Gostilna Rozika v mednarodnem gastronomskem vodniku Gault&Millau
Ocvrti piščanec Rozika ostaja zmagovalna ponudba
Pred petimi in pol leti je Aleš Vilčnik, gostinec z dolgoletnimi izkušnjami, postal najemnik gostilne Rozika, najstarejše gostilne v starem mestnemjed.ru Ptuja. To obdobje je bilo zanj in ekipo zelo turbulentno, z veliko izzivi in problemi. Začelo seje s prenovo mestne tržnice, sledilo je koronsko obdobje, pa drastične podražitve energentov, surovin, pomanjkanje kadra, mnogi se po koronskem obdobju več niso vrnili v gostilne.
Val podražitev pa še kar ne jenja, tudi gostinskega kadra še vedno kronično primanjkuje, tako da so ga primorani iskati tudi v drugih državah. Kader od drugod (iz Hrvaške, Bosne, Srbije, Makedonije, tudi Bolgarije) v glavnem dela kot pomoč v kuhinji, v strežbi pa še vsi govorijo slovensko. V zimskih mesecih lahko v notranjih prostorih in v kleti postrežejo od 90 do 100 gostov. Poleti na terasi pa še 140 gostov.
Gostje v gostilni Rozika lahko tudi prenočujejo, kot najemniki upravljajo tudi apartma Rozika, ki je prav tako v lasti lastnice objekta. Urejen je v istem stilu kot lokal. V poletnih mesecih je bila zasedenost 100-odstotna, v tem času pa malo manj. Gostje prihajajo z vseh kontinentov, letos je bilo sicer manj ruskih in ukrajinskih gostov. „Ko pridejo na našo teraso, se jim ustavi čas, tako so zadovoljni. Navdušeni so nad lokalnimi vini in našo lokalno hrano. Zmaguje piščanec, pripravljen na naš način," pove Aleš Vilčnik.
Od novembra pa je Rozika tudi trdnjava novega princa ptujskega karnevala Marka Šamperla, kar je postala še dodatna privlačnost go-
Aleš Vilčnik: „Ponosni smo, da smo del tega vodnika kot najbolj obiskana lokacija v tem okolju."
stilne, v kateri se lahko princ sreča s svojimi prijatelji in drugimi gosti, ki želijo spoznati zgodbo ptujskega kurentovanja, v kateri je že od nekdaj stalnica tudi sama gostilna. Rozikine pustne zabave in Rozikin pustni krof so spisali svojevrstno poglavje v zgodovini ptujskega Kurentovanja. Po najboljših močeh se trudijo, da bi bili gostje zadovoljni. Pomemben je vsak gost. Njihovo vodilo v ponudbi je lokalno, tradicionalno, domače. Dopoldne pripravljajo dnevno prehrano, po-
poldne jedi po naročilu, za skupine, manjše cateringe. Sedemnajst jih je, dva pa še delata na drugih lokacijah, v razdelilnicah.
Za obiskinšpektorjev sploh niso vedeli
Uvrstitev v mednarodni gastronomski vodnik Gault&Millau je bilo za Aleša Vilčnika oz. gostilno Rozika, ki goste razvaja že več kot 80 let, svojevrstno presenečenje. Sploh niso vedeli, da so jih obiskali
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
inšpektorji tega vodnika. „Prejeli smo sporočilo, da smo vključeni v ta vodnik kot najbolj obiskana lokacija z lokalno hrano v tem okolju. Zelo smo ponosni," je povedal.
Bogato zgodovino in tradicijo gostilne želijo še podrobneje predstaviti javnosti. Dobrodošlo bo vsakršno gradivo, pisno in slikovno, občasno se oglasijo tudi bivši zaposleni in prinesejo kakšno fotografijo. Hvaležni so za vsak prispevek. Ko bo gradiva dovolj, ga bodo razstavili v eni od sob, da bo
Gostilna Rozika z oznako pop mednarodnega gastronomskega vodnika Gault&Millau Slovenija 2023. V kategorijo pop so uvrščena priljubljena zbirališča, kot so bistroji, lokali z ulično hrano, ponudniki burgerjev, picerije, tapas bari, vinski bari, slaščičarne itd., s kakovostno hrano, ugodnimi cenami, sproščenim ambientom, učinkovito postrežbo. Gre za prvo ptujsko gostilno, ki se ji je uspelo uvrstiti med priljubljena zbirališča v tem prestižnem vodniku.
še ena ptujska zgodba dobila svoje razstavišče, ki bo dnevno na ogled gostom. Letos so v gostilni Rozika ustvarili lep promet, po obračunu vseh stroškov pa se bo komaj izšlo. Cene hrane in pijače so le minimalno popravili. Vztrajajo pri pripravi hrane iz lokalnih surovin, meso in zelenjavo kupujejo pri domačih pridelovalcih. Ocvrti piščanec pa ostaja njihova top ponudba, ki je
slovensko prepoznavna. Iz vseh koncev Slovenije prihajajo gostje, da bi ga pokusili, zlasti še ob vikendih jih je veliko. Zelo priljubljena pa je postala tudi njihova ponudba pi-šek boxa z 12 kosi ocvrtega piščanca za domov.
Aleš Vilčnik si želi, da bi se uspešna zgodba gostilne Rozika nadaljevala.
mg
Promocijsko sporočilo
V STARSAH GRADIMO NOV POSLOVNO -STANOVANJSKI OBJEKT S KNJIŽNICO!
Na odlični lokaciji v centru Starš je v izgradnji sodoben, visoko kakovosten in arhitekturno dodelan poslovno-stanovanjski objekt, kjer bo 28 stanovanj različnih velikosti v dveh nadstropjih in mansardi z dvigalom. V pritličju bo na skoraj 350 m2 moderna knjižnica Starše in razne poslovne dejavnosti. Stanovalcem bodo zagotovljena parkirna mesta v garaži, zunaj pa parkirna mesta za obiskovalce. Vseljivo poleti2024.
V zadnjih letih doživljamo pravo pomlad novogradenj, vendar je večina koncentrirana v večjih mestih ali turističnih krajih, kjer je povpraševanje ne samo po reševanju stanovanjskega problema, temveč vse več srečujemo tudi investicijske nakupe za dolgoročne ali kratkoročne oddaje nepremičnin. Na manjše okoliške kraje, ki jim primanjkuje predvsem manjših in finančno dostopnejših stanovanjskih enot, pa se je malce pozabilo.
Zato je poslovno-stanovanjski projekt Starše v prvi vrsti namenjen občanom občine za rešitev stanovanjskega vprašanja mladih, ki iščejo lasten dom v domačem kraju in bližini svoje družine, ter starejših, ki iščejo sodoben in varčen manjši dom za zlata leta v pokoju, kjer bodo lahko še naprej uživali v dobro poznanem domačem okolju.
Seveda pa je za stanovanja zanimanje tudi širše, saj v okolici močno primanjkuje
novih, sodobnih stanovanjskih enot.
LOKACIJA
Poslovno-stanovanjski objekt Starše ima odlično mikro in makro lokacijo. Samo 4 minute od avtocestnega priključka in 10 minut do Maribora ali
Ptuja - neposredni center Starš nudi stanovalcem vse, kar potrebujejo: vrtec, šolo, trgovino, pošto, zdravstveni dom, lekarno itn.
V pritličju objekta bo nova sodobna knjižnica, namenjena ne samo izposoji knjig, temveč tudi za različne družabno-kulturne dogodke, delavnice,
srečanja, razstave, prireditve, predstavitve in mnogo več. Kulturno medgeneracijsko središče bo izjemna pridobitev za vse občane. Napovedana rekonstrukcija ceste v krožišče, kolesarskih stez in pločnikov pa bodo še dodatno poskrbeli za urejen izgled okolice in varnost v prometu.
STANOVANJA
Stanovanja bodo zgrajena po najnovejših gradbenih in energetskih standardih z visoko stopnjo energetske učinkovitosti. Tlorisi so zasnovani tako, da zagotavljajo optimalno izkoriščenost prostorov in udobje bivanja.
Velika okna od stropa do tal v vseh prostorih dajejo stanovanjem ogromno naravne svetlobe in izjemen pogled na okoliško zeleno naravo - Pohorje in Gorice. Vsako stanovanje ima balkon ali teraso ustrezne velikosti, da omogoča uživanje na prostem ob kavici ali kosilu.
Glede na povpraševanje občanov občine Starše in širše okolice je bilo zasnovanih 28 stanovanj različnih velikosti in tipov. Na razpolago so dvosobne, trisobne in celo štirisobne enote. Vsak tip stanovanja ima svojo razporeditev, tako da lahko med številnimi možnostmi kupci najdejo tisto, ki jim ustreza.
Stanovanja bodo vseljiva poleti 2024
Gradbena dela so v polnem teku, tako da bodo stanovanja vseljiva poleti 2024. Prodaja stanovanj je že v teku in na voljo je le še nekaj enot. Vse informacije o projektu in razpoložljivosti enot najdete na www.gagradnje.si.
10 Štajerski
Kultura
petek • 15. decembra 2023
Knjigarnica
VRTNARIM NAČRTNO
Tokrat je tu namig decembrskim možem za odrasle in to za tiste, ki želijo v prihodnjem letu začeti vrtnariti, ali pa to že počnejo, pa s svojimi zelen-jadnimi uspehi niso najbolj zadovoljni. Rada bi vam priporočila knjigo Vrtnarimo načrtno, ki je pred kratkim izšla v založništvu Kmečki glas. Priročniki, ki jih ustvarijo domači strokovnjaki in izidejo pri kompetentni, specializirani založbi, so vedno vredni pozornosti in imajo večjo uporabno vrednost.
Vrtnarimo načrtno je zgledna knjižna priročniška izdaja, ki je vezana s kovinsko spiralo, da je njeno prebiranje in uporaba enostavna, tudi na licu mesta, na vrtu, ob gredici. Likovno daje občutek, kakor bi imel bralec, uporabnik v roki koledar, podoben arhitekturnim načrtom, s tabelami in razpredelnicami. Tako se zdi na prvi pogled. Na drugi je knjiga zelo nazorna s podobami poljin in gredic ter s poenostavitvami podob zasajene zelenjave.
Ste tudi vi, dragi bralci Knjigarnice, zastrigli z ušesi ob besedici poljina? Jaz namreč sem in priznam, da te zvočne, ljubke besede doslej nisem poznala, slišala. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (3. knjiga, 1979) jo najdemo na strani 769: poljina je agrarni izraz za večje zaokroženo zemljišče z isto poljedelsko rastlino. Zraven slovar navaja citata »orati poljino« in »kolobarna poljina«. Avtorjeva uporaba strokovnih izrazov s področja agronomije, četudi gre za poljudno izdajo, je smiselna, dobrodošla in pričakovana, saj je Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agronomije, specialist, svetovalec s področja zelenja-darstva. In lepo je spomniti na primerno, lepo domačo besedo. Avtor je v vzajemni knjižnični bazi zapisan s 24 knjižnimi naslovi: 17 diplomskih nalog, konferenčni zbornik Novi izzivi v agronomiji 2023, Katalog dovoljenih sredstev za ekološko vrtnarjenje (2005), študijsko gradivo Pridelava vrtnin (2007) in druge. Vrtnarimo načrtno je prvi poljudni priročnik, ki pa se mu pozna strokovni, poznavalski pristop, brez odvečnega besedja. Tako avtor v uvodu nagovori bralce:
Zelenjavni vrt me spremlja od otroštva. Od nekdaj rad sejem, sadim in negujem različne vrste zelenjave, spremljam njihovo rast in razvoj, obnašanje. Kombiniram rastline, se učim na lastnih napakah in uporabljam izkušnje. Vrtnarjenje nama z ženo danes pomeni poleg poklica tudi skupen hobi in izziv...
Knjiga obsega 173 strani, je kvadratnega formata, vezana v trde platnice in natisnjena na kakovostnem papirju. Vsa poglavja so kratka, nazorna in tehtno opremljena s podobami, fotografijami, risbami. Začetek ponuja delitev z opisi zelenjadnic, razporejene so v botanične družine, navedena so slovenska in latinska imena ter uporaba plo-dovk, stročnic, kapusnic, čebulnic, solatnic, korenovk, gomoljnic, špinačnic, dišavnic in začimbnic. Knjiga kratko zajema dolžino pridelave, sozvočje z letnimi časi, zahtevnost pridelka za hranila, predstavitev globine koreninskega sistema, predloge pozitivnih spremljevalk. Našteto bo dobrodošlo tudi osnovnošolcem in dijakom pri pripravljanju projektov in seminarskih nalog. Vizualnim podobam bodo kos tudi učenci nižjih razredov osnovne šole, da ne govorim o dobrodošlosti navedenega priročnika pri vzpostavljanju obšolskih vrtov, saj avtor razgrinja tudi zahtevnost posameznih predlogov ko-lobarjenja. Zanimivi so natančni predlogi za vrtove po velikosti, na primer za vrt 4 x 4 metre s preprostim kolobarjem in z manj vrtnin, sledijo še velikosti 4 x 5 metrov, 7 x 7, 10 x 10 in vrt 15 x 10 metrov z zelo zahtevnim kolobarjem in z več kulturami. Sledi še o vrtnarjenju v rastlinjaku, visoki gredi in zaprti stekleni gredi.
Knjigo je uredila Marjetka Hrovatin, ki je zraven Igorja Škerbota prispevala fotografski material, risbe so delo Aleksandre Langenfus, ki je podpisala tudi oblikovanje in tehnično urejanje. Lepo je prebrati tudi podatek založnika, da je knjiga natisnjena v Slovenji v 1.200 izvodih.
Avtor svoj uvodni nagovor zaključuje:
... Še bolj pa bom vesel, če bom s knjigo v vas prvič vzbudil zanimanje za načrtno vrtnarjenje. Zagotavljam vam, dolgčas vam zagotovo ne bo.
Tudi sama vam želim prijetne zadnje dni leta in vse nove v prihodnjem. Dodajam še, da sem si ob tej knjigi poželela približno tako, strokovno, poljudno izdajo za vrtna, parkovna drevesa in grmičevje, s prav tako načrtnimi podatki, navodili o primernih drevesih, ki bi jih sadili na različno velike vrtove, negovali in se jih veselili okoli domovanj.
Liljana Klemenčič
narim
no
Ptuj • Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož izdal koledar 2024
Koledarske podobe nekdanjega orožja
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je tudi za leto 2024 izdal tematski koledar, kot je to sedaj že dolgoletna muzejska tradicija. Na njem predstavlja zbirko orožja, kije ena od štirih zbirk ptujskega muzeja nacionalnega pomena.
Le-ta obsega nekaj manj kot 600 kosov različnih vrst orožja ter zaščitne opreme iz časa od 15. stoletja do konca prve svetovne vojne. »Ob zbirki v Narodnem muzeju v Ljubljani je to največja in najbogatejša v Sloveniji,« je povedal urednik koledarja Branko Vnuk, ki je tudi avtor besedila. Fotografije so delo Borisa Fariča, nekaj pa jih je tudi iz fototeke PMPO.
„Za muzejski koledar 2024 smo izbrali detajle s posameznih kakovostno izdelanih kosov orožja, bogato okrašenega z različnimi ornamenti, ki jih obiskovalec ob ogledu zbirke običajno ne more videti. Občudujemo lahko mojstrstvo kovačev, orožarjev in drugih takratnih obrtnikov. Na naslovnici je sponton, vsak mesec v koledarju pa predstavlja detajl enega orožja z opisom. Zbirka orožja še ni do konca oblikovana, manjkajo napisi za obiskovalce. Zbirko želimo pospremiti tudi s katalogom in krajšim vodnikom po zbirki. To so načrti za leto 2024, pričakujemo podporo ministrstva za kulturo,
Foto: Črtomir Goznik
Od junija letos je zbirka orožja postavljena na novo, postala je preglednejša in dostopnejša tudi najmlajšim obiskovalcem.
saj gre za zbirko nacionalnega pomena. Vlogo smo že posredovali.
za novo postavitev zbirke smo V zbirki najstarejši topovi Srednje Evrope
doslejt preje!i le	kar zbirko orožja so od leta 1895, ko jo je Muzejsko društvo razstavljalo
je za a šno z ifo zeo ma° )e v posebni sobi v prostorih ptujske gimnazije, večkrat selili. Leta 1999 še izpostavil Vnuk, sicer tudi pos-
so zbirko preselili in na novo postavili v prostore nekdanjega palacija ptujskega gradu, kjer je bila nekoč grajska orožarna.
Zbirka je kronološko urejena, poudarek je na največjih dragocenostih, šestih vurberških topovih, ki so najstarejše ohranjeno topništvo, ne samo v Sloveniji, tudi v okviru Srednje Evrope. Datirajo v drugo polovico 15. stoletja in začetek 16. stoletja. Orožje je bilo v uporabi, kar se lepo vidi.
Foto: Črtomir Goznik
Branko Vnuk, urednik koledarja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož za leto 2024 z zgodbo o zbirki orožja v ptujskem gradu, tudi njen postavljavec.
tavljavec zbirke orožja, ki je v novi predstavitvi na ogled od letošnje poletne muzejske noči.
V času prenove muzejskega palacija v letih 2022 in 2023 so zbirko orožja umaknili, po končanih delih pa postavili na novo in preuredili, da je postala preglednejša in dostopnejša tudi najmlajšim obiskovalcem. Ministrstvo za kulturo je
pri obnovi opleska in sanaciji stavbnega pohištva palacija pomagalo z okrog 23.000 evri. V prostor je namreč že zatekalo, kar bi lahko ogrozilo zbirko.
Doslej so bile v koledarjih PMPO predstavljene že skoraj vse muzejske zbirke. Na predstavitev čaka le še zbirka glasbil.
MG
Lenart • Medijska podoba osrednjih Slovenskih goric
Stoletni novinarski mozaik
Zgodovinar in novinar Marjan Toš ima za seboj zelo ustvarjalno leto, saj je nedavno izdal kar dve publikaciji.
O prvi, v kateri se je lotil zgodovine katoliške športne organizacije Orel v Slovenskih goricah, smo že pisali, drugo, z naslovom Medijska podoba osrednjih Slovenskih goric, pa je javnosti predstavil sinoči v le-narški kavarni K'Fe. V njej je zbral časopisne objave od prve svetovne vojne do danes, od katerih so številne v zadnjih štirih desetletjih nastale izpod njegovega peresa, saj je in še piše za številne medije.
Svoje domače Slovenske gorice torej zelo dobro pozna. Zbirki podob, ki so nastajale zlasti na osnovi branja časopisnih stolpcev in poslušanja radijskih valov, je v najnovejšem času dodal še spremljanje medijskih podob preko televizijskih ekranov in spleta. Zaveda se, kot je zapisal tudi v uvodu, da knjiga, ki jo bogatijo številne dokumentarne fotografije, ne predstavlja neke poglobljene zgodovinske študije, saj je zbral in zapisal le tisto, za kar
Foto: J P
Zgodovinar in novinar Marjan Toš
je našel zanesljiv vir, prepričan pa je, da bo lahko služila kot dobra osnova za prihodnje dopolnitve tega stoletnega novinarskega mozaika.
Publikacija je izšla pri založbi Kreativna Pika v okviru evropskega projekta Lokalni mediji za demokracijo - Journalismfund Europe.
SD
Destrnik • Občinski denar za društva
Za vse skoraj 30.000 evrov
Največ denarja -16.000 evrov - bodo za realizacijo svojih programov iz občinskega proračuna prejele organizacije in društva, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo.
Foto: SD
Za spodbujanje ljubiteljske kulture je v proračunu 2024 rezerviranih 4.800 evrov.
Od tega bo šlo dobrih 14.000 evrov za sofinanciranje rednih letnih programov domačih organizacij in društev s humanitarnim poslanstvom, 1.300 pa za tiste s sedežem izven Destrnika. Nekaj čez 500 evrov bodo iz destrniške blagajne nakazali programu Mostovi, ki pomaga premagovati težave z odvisnostjo.
Letnemu programu športa je namenjenih 9.000 evrov: 1.000 evrov za financiranje interesne športne vzgoje otrok in 8.000 evrov za financiranje športa; od tega 6.000 evrov za redno letno dejavnost, 2.000 evrov pa za rekreativni šport.
Za kulturno udejstvovanje je v destrniškem proračunu za prihodnje leto rezerviranih 4.800 evrov.
SD
petek • 15. decembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Gorišnica • V Moškanjcih bo letos prvič zaživela Praznična vas
Božični bazar, obisk Božička in zbor
palčkov Pomagalčkov
V Moškanjcih jim je letos uspelo uresničiti idejo o pestrih decembrskih praznikih na vasi. Veselo tridnevno dogajanje sije zamislila ekipa mlajših vaščanov pod okriljem PGD Moškanjci in vaškega odbora.
Pred vaško-gasilskim domom so ustvarili čisto pravo praznično vas z božičnim bazarjem, vrtiljakom, kulinarično ponudbo, obiskal jih bo tudi Božiček. Vse tri dni bo dogajanje popestril otroški zborček palčkov Pomagalčkov.
Po besedah Klare Hameršak, vodje projekta in članice PGD Mo-škanjci, želijo obogatiti dogajanje na vasi in skozi druženje medsebojno povezati občane. Veliko ljudi se namreč med seboj ne pozna. Na dogodek vabijo vse domačine, pa tudi ljudi od drugod. »Naša praznična vas bo nekoliko bolj mirna in tiha od tistih v mestu, vzdušje bo domače ter prijetno. Vsak bo lahko našel kaj zanimivega zase, si ogledal okraske, občudoval lučke, se ustavil na kateri izmed stojnic ali pa se okrepčal s toplimi napitki in prigrizki«, je povedala Hamerša-kova in dodala, da jim je uspelo k sodelovanju privabiti več lokalnih ponudnikov in izdelovalcev različnih ročnih izdelkov in kulinaričnih dobrot, dišečih sveč in drugih stvari. Božični bazar, ki ga prav tako organizirajo v sklopu praznične vasi, bo torej zelo bogat in pisan.
Božičkov nabiralnik so izdelali sami
Dogajanje bodo popestrili z delavnicami za otroke in glasbenimi
Ekipa Praznične vasi bo letos poskrbela za bogato dogajanje v Moškanjcih.
Foto: PGD Moškanjci
Občinski Božiček bo tudi letos razveselil otroke
V občini Gorišnica se bosta v času veselega decembra zvrstila še dva dogodka. Občinski Božiček bo otroke od prvega do vključno šestega leta starosti obiskal v sredo, 20. decembra. Praznična prireditev, ki jo v sodelovanju z občino organizirata osnovna šola in vrtec, bo v šolski telovadnici. Občina je za vsakega otroka kupila darila v vrednosti 25 evrov. PGD Formin in tamkajšnji Vaški odbor pa v torek, 26. decembra, vabita na prihod Božička.
točkami. Danes, 15. decembra, ob 18. uri bo nastop otroškega zbora OŠ Gorišnica. Jutri ob isti uri bodo
nastopili klasični glasbeniki z božično melodijo. Dogajanje se bo zaključilo v nedeljo s pohodom z later-
nami in obiskom Božička. Vsak dan bo nastopil zborček palčkov Pomagalčkov, ki ga sestavlja okoli 20 otrok iz Moškanjcev, ustanovili pa so ga posebej za nastope v Praznični vasi. »V organizacijo smo vložili res veliko časa, energije in truda. Že nekaj tednov prej smo začeli izdelovati božično dekoracijo, s katero smo okrasili vasico. Otroci pa bodo lahko svoje okraske izdelali sami in jih obesili na smrekico,« je dejala sogovornica. Sredi praznične vasice bo tudi Božičkov nabiralnik, ki so ga izdelali sami.
Estera Korošec
Markovci • Županovo srečanje z vsemi, ki so soustvarjali življenje v občini
Najbolj ganljivo je bilo srečanje z malčki
Markovski župan Milan Gabrovec je v minulih dneh pripravil več prednovoletnih sprejemov. Že tradicionalno seje srečal z najmlajšimi prebivalci občine in njihovimi starši, sledilo je druženje s krvodajalci in nato še s podjetniki, predstavniki društev, vaških odborov ter z vsemi, ki so soustvarjali življenje v občini.
Župan Milan Gabrovec je sprejel najmlajše občane in njihove starše.
Najbolj čustveno je bilo prav gotovo srečanje z otroki, ki so bili rojeni v letu 2022, in njihovimi starši. Župan jim je v svojem nagovoru čestital ob enem izmed najlepših trenutkov v življenju, rojstvu otroka. Izrazil je željo, da bi se v prihodnje v občini rojevalo še več otrok, saj so mladi gonilo razvoja vsakega kraja. Vsako leto se sicer v povprečju rodi med 40 in 50 otrok. Med drugim je poudaril, da se močno zavedajo pomena zgodnje-
ga otroštva in vlaganja v otroke. V občini imajo dobro urejeno predšolsko vzgojo in osnovnošolsko dejavnost, prizadevajo si za čim boljšo varnost otrok na vseh javnih površinah, prav tako so po vsej občini uredili otroška igrišča in zelenice. Na svečanem sprejemu se je župan vsem mamicam zahvalil z vrtnico, vsakemu izmed otrok pa so podarili leseno igračo. Ob rojstvu jih je občina že finančno nagradila, enkratni prispevek za
novorojenca znaša za prvega otroka 250 evrov, za drugega otroka 450 evrov, za vsakega naslednjega otroka pa 500 evrov. Župan je bil ob letošnjem srečanju z otroki vidno ganjen, tudi zato, ker je letos že drugič postal oče. Po uradnem delu se je druženje nadaljevalo v občinski mansardi, kjer so pripravili manjšo pogostitev.
Veselo druženje na prednovoletnem sprejemu v Bukovcih
Župan se je s sprejemom in manjšo pozornostjo poklonil tudi vsem krvodajalcem. Po njegovem mnenju so to junaki našega časa, ki rešujejo življenja drugim, zato je
prav, da se jim zahvalimo. Najbolj množični prednovoletni sprejem pa je bil minuli četrtek v večnamenski dvorani v Bukovcih, na katerem so se zbrali podjetniki ter predstavniki javnih zavodov, društev, vaških odborov in sosednjih občin. Gostitelj srečanja je z navzočimi podelil vtise v iztekajočem se letu in spregovoril o načrtih za leto 2024. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali z njihovo občino in pripomogli k njenemu razvoju. Njegovo vodilo tudi v prihodnjem letu ostaja sodelovanje in iskanje skupnih točk. Prepričan je, da bodo s skupnimi močmi uresničili vse zastavljene cilje.
Estera Korošec
Foto: EK
Ormož • Spremenjen sistem paše v lagunah
Bivole je zdaj lažje opazovati
Vodne bivole so v Naravnem rezervatu Ormoške lagune preselili v karbonatni del pri parkirišču.
,l ■ ¿r-'. -T- '
Foto: Ormoške lagune
Vodni bivoli se začasno pasejo zraven parkirišča Ormoških lagun, zato jih je lažje opazovati, vendar pri tem ne gre pozabiti, da živali niso udomačene in so zato lahko nevarne.
Po besedah skrbnice Ane Vaupotič so namreč priredili sistem paše, ki pa je zgolj začasen. Ker so bivolom omogočili, da se pasejo v karbonatni laguni, so morali zapreti del učne poti in jo speljati po makadamski poti. Tak režim bo veljal nekaj tednov, saj se vegetacijska sezona bliža h koncu; ko se bodo bivoli nahranili, se bodo vrnili na svoje prvotne pašnike.
»V tem času je za obiskovalce možen dostop le do prve opazovalnice, dalje po travnatih površinah pa ne, je pa mogoče bivole videti že tudi s parkirišča, če se tam pasejo. Ob tem bi rada ponovno opozorila, da živali niso udomačene, zato se jih zaradi lastne varnosti ne smemo dotikati, jih hraniti ali kako drugače vznemirjati.« Je pa, dodaja, udomačenih pet ponijev in kozica, ki v hlevu čakajo na prijazno besedo in so veseli crkljanja.
SD
Naj bo novo leto polno sanj in domišljije, naj dobre želje združi v zvezde, srečo sonce naj oblikuje, vas s cvetovi upanja obsuje.
Vsem poslovnim partnerjem in našim članom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v letu 2024.
<§)BOSCH
B r a c i c
Pooblaščeni BOSCH serviser
Avtoelektrika
Renato BRAČIČ s.p.
JUROVCI 1/b, 2284 VIDEM PRI PTUJU Tel. 02 764-21-01
Našim cenjenim strankam želimo vesel božič ter srečno in zadovoljstva polno novo leto 2024.
Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje ter se priporočamo tudi v prihodnje.
12 Štajerski
Kronika
petek • 15. decembra 2023
Slovenija • Kako nevarne so snežne sani
Smrtnih nesreč že veliko
Nedavna nesreča 37-letnega voznika motornih snežnih sani, ki je imel za sopotnika otroka, je le en dokaz, kako zahrbtno je lahko tako snežno vozilo. Po podatkih policije je voznik preveč stopil na plin in je sani dvignilo v zrak, poletele so dobrih deset metrov ter trčile v drevo. Voznik seje pri tem tako hudo poškodoval, daje umrl na kraju nesreče; hudo poškodovanje tudi otrok.
Foto: Pexels
Policija dodaja, da so v zadnjih petih letih samo na območju Policijske uprave Celje poleg že omenjene obravnavali še eno smrtno nesrečo voznika motornih sani in nekaj nesreč, kjer na srečo ni bilo hujših poškodb. »Ob tem vse voznike motornih sani opozarjamo, da lahko sani uporabljajo le na za to namenjenih in označenih območjih. Pri vožnji pa naj bodo skrajno previdni.«
Leta 2018 se je smrtna nesreča z motornimi sanmi zgodila na Gol-teh, življenje je izgubil 50-letni voznik. Vozil je po klancu navzgor, in ko je prispel na vrh, ga je zaradi velike hitrosti dvignilo v zrak, s sanmi je trčil ob tla, nato pa ga je odbilo čez smučarsko progo. Pri tem je trčil v večjo smreko in obležal v neposredni bližini, poškodbe so bile žal prehude.
Leta 2013 se je v Italiji zgodila nesreča, v kateri je umrlo kar šest turistov. Ti so bili potniki snežne prikolice, ki jo je vlekel voznik motornih sani, med vožnjo ponoči pa je očitno izgubil nadzor nad vozilom, zato so sani skupaj s prikolico zdrsnile v globel.
To je le nekaj primerov nesreč, kakršne se bodo gotovo še dogajale, če bodo vozniki ob vožnji preizkušali svoje zmogljivosti, ne da bi se poučili o slabostih kombinacije motorne moči in oprijema pogonske gosenice.
O vseh nesrečah policija ni obveščena
Policija sicer ne vodi posebne statistike o nesrečah z motornimi sanmi, a je vsako leto znova obveščena o različnih nesrečah in dogodkih, povezanih s tem prevoznim sredstvom. »Domnevamo lahko, da o vseh niti nismo obveščeni, saj se pogosto dogajajo ob nedovoljeni vožnji v naravnem okolju,« je povedala Maja Ciperle Adlešič s policije.
Precej omejitev, kje se lahko vozite
Vožnja z motornimi sanmi in drugimi vozili na motorni pogon je v naravnem okolju zelo omejena. Zakon o ohranjanju narave načeloma vožnjo v naravnem okolju prepoveduje. Kot naravno okolje definira »vsa območja izven naselij, javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, gozdnih cest v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, območij rudarskih operacij« in podobno. Izjeme veljajo le za službene vožnje občinske redarske službe in za nekatere druge javne službe.Vožnjo v gozdu dodatno ureja oziroma omejuje Zakon o gozdovih, za območje Triglavskega narodnega parka pa Zakon o Triglavskem narodnem parku.
A. Zupančič
Foto: Pexels
Največje pasti za voznike
Za voznike so nevarne tudi ovire, ki se skrivajo po snežno odejo; strokovnjaki pravijo, daje za obvladovanje takega vozila potrebna ustrezna fizična pripravljenost voznika oziroma dovolj moči. Pomembnaje ustrezna zaščitna oprema, od rokavic do obutve, in seveda predvsem čelada. Na policiji menijo, da bi lahko v prihodnje resneje razmislili o registraciji teh vozil ter tudi opravljanju osnovnega izpita ali tečaja, pri katerem bi se uporabniki v teoriji in praksi seznanili z lastnostmi vožnje in obvladovanjem snežnih sani. »Policija je bila eden od predlagateljev sprememb Zakona o ohranjanju narave, kije z novelo leta 2014 predvidel tudi registracijo oziroma evidentiranje tovrstnih vozil na motorni pogon, a ta zakonska norma ni nikoli zaživela,« poudarjajo na policiji.
Ptuj • Podjetje Hermes GP naj bi dela zaključilo do konca leta
Sto tisočakov za sanacijo plazov na grajskem griču
Približno sto tisoč evrov bo državo stala sanacija plazov na ptujskem grajskem griču, ki sta se po obilnem deževju sprožila eden letos spomladi, drugi poleti. Gradbena dela so začeli prejšnji teden, dokončali naj bi jih do konca leta.
Ministrstvo za kulturo je izvedlo vse postopke, potrebne, da se je lahko začela sanacija zemeljskih usadov na ptujskem gradu, kjer je območje spomenika državnega pomena. Gre za sanacijo posledic dveh plazov, in sicer pod južnim grajskim obzidjem, sočasno pa odstranjujejo tudi zemljino na jugozahodnem delu grajskega griča. »Usada sicer nista predstavljala večje nevarnosti, kar so nedavno potrdili geologi,« zatrjujejo na pristojnem ministrstvu. Načrtujejo, da bodo dela končali še v tem letu, nato bo sledila še krajinska ureditev območja.
Del brežine v jugozahodnem delu kompleksa je zaradi obilice padavin spolzel spomladi letos.
Prvi prizor na zemljino, ki je spolzela po griču, je bil grozljiv, posledice so takrat za prvo silo sanirali gasilci. K sreči pa se polzenje ni nadaljevalo.
7. avgusta se je nato zemljina udrla še pod pravokotnim stolpom, takrat je plaz ogrozil tudi prebivalce. Vse do prejšnjega tedna je bilo to območje zaščiteno s ponjavami. V vmesnem času je stroka zadevo preučila in podala usmeritve, kako zadeve ustrezno urediti.
Okvirna vrednost celotne sana-
Foto: MK
Dela je gradbinec začel v prejšnjem tednu, rok za dokončanje je konec leta 2023.
Foto: MK
Dela je gradbinec začel u prejšnjem tednu, rok za dokončanje je konec leta 2023.
cije je ocenjena na okoli 100.000 evrov, cena vključuje geodetski posnetek območja usadov, izdelano geotehnično mnenje, preiskave sestave tal, geomehanski nadzor med deli, nadzor med gradbenimi deli in sanacijska gradbena dela. Izvajalec gradbenih del je podjetje Hermes GP, d. o. o.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, ki je upravitelj grajskega kompleksa,
je zadovoljen, da so dela stekla na obeh mestih, kjer je bilo potrebno. Kot pravi, je terminski plan zastavljen tako, da naj bi jih dokončali do konca tega leta, če jim bo to seveda dopuščalo vreme: »V vsakem primeru, tudi če se bo dokončanje nekoliko zamaknilo, ne vidim težav, zadovoljni smo, da so na ministrstvu prisluhnili našim pozivom in da bodo zadeve ustrezno urejene.«
Dženana Kmetec
Ormož • Zaradi obnove gradu in parka manj parkirnih mest
Del parkirišča postal gradbišče
Obnova ormoškega gradu je v polnem teku, česar so Ormožani gotovo veseli, manj pa so navdušeni, ker je parkiranje pred njim nekoliko ovirano.
V Komunalnem podjetju Ormož, ki je izvajalec druge faze ureditve grajskega parka, so namreč začeli pripravljalna dela na gradbišču. Kot je povedal Mitja Mar, strokovni sodelavec za gospodarske zadeve na ormoški občini, so del parkirišča ogradili in zavarovali, na njem pa bo med drugim stalo transportno dvigalo. Obnova parka, ki v tej fazi zajema novo glavno pot, menjavo dotrajanih klopi in zasaditev novih dreves ter je vredna nekaj več kot 180.000 evrov, naj bi bila po pogodbi dokončana do konca prihodnjega maja, kar pomeni, da občanom ne preostane drugega, kot da do takrat potrpijo in svoje avtomobile, če bo zanje zmanjkalo
prostora, v tem času parkirajo kje drugje.
Hkrati ormoški grad dobiva nova okna. Menjava bi pravzaprav morala biti že pri kraju, a se je zavlekla zaradi zahtevnosti postopka.
»Z izjemo tistih na vzhodu bomo zamenjali vsa okna, mislim, da jih je 73. Ker so različnih dimenzij, je bilo treba prav vsakega posebej izmeriti. Zato gre bolj počasi, kot smo načrtovali,« je pojasnil Mar.
Kot je znano, grad z okolico obnavljajo postopno, za obnovo pa so na razpisih pridobili državna sredstva, tako da bodo letos in prihodnje leto v grad vložili približno 1,3 milijona evrov.
V delavnici v Stični se trenutno ukvarjajo s starim parketom; še ta mesec naj bi ga montirali nazaj, manjkajočega pa nadomestili z novim. Gre za zahtevno obnovo, saj parket krasi intarzija. Urejajo še dostop do grajskega stolpa, s katerega se bo ponujal razgled na mesto in okolico, in v ta namen postavljajo leseno stopnišče, re-stavrirali pa bodo tudi grajsko uro in zvonove.
SD
Dnevi od Lucije do božičnega dne (13.12.- 25.12.) vreme vseh mesecev za drugo leto povedo.
0/6
0/6
-2/5
0/12
5/13
-1/4
1/6
-1/6
1/7
Danes bo na Primorskem pretežno jasno, prehodno bo pihala šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, ki jo bo več v vzhodnih krajih. Zjutraj in dopoldne bo marsikje po nižinah megla. Popoldne bo ponekod zapihal severovzhodni veter. Jutranje temperature bodo okoli 0, v alpskih dolinah do -5, ob morju 4, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 12 °C.
1/6
Napoved za Podravje
-1/5
141
m- N
E
S
Nedelja 17.12.
pretežno jasno	pretežno oblačno
Ponedeljek 18.12.
jasno
jnrra
gpirw spinxa
Vir: ARSO
Nogomet
Dež skrajšal jesenski del, v soboto na igrišče le še štirje Stran 14
Športnik leta
Kdo bo zamenjal Čeha in Bogatajevo?
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Odbojka
Viden napredek v vseh selekcijah
Stran 15
Namizni tenis
Dekleta že zaključila, v soboto na Ptuju moški lokalni derbi Stran 14
iPoilulajti nai na ivitovntm. íjÁlu!
RADIOPTUJ
tea. ¿feletcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • Pokal Slovenije, osmina finala
Gorišnica in Ormož med najboljšo osmerico
Moškanjci-Gorišnica -Črnomelj 35:34 (18:18)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Trunk (1 obr.), Kroflič (5 obr.), Brodnjak; Ozmec 13(4), Zupanič 6, Žnidarič 5, Tement 4, Ceč 3, Balas 2, T. Bedrač 1, Leben 1, Bezjak, Venta, Zorli, Sok, Lorenčič. Trener: Alan Potočnjak.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 5/4; Črnomelj 3/3.
IZKLJUČITVE: Gorišnica 10 minut; Črnomelj 12 minut.
V pokalnem srečanju moštev iz spodnje polovice tabele 1. B-lige je bilo pričakovati izenačen boj za napredovanje med najboljšo osmerico. Napovedi so se na igrišču v celoti potrdile, saj je bil izid kar 17-krat izenačen, nobeno moštvo pa si ni priigralo večje prednosti od dveh golov.
Domača vrsta je srečanje začela v okrnjeni zasedbi, saj sta zaradi suspenza manjkala Nejc Šandor in Nino Bedrač (izključitev na prvenstveni tekmi s Šmartnim, op. a.). V Gorišnici so ob tem „stopili v akcijo" in v ekipo povabili nekatere igralce, ki so medtem že zaključili igranjem ali ga prekinili (Alen Balas, David Venta, Luka Zorli, Aljaž Sok), odziv pa je bil izjemen.
Ekipi sta v zadnjih deset minut tekme prišli poravnani (30:30 v 50. minuti), nato pa je Žiga Zupanič z
Pokal Slovenije, osmina finala, rezultati:
Moškanjci-Gorišnica - Črnomelj 35:34 (18:18) Mokerc KIG - Jeruzalem Ormož 23:27 (12:13) Ljubljana - Trimo Trebnje 18:31 (4:15) Riko Ribnica - Slovenj Gradec 27:30 (13:16) Maribor Branik - Dol TKI Hrastnik 26:43 (10:23) LL Grosist Slovan - Krka 18:28 (8:13) Koper - Urbanscape Loka 33:28 (19:9)
Tekma Frankstahl Radovljica - Celje Pivovarna Laško bo odigrana 19. 12.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so z uvrstitvijo v četrtfinale slovenskega pokalnega tekmovanja dosegli enega večjih uspehov kluba.
dvema zaporednima goloma (v 55. in 57. minuti) svoje moštvo povedel do dveh golov prednosti (33:31). Gostje so sicer imeli na voljo zadnji napad za izenačenje, a so jim domačini z odlično obrambo preprečili izdelan strel na gol. Gledalci so z dolgim
Rokomet • RKJeruzalem Ormož
Za zaključek leta 2023 spektakel na Hardeku
V soboto, 16. decembra, bo v trdnjavi Hardek potekala tekma 13. kroga Lige NLB. V goste Ormoža-nom prihaja Gorenje, letos udeleženec EHF Lige Evropa. Velenjčanom se je v močnem tekmovanju (Fuchse Berlin, Flensburg, Silkeborg, Nantes, Rhein Neckar Lowen ...) uspelo uvrstiti med šestnajst najboljših klubov Stare celine. Pot v četrtfinale bodo varovanci trenerja Zorana Jovičiča iskali preko Nexeja iz Našic (trener Branko Tamše, Marko Bezjak, Gal Marguč, Andraž Velkavrh) in danskega Skjerna.
Gorenje kljub napornemu ritmu tekem v Evropi in v državnem prvenstvu odlično nastopa tudi v prvenstvu. V Ormož prihajajo s petimi zmagami in enim remijem zapored. Njihov zadnji poraz sega v mesec oktober, ko so 14. oktobra minimalno klonili v celjskem Zlatorogu (27:29).
To je tudi edini poraz Velenjčanov v sezoni 2023/24, kjer z 21 osvojenimi točkami zasedajo odlično 2. mesto.
„Na Hardek prihaja eden resnejših kandidatov za naslov državnih prvakov. Gorenje za 1. mestom, ki ga trenutno drži Trimo, zaostaja le eno točko. Glede na nastope v Evropi bi od Velenjčanov pričakovali kakšen spodrsljaj več v državnem prvenstvu, a ekipa Gorenja letos igra res odlično. Največja moč našega naslednjega nasprotnika sta vratarja Matevž Skok in Emir Taletovič. V tem hipu zagotovo najboljši vratarski par Lige NLB. V ekipi nimajo niti enega igralca, ki bi izstopal z doseženimi zadetki, ampak nevarnost preti iz prav vsake pozicije. Čaka nas zahtevna tekma, ampak tudi v Ormožu imamo svoje adute: če nam jih uspe izkoristiti, se lahko enakovredno kosamo z Velenjčani," je pred sobot-
Božično praznovanje na Hardeku
RK Jeruzalem Ormož in Gozdarsko podjetje Fagus GIS v petek, 15. decembra, od 16.30 naprej za najmlajše pripravljata zanimivo prireditev pod imenom Božično praznovanje na Hardeku. Ormoško trdnjavo bodo poleg Božička obiskali tudi škratje, ki bodo odigrali tudi tekmo proti najmlajšim igralcem Jeruzalema. Poleg krajše predstave in delavnic bodo obdarjeni tudi otroci do 10. leta starosti, ki obiskujejo treninge Rokometnega kluba Jeruzalem.
aplavzom znali nagraditi domače moštvo za borbeno in v določenih delih tudi kakovostno predstavo.
Iz strelskega vidika je v domači ekipi izstopal Žan Ozmec z izjemnimi 13 zadetki, še enega več pa je pri gostih dosegel Erik Medic.
no tekmo razmišljal Tinček Hebar, ki je še minulo sezono igral za rokome-taše iz velenjske Rdeče dvorane.
Tudi Jeruzalem letos v državnem prvenstvu igra odlično, predvsem v domači dvorani, kjer je na petih tekmah dosegel štiri zmage in en remi. Trdnjava Hardek letos še ni padla in v taboru Jeruzalema upajo, da bo tako tudi po sobotni tekmi. „Na prav vsaki tekmi na Hardeku je bilo letos ob polni dvorani izjemno vzdušje, tudi tekme so bile na visokem kakovostnem nivoju. Škoda le za tisto izgubljeno točko proti Urbanscape Loki. Našo trdnjavo želimo ohraniti nedotaknjeno tudi proti Gorenju. Zavedamo se, da nas čaka močan nasprotnik, ampak tudi mi imamo možnosti za uspeh. Zelo uspešno leto 2023 želimo zaključiti z zmago proti Gorenju, čeprav je tradicija medsebojnih tekem krepko na strani naših tokratnih tekmecev. Tudi tokrat bo Hardek poln in igralci ter strokovno vodstvo pričakujemo novi rokometni spektakel," je pred gostovanjem Velenja v Prlekiji povedal Aljoša Munda, ki je odlično na levem krilu zamenjal poškodovanega Davida Bogadija.
Ekipi Jeruzalema in Gorenja letos že 19. sezono igrata skupaj v elitni ligi. Kluba sta odigrala 42 medsebojnih tekem, v katerih so Ormožani zmagali štirikrat, Velenjčani 33-krat, petkrat se je tekma končala brez zmagovalca (gol razlika 1060 :1404 v prid Gorenja). Tekma 13. kroga Lige NLB med Jeruzalemom in Gorenjem se bo na Hardeku začela ob 19.00.
uk
Žan Ozmec, Gorišnica: „Občutki po takšni zmagi so seveda izjemni. Končno smo začeli igrati naš značilen rokomet, in ko se bodo vrnili še kaznovani igralci, bo zagotovo še toliko boljše. Zelo sem vesel tudi tega, da so mladi igralci začeli prevzemati vodilne vloge v ekipi, vedno bolj so samozavestni in učinkoviti. Res se lahko veselimo nadaljevanja sezone. Že v soboto si želimo prikazati podoben ali še boljši rokomet; in zakaj ne bi presenetili tudi Mokerca."
Alan Potočnjak, trener Gorišni-
ce: „Lepo se sliši, da smo se uvrstili med osem najboljših ekip pokalnega tekmovanja, zagotovo gre za enega največjih uspehov kluba. Igralci so si z odnosom in igro zaslužili to zmago, čeprav še zdaleč ni bilo lahko. Smo pa imeli tekmo zvečine pod kontrolo. Izostanek Šandorja in Bedrača se nam je seveda poznal, a naši mladi fantje napredujejo iz tekme v tekmo in so ju zelo enakovredno nadomestili. Ob tej priložnosti pa se še posebej zahvaljujem 'veteranom', ki so nam prišli pomagat - s tem so pokazali svojo lojalnost in pripadnost gorišniškemu klubu, kar vsi v klubu izjemno cenimo. Napredovanje v četrtfinale pokalnega tekmovanja pa je obenem dobra popotnica za sobotni prvenstveni dvoboj z Mokercem, na katerega znova vabim navijače, da nas podprejo s tribun."
Mokerc KIG - Jeruzalem Ormož 23:27 (12:13)
JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl (9 obr.), Zemljič, Balent (1 obr.); Munda
2,	Sok 3 (2), Vincek, Žuran 4, G. He-bar 4, T. Hebar, Šulek 3, Blagotinšek, Pungartnik, S. Krabonja 1, Kolmančič
3,	Jerenec 7. Trener Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Mokerc 4/3;
Ormož 2/2.
IZKLJUČITVE: Mokerc 6 minut; Ormož 6 minut.
Ekipa Jeruzalema je v sredo gostovala na Igu pri Ljubljani. V tekmi 1/8 finala Pokala Slovenije so se Ormožani proti 1. B-ligašu dolgo časa mučili, žilav odpor gostiteljev pa zlomili šele v zadnji četrtini tekme.
V 35. minuti je Mokerc celo pove-del za zadetek (15:14), v 57. minuti pa se po zaostanku štirih golov (17:21) približal celo na gol razlike (22:23). Na koncu so se zmage in uvrstitve v četrtfinale vendarle veselili člani Lige NLB.
„Tekme v pokalu so vedno nekaj posebnega, pa čeprav igraš proti nižje rangiranemu klubu. Naša želja je bila, da vprašanje zmagovalca rešimo v 1. polčasu in prihranimo čim več moči za sobotno tekmo proti Gorenju, a je ostalo le pri naši želji ... Načrt se nam je popolnoma sesul in do zadnjih minut smo trepetali za napredovanje. Zdaj bomo z velikim zanimanjem spremljali žreb četrtfi-nalnih parov, ki bo v sredo, 20. decembra 2023. V bobnu je še vedno nekaj odličnih ekip, ki imajo željo ter kakovost osvojiti pokalno lovoriko, nekaj pa je tudi premagljivih ekip iz 1. B-lige. Pustimo se presenetiti in počakajmo na žreb," je o tekmi na Igu in o željah v nadaljevanju pokalnega tekmovanja povedal Teo Šulek.
Jože Mohorič, Uroš Krstič
Rokomet • Pokal Slovenije (ž)
Na Ptuj prihajajo premagljive Izolčanke
Na Rokometni zvezi Slovenije so izžrebali pare četrtfinala ženskega pokalnega tekmovanja. Žreb je bil ptujskim rokometašicam naklonjen, saj so dobile primerljive tekmice z
Obale, ekipo Izole. Primorke so v 1. A državni ligi le mesto pred Ptujčan-kami, moštvi na 6. in 7. mestu lestvice ločita le dve točki. To bo obenem prvi uradni preizkus za novega
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice ZRK Ptuj-Ormož se bodo za uvrstitev na zaključni turnir pokalnega tekmovanja pomerile z Izolčankami.
trenerja ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož Nena Potočnjaka, ki je ekipo prevzel pred dobrim tednom.
Branilke lovorike iz prejšnje sezone, rokometašice Krima Mercatorja, bodo za preboj v polfinale igrale s Savo iz Kranja (1. B-liga). Druga najmočnejša ženska rokometna zasedba v državi - ajdovski Mlinotest - še čaka na svoje tekmice, saj bo tekma med Ljubljano in novomeško Krko odigrana šele v ponedeljek, 18. decembra.
Predvidena termina četrtfinalnih tekem sta 6. in 7. januar, zmagovalke teh dvobojev se bodo uvrstile na zaključni turnir najboljše četverice, ki bo na sporedu 20. in 21. aprila prihodnje leto, so še sporočili iz RZS.
Pokal Slovenije (ž), četrtfinale (6., 7. januar):
Žiher Hiše Ptuj-Ormož - Trgo ABC Izola
Sava Kranj - Krim Mercator
ŽURD Koper-Litija
Mlinotest Ajdovščina - Ljubljana/ Krka Novo mesto
JM
14 Štajerski
Šport
petek • 15. decembra 2023
Nogomet • 1. SNL
Športnik leta 2023
Dež skrajšal jesenski del, v soboto na zelenice le še štirje
Urnik tekem v nekaj zadnjih krogih jesenskega dela i. državne lige je nekoliko krojilo vreme, dve tekmi sta bili tudi prestavljeni (Rogaška - Aluminij, Celje - Koper). Prirediteljem je vreme ponagajalo tudi med tednom, ko bi morali biti omenjeni srečanji odigrani, zato je vodstvo tekmovanja Prve lige Telemach poseglo po prilagoditvah tekmovalnega koledarja.
Najprej sta bili zaostali tekmi 17. kroga zaradi deževja s srede prestavljeni na četrtek, a se je takoj pojavila težava, da omenjene ekipe ne bi imele dovolj časa za enakovredno pripravo na tekme 20. kroga, ki so bile delegirane v soboto in nedeljo. Le nekaj ur zatem je vodstvo tekmovanja poslalo novo sporočilo...
Obračun Rogaška - Aluminij ter nedokončana tekma Koper - Celje (v 30. minuti je bilo 0:0, op. a.) bosta tako po novem odigrana v soboto, 16. decembra, ob 13. oziroma 15. uri. Tekme 20. kroga, ki so bile na sporedu konec tedna, pa so prestavili na pomlad.
Nogometaši Aluminija bodo v Rogaški Slatini poskušali ohraniti ali še povečati prednost pred Rogaško, ki sedaj znaša štiri točke (15 - 11). Oboji bodo obračun začeli zelo oslabljeni,
saj bodo pri Aluminiju zaradi kartonov manjkali Tomislav Jagič, Sandro Jovanovič in Gal Gorenak, pri Rogaški pa Žan Flis in Oliver Kregar, na
1. SNL, zaostala tekma 17. kroga: Rogaška -Aluminij (v soboto ob 13.00 v Rogaški Slatini).
Promocijsko sporočilo
Najlepša darila dobite v Ocentru Ptuj
V največjem nakupovalnem centru na Ptuju, Ocentru v Puhovi, je vse v znamenju praznikov - nakupovalne ulice kipijo od bogate ponudbe.
Popolno darilo obstaja! Vrednostni bon Qcentra Ptuj!
Boni so na voljo v Arbadakarbi!
©•Qcenter Ptuj
V Qcentru Ptuj bo v teh dneh dišalo tudi po prazničnih poticah in praznikih. Izbirali bomo Naj potico. To soboto, 16. decembra, bodo z nami kmečke žene, gospodinje, društva in številni domači mojstri peke potic. Vsaka gospodinja ima svoje male skrivnosti priprave orehovih potic in vse svoje znanje ter izkušnje bodo vtkale v pripravo potic, kijih bodo to soboto prinesle v ocenjevanje. Ocenjevalna komisija bo izbrala najlepšo in najbolj slastno domačo potico ter nagradila tri najboljše. Dobrodošli tudi tisti, ki slastne potice radi občudujete in okušate -pridružite se nam v Ocentru Ptuj v soboto, 16. decembra, od 9.30 dalje in poskusite najboljše potice izpod rok naših izjemnih gospodinj. December pa je tudi mesec najbolj čarobnih doživetij-za obiskovalce vseh generacij. Prihodnji teden bo nakupo-
valne ulice obiskal še eden od decembrskih dobrih mož - otroci in starši, pridružite se nam v četrtek, 21. decembra, ko bo Božiček vsem otrokom, ki bodo prišli v Qcenter Ptuj, izročil darila. Začeli so se praznični popusti v MANI! Brez slabe vesti in po neverjetno nizkih cenah lahko nakupiš prav vsa zimska oblačila in dodatke za vso družino! Zdaj je pravi čas, da izbereš tople in udobne modne kose, v katerih boste ti in tvoja družina preživeli hladnezimskedni. Pridi vtrgovino Mana v Qcenter Ptuj ter izkoristi 25 % PRAZNIČNI POPUST na VSA ZIMSKA OBLAČILA IN DODATKE ob nakupu nad 20 EUR. Akcija traja od 13.12. do 17.12. 2023. Še zmeraj ne veste, kaj svojim najdražjim podariti ob praznikih? Najlepše in najbolj uporabno darilo so darilni boni Qcentra Ptuj. Kupite jih lahko v Ar-badakarba Party Shop, unovčite pa v prodajalnah Sportsdirect, Mana, Nkd, Kik, Bags&moreterOffi-ce&more, Pandora, Gamp, Pittarosso,Vitapur, Lifestyle studio, Intersport, Sgermobil, Tomas Sport Premium, Sariko, Parfumi Tiamo, Tuš drogerija, Arbadakarba Party Shop, Sinsay, Pošta (za telefonske ovitke), Hamler, v optiki Oftalmos, pizzeriji in špagetariji Ancona ter drugih prodajalnah. Darilni boni Qcentra Ptuj so lahko najlepše darilo za vaše domače, prijatelje ali sodelavce, saj z njimi nikakor ne morete zgrešiti - obdarovanci bodo z njimi lahko zavili v skorajda vse prodajalne Qcentra in jih unovčili za nakup izdelkov, kijih imajo najraje.
Kdo bo nasledil Čeha in Bogatajevo?
Foto: Črtomir Goznik
Po nekaterih prestavitvah tekem v zadnjih krogih so na NZS sprejeli odločitev, da se ob koncu tedna zgolj odigrata zaostali tekmi, predvideni 20. krog pa se prestavi na pomlad.
V torek, 19. decembra, bo Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) v sodelovanju z RTV Slovenija in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) v Cankarjevem domu izvedlo tradicionalno prireditev Športnik leta. Ob neposrednem prenosu se bo začela ob 20. uri.
Tedaj bodo znani nasledniki atleta Kristjana Čeha, smučarske skakalke Urše Bogataj in mešane ekipe v smučarskih skokih, ki so bili najboljši leta 2022.
Čeh, svetovni prvak, evropski pod-prvak in zmagovalec diamantne lige v metu diska, je lani dobil 174 točk in je ugnal Tadeja Pogačarja (141), najboljšega kolesarja na svetovni lestvici, tretji je bil alpski smučar Žan Kranjec (119), srebrni veleslalomist z olimpijskih iger.
Urša Bogataj je prejela 231 točk za dve zlati kolajni na Ol v Pekingu, tretja je bila v skupnem seštevku svetovnega pokala. V glasovanju ji je sledila Janja Gambret (219), tretja je bila še druga smučarska skakalka Nika Križnar(85).
Na mešani ekipni tekmi sta na Ol poleg Nike Križnar in Urše Bogataj skakala tudi Peter Prevc in Timi Zajc,
Namizni tenis
Foto: Črtomir Goznik
Kdo bo na tronu najboljših športnikov Slovenije nasledil Kristjana Čeha in Uršo Bogataj, ki sta bila za najboljša razglašena lani?
z 61 glasovi je četverica postala ekipa leta.
Na letošnji prireditvi se bodo spomnili tudi velikanov pred razglasitvijo samostojne Slovenije in po njej, med katerimi bodo številni dobitniki olimpijskih medalj, ki pa še niso dobili Bloudkove nagrade.
Najvišja državna priznanja za šport bodo poslej dobili po nedavni spre-
klopi pa ne bo niti trenerja Oskarja Drobneta.
Zanimivo bo tudi v Celju, kjer bodo domačini poskušali ugnati Koper in prednost po jesenskem delu sezone pred najbližjo zasledovalko Olimpijo s sedanjih sedem povečati na zavidljivih deset (v primeru zmage) ali vsaj osem točk (v primeru remija).
JM
Dekleta že zaključila, v soboto na Ptuju lokalni derbi
membi zakonodaje, ki jo je državni zbor potrdil z vsemi glasovi navzočih poslancev. Omenjene športne legende bodo letošnji podeljevalci.
OKS bo ob tej priložnosti podelil tudi svoja najvišja priznanja v olimpijskem letu, velike statue, plakete pa bodo dobili trenerji teh športnikov.
JM, sta
Cirkovčanke so tako pri del sezone končale na 3. mestu, edina poraza so doživele v uvodnem krogu, ko so jih v domači dvorani v tesnih dvobojih presenetile igralke ljubljanske Vesne in novomeškega ŠD SU (obakrat je bilo 4:6).
V državnih namiznoteniških ligah gre h koncu jesenski del tekmovanja. Dekleta NTK Cirkovce so že odigrala zadnji dvoboj, fante to čaka v soboto. Zaključek pa bo „atomski", saj se bosta v dvorani Mladika na Ptuju od 10. ure naprej med seboj merila lokalna rivala iz Ptuja in Cirkovc. Dvoboj bo neposredno odločal o razporedu pri vrhu tabele, zato bo vložek z obeh strani velik.
2. SNTL (ž): Mura Sobota - Cirkovce 1:6
Komovec/Lebarič - Krajnc/Unger
1:3, Sara Tanšek - Katja Krajnc 0:3, Martina Komovec - Tia Rudolf 3:0, Janja Lebarič - Ina Unger 0:3, Martina Komovec - Katja Krajnc 0:3, Sara Tanšek - Ina Unger 2:3, Janja Lebarič - Tia Rudolf 0:3.
V vnaprej odigranem srečanju 4. kroga v 2. ženski ligi so igralke Cir-kovc gostovale v Murski Soboti in vknjižile prepričljivo zmago. Domača vrsta je v povprečju med najstarejšimi v ligi, saj jo zastopajo igralke med 33. in 40. letom, a je cirkovška mladost in kakovost v tem primeru vendarle prevesila tehtnico na njihovo stran.
1.	NTK VESNA
2.	ŠD SU
3.	NTK CIRKOVCE
4.	NTK JESENICE
5.	ŠD VRHNIKA
6.	PPK RAKEK
7.	NTK MURA SOBOTA 7
8.	NTK B2	6
38:18 25:25 22:24 13:33 16:38 9:36
12 12 10 5 5 3 3 0
Foto: Črtomir Goznik
Ina Unger (NTK Cirkovce, na fotografiji) je v Murski Soboti zamenjala Katjo Krajnc na prvi poziciji v ekipi, obe pa sta bili uspešni v vseh dvobojih, vključno z dvojicami. Na tretji poziciji je bila Tia Rudolf, ki je prav tako prispevala eno točko.
2. OT za mladince in mladinke
V Novem mestu je konec tedna potekal 2. odprti turnir za mladince in mladinke. V dolenjski prestolnici se je med seboj merilo 81 fantov in 28 deklet. NTK Cirkovce je imel na tekmovanju petčlansko zasedbo.
Pri dekletih se je Zoja Žolek (letnica 2007) prebila v finalni del, kjer jo je na prvi stopnički z izidom 1:3 ustavila kasnejša finalistka Kim Kas-telic (Krka). Zoja je tako osvojila 9. do 16. mesto, zmagala je Sara Tokič (Vrtojba).
Med fanti so nastopili štirje Cir-kovčani, Tom Hajšek in Aljaž Feren-čič sta letnika 2008, Aleks Koren in Vitan Plajnšek pa 2010. Prva dva sta obstala v svojih skupinah (vpisala sta po zmago in dva poraza), druga dva pa sta se prebila v finalni del. Tam je Plajnšek izgubil na prvi stopnički (končno 33. do 42. mesto), Koren pa je prišel do osmine finale, kjer ga je tesno (2:3) ugnal Luka Jokič (Mengeš). Aleks je tako osvojil 9. do 16. mesto.
Na prvih štirih mestih so pristali člani Savinje, v finalu je Miha Podobnik ugnal Brina Vovka Petrovskega (3:1).
JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
ZAOSTALI TEKMI 17. KROGA, V SOBOTO, 16. 12., OB 13.00: Rogaška - Aluminij; OB 15.00: Celje - Koper.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 18.30: Trimo Trebnje - Riko Ribnica; V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje, SVIŠ Ivančna Gorica -Ljubljana, Škofljica - Celje Pivovarna Laško, LL Grosist Slovan - Dobova, Urbanscape Loka - Slovenj Gradec; V NEDELJO OB 17.00: Krka - Koper.
1. B SRL (m)
14. krog: Moškanjci-Gorišnica - Mokerc Kig (v soboto ob 20.30 v Gorišnici).
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
9. krog: ŽOK Ptuj - Svolley (v petek ob 18.30 v dvorani Gimnazije Ptuj).
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
5. krog: NTK Ptuj - NTK Cirkovce I (v soboto ob 10.00 v dvorani Mladika).
JM
torek • 19. decembra 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Odbojka • ŽOK Ptuj
Viden napredek v vseh selekcijah
Foto: arhiv ZOK Ptuj
V Ženskem odbojkarskem klubu (ŽOK) Ptuj so s selekcijami male odbojke, starejših deklic, kadetinj, mladink in članic zelo aktivne v trenažnem procesu in na tekmah. S prvim delom sezone 2023/24, kamor sodijo tudi kvalifikacije mlajših selekcij, ki so velikokrat bolj zahtevne kot samo tekmovanje v ligah, so v klub zelo zadovoljni.
„Skupno število uradnih tekem vseh selekcij v dosedanjem delu sezone 2023/24 je 116, kar pomeni, da so si vse igralke lahko pridobile veliko tekmovalnih izkušenj. Po končanem ligaškem delu so še turnirji za mesta med vzhodnimi in zahodnimi skupinami, kar pomeni še kar nekaj dodatnih tekem v vsaki selekciji. Končno število uradnih tekem bo zelo verjetno blizu 140. Na že odigranih tekmah so naše odbojkarice pokazale viden napredek, zato sem z delom v klubu zadovoljna. Prav tako
sem zadovoljna, da se število igralk v vseh selekcijah povečuje, rezultati pa so obetavni. Težava se pojavlja le pri terminih za treninge: treninge izvajamo v treh ptujskih šolah, kjer pa niso vsi pogoji za treniranje tako dobri kot v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Težava pri treningih odbojke je tudi to, da je pred vsakim treningom treba postaviti odbojkarsko mrežo in jo po treningu pospraviti, kar je težko, nevarno in nam vzame veliko časa. Kot predsednica se bom potrudila, da bi bilo odbojki namenjenih več povezanih terminov v športni dvorani Gimnazije Ptuj in da bo odbojko igralo čim več mladih, saj je to zelo priljubljena športna disciplina, tako na tekmovalnem nivoju (se vidi po številu ekip) kot tudi med rekreativnimi športniki,« je o tem delu sezone dejala predsednica ptujskega kluba Marijana Horvat.
Članice
Članska ekipa še vedno spada med mlajše ekipe v Sloveniji. Med 50 ekipami, ki tekmujejo v članski konkurenci, so v 3. državni ligi vzhod
še vedno edina neporažena ekipa in so zagotovo ekipa, ki spada v vrh te lige.
Mladinke
Tudi letos je ekipi mladink uspelo, da so se uvrstile v 1. ligo, kar pomeni, da med 46 ekipami v Sloveniji spadajo med 16 najboljših. V tej ligi igrajo vse slovenske mlade reprezentant-ke, zato si mlade ptujske igralke na težkih tekmah pridobivajo veliko izkušenj v tej elitni skupini.
Kadetinje
Kadetinje tekmujejo v 2. ligi, kar pomeni, da so med 76 ekipami v Sloveniji v „zlati sredini". Cilj je, da igralke pridobijo čim več tekmovalnih izkušenj, zato nekaj igralk tekmuje tudi zraven mladink in članic. Tudi pri kadetinjah imajo v ptujskem klubu prijavljeno drugo ekipo, ki tekmuje in si pridobiva izkušnje v 3. ligi.
Starejše deklice
Starejše deklice so najštevilnejša selekcija v ženski odbojki v Slove-
Ekipa male odbojke ŽOK Ptuj
n i j i. Med 109 ekipami v Sloveniji so ptujske igralke uvrščene v 2. ligo. V kvalifikacijah so dolgo spadale med ekipe, ki so bile kandidatke za 1. ligo, a na zadnjem turnirju niso prikazale svoje prave igre in so odločilno tekmo za uvrstitev v 1. ligo izgubile z rezultatom 1:2. Tudi pri starejših deklicah imajo v ŽOK Ptuj prijavljeno še
eno ekipo, ki tekmuje v 3. ligi.
Mala odbojka
Prvič v zgodovini ŽOK Ptuj se je v elitno skupino - v A-ligo - uvrstila ekipa Mala odbojka, kar pomeni, da so med 86 ekipami v Sloveniji uvrščene med 24 najboljših ekip. Glede
na znanje in zagnanost mlade ekipe in trenerke Eve Vedlin Gojčič lahko z gotovostjo trdimo, da bodo konkurenčne tudi najboljšim slovenskim ekipam. Zaradi velikega števila mladih igralk so v klubu dodatno prijavili ekipo Mala odbojka II, ki tekmuje v B-ligi.
David Breznik
Judo • JK Drava Ptuj
Ptujski judoisti z novimi uspehi
V	Celju je potekalo mednarodno prvenstvo mladincev in mladink v judu, ki šteje tudi za slovenski pokal in uvrščanje v slovensko reprezentanco v letu 2024. Nastopili so najboljši Slovenci ter tekmovalci iz Hrvaške, Srbije, Makedonije in Armenije. Prikazane so bile dobre borbe, nastopilo je veliko mladih upov, ki obetajo, da bodo kmalu trkali na vrata reprezentance.
V	kategoriji do 66 kg je nastopilo sedem tekmovalcev. Jaša Dajčman iz Judo kluba Drava Ptuj se je „sprehodil" do finala, na koncu pa osvojil 2. mesto, potem ko je v finalu po napaki izgubil proti Jakobu Samcu iz Slovenj Gradca. V isti kategoriji je sedmo mesto zasedel Aljaž Korošec.
Andi Karameta je osvojil 4. mesto v kategoriji do 90 kg, kjer se je pet tekmovalcev pomerilo po sistemu „vsak z vsakim". Po prvi borbi proti kasnejšemu zmagovalcu kategorije Totaju Korabu, ki jo je izgubil po podaljšku, se Andiju nekako ni uspelo zbrati. Po dveh izgubljenih borbah je nato v zadnji spet pokazal svoje
Jaša Dajčman (JK Drava Ptuj) je osvojil drugo mesto fotografiji prvi z leve)
arhiv JK Drava Ptuj
v Celju (na
Tenis • TK Terme Ptuj
tehnično znanje in je gladko odpravil neugodnega Domna Prednika iz Slovenj Gradca.
Anej Slana je osvojil 5. mesto pri mlajših kadetih do 50 kg. Pri starejših dečkih sta si z odličnimi borbami priborila Matevž Križan 2. mesto do 46 kg, Anej Hrženjak pa 3. mesto. Pri mlajših dečkih je bil bronast še Matic Zavratnik do 55 kg.
Pogled na letošnjo sezono in svoj nastop v Celju je iz JK Drava podal Jaša Dajčman: „V prvi polovici leta so me pestile poškodbe, imel sem tudi študijske obveznosti. Sedaj vadim 'na polno', za mano sta že tudi dva solidna nastopa na ekipnem prvenstvu v 2. slovenski judo ligi in tokrat v Celju. Gremo naprej, pred mano so sedaj mednarodne priprave v Ljutomeru, nato pa novi izzivi v letu 2024."
Štiri kolajne mladim ptujskim judoistom in judoistkam v Lendavi
V soboto je J K Lendava organiziral Miklavžev turnir v judu za mlajše starostne kategorije. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani Dvojezične srednje šole. Udeležilo se ga je skupno več kot 160 tekmovalcev
Foto: arhiv JK Drava Ptuj
Uspešni mladi ptujski judoisti na turnirju v Lendavi
iz 14 klubov in treh držav (Slovenija, Madžarska, Hrvaška).
Otroci so bili razdeljeni po starostnih in težnostnih kategorijah v skupine po pet. Mladi tekmovalci ptujske Drave so prikazali veliko motiviranosti in obilo znanja. Zraven tega so osvojili še štiri kolajne. Zlati
je bil Jakob Kozel Jus v starostni kategoriji cicibani U10, prav tako zlata je bila Brina Hedl pri mlajših deklicah U12, kjer je srebro osvojila Elin Slana.
Tri lepe zmage so na koncu zadostovale za tretje mesto Žana Zupanca, prav tako U12.
David Breznik
Plavanje • Misov memorial 2023
Začetni turnirji za spoznavanje s tekmovalnim tenisom Laura Božičko blizu norme
Mladi igralci TK Terme Ptuj so se udeležili Regijskih satelitov v Slovenski Bistrici in Mariboru. Gre za turnirje, na katerih nastopajo igralci, ki šele začenjajo tekmovalno pot, oz. igrajo manj na tekmovanjih pod okriljem TZS. Skupno je bilo v tem terminu organiziranih pet tovrstnih turnirjev, ki se jih je udeležilo več kot 300 mladih.
V Slovenski Bistrici je Rok Stopar osvojil 2. mesto v kategoriji maxi tenis (do 12 let, mehkejše žogice). Suelija Brahaj se je v isti kategoriji med dekleti uvrstila v polfinale. V tej skupini je nastopila še Neva Gorše.
Na igriščih ŽTK Maribor je v kategoriji do 12 let (trde žogice) nastopil Lovro Rotar Čeh. V kategoriji od 14 do 18 let je Anže Zavratnih osvojil 2. mesto, Matic Peternelj pa je obstal v polfi-nalu. Nastopili so še Enja Kirbiš, Jaka Fras, Ožbej Podpečan in Jan Peternelj (zmagovalec tolažilnega turnirja).
„Organiziranje manj formalnih tekmovanj je ključno za privabljanje otrok v tenis. Istočasno so Regijski sateliti prijetno in manj stresno oko-
lje, ki spodbujajo otroke k tekmovalnemu tenisu. S tem se odpirajo vrata za razvoj njihovih teniških sposobnosti in samozavesti brez pritiska
zmage ali poraza. Takšni dogodki ob tem spodbujajo timsko delo, prijateljstvo in spoštovanje tekmecev, to pa omogoča otrokom veselje in
vztrajnost do teniške igre, kar je lahko temelj vseživljenjskega ukvarjanja s tenisom," so zapisali pri TZS.
JM
Anže Zavratnik (TK Terme Ptuj, desno)
Jan in Matic Peternelj (z desne, oba TK Terme Ptuj)
V	soboto je v Ljubljani potekal Mišov memorial 2023. Iz Plavalnega kluba Terme Ptuj je na njem tekmovala Laura Božičko. Odplavala je dobro, a ji štoparica ni bila naklonjena, saj ji je zelo malo zmanjkalo za osvojitev minimalnega kriterija za uvrstitev na državno prvenstvo.
V	prvem delu sezone so mladi ptujski plavalci nastopili na štirih tekmovanjih: na 2. Ribinem jesenskem pokalu, 37. Mednarodnem mitingu za pokal mesta Celje, 31. mednarodnem mitingu Miklavž 2023 in Mišo-vem memorialu 2023. Na njih so trije plavalci izpolnili minimalni kriterij (normo) za uvrstitev na državno prvenstvo. Ti plavalci so Leon Zver (50 m prosto s časom 38,72 s), Teodor Murko (50 m prsno s časom 52,73 s) in Gašper Korošec (50 m prsno s časom 51,76 s in 100 m prsno s časom 1:50,23).
„Naši plavalci so uspešno odplavali prvi del sezone in dokazali, da lahko s trudom prideš do uspeha," je dejal trener Bernard Veršič.
Foto: arhiv Plavalnega kluba Terme Ptuj
V januarju se bodo člani PK Terme Ptuj udeležili še dveh tekmovanj, kjer bodo mladi plavalci še naprej poskušali izpolniti norme, nato pa jih v začetku februarja čaka državno prvenstvo.
David Breznik
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 15. decembra 2023
Šolski šport • Odbojka, učenci
Največ pokazala ekipa OS Ljudski vrt
- m iu ji
Tfrn-* "t
		-JI
	»r-T .......... H	f.
		-H
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa OŠ Ljudski vrt je do končnega zmagoslavja v medobčinskem tekmovanju nanizala pet zmag, od tega dve z izidom 2:0 in tri z izidom 2:1.
Foto: Črtomir Goznik
Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Kidričevo in se je prav tako kot zmagovalka uvrstila na območno tekmovanje.
Šolski šport • Šah
Kidričani domov z največ odličji
V	večnamenski dvorani v Spuhlji je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi Šahovskega društva Ptuj potekalo območno tekmovanje v šahu za posameznike. Vodja tekmovanja je bil mednarodni sodnik Boris Žlender.
Mladi so tekmovali v štirih kategorijah, učenke in učenci do 12 in do 15 let. Odigranih je bilo sedem oz. devet krogov po švicarskem sistemu. Veliko bolj množična konkurenca je bila pri fantih, kjer je nastopalo več kot 100 igralcev (52 v U12, 54 v U15), deklet je bilo skupaj 19 (13 + 6). Veliko od teh je bilo kategoriziranih igralcev, ki nastopajo v različnih klubih in društvih, ti so na koncu tudi zasedli najvišja mesta.
V	štirih kategorijah je bilo na voljo 12 odličij, ki so si jih na koncu med sabo razdelili učenci in učenke iz osmih šol. Najuspešnejša med njimi je
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši v kategoriji dečkov do 15. leta starosti
bila OŠ Kidričevo (2 zlati, 1 srebrna, 0 bronastih), sledile so OŠ Breg (1, 0,
1), OŠ Cirkovce (1, o, 0), OŠ Corišnica
(0, 1, 1), OŠ Hajdina in OŠ Pohorskega odreda (0, 1, 0) ter OŠ Črešnjevec in
OŠ Makole(o, 0,1)
V	organizaciji Zavoda za šport Ptuj je potekalo medobčinsko prvenstvo v odbojki za učence letnika 2009 in mlajše. Na predtekmovanje se je podalo 13 ekip, ki so najprej nastopile na štirih predtekmovalnih turnirjih, le zmagovalci pa so napredovali na zaključni turnir, ki je bil sredi decembra v Markovcih.
V	celotnem tekmovanju smo bili priča napetim dvobojem, od 21 odigranih se jih je kar tretjina končala v treh nizih. Naslova medobčinskih prvakov so se na koncu veselili od-bojkarji OŠ Ljudski vrt, ob njih pa so se napredovanja na območno tekmovanje veselili tudi člani ekipe OŠ Kidričevo.
Rezultati, predtekmovanje:
skupina A (ŠD Destrnik): De-
strnik-Trnovska vas - Majšperk 1:2, Majšperk - Kidričevo 0:2, Cirkula-ne-Zavrč - Majšperk 1:2, Cirkulane--Zavrč - Kidričevo 0:2, Destrnik-Trno-vska vas - Cirkulane-Zavrč 2:0, Kidričevo - Destrnik-Trnovska vas 2:0;
skupina B (ŠD Podlehnik): Pod-lehnik - Videm-Leskovec 0:2, Videm--Leskovec - Juršinci 2:0, Juršinci -Podlehnik 1:2;
skupina C (ŠD Markovci): Markov-ci - Dornava 2:0, Dornava - Hajdina 2:0, Hajdina - Markovci 0:2;
skupina D (ŠD Cirkovce): Cirkov-ce - Breg 2:0, Breg - Ljudski vrt 1:2, Ljudski vrt - Cirkovce 2:1.
Finale (ŠD Markovci): Kidričevo - Ljudski vrt 1:2, Ljudski vrt - Mar-kovci 2:0, Videm-Leskovec - Ljudski vrt 0:2, Videm-Leskovec - Markovci 0:2, Kidričevo - Videm-Leskovec 2:0, Markovci - Kidričevo 1:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Ljudski vrt 6 točk
2.	OŠ Kidričevo 4 točke
3.	OŠ Markovci 2 točki
4.	OŠ Videm-Leskovec 0 točk
5.	OŠ Majšperk
6.-7.	OŠ Destrnik-Trnovska vas 6.-7. OŠ Cirkovce
8.-9. OŠ Dornava 8.-9. OŠ Podlehnik 10.-12. OŠ Cirkulane-Zavrč 10.-12. OŠ Breg 10.-12. OŠ Juršinci 13. OŠ Hajdina
UR
Rezultati:
-	dekleta U12 (13 nastopajočih): 1. Zarja Gomboši (OŠ Breg) 7, 2. Ajda Vodušek (OŠ Gorišnica) 6, 3. Nika Korez (OŠ Gorišnica) 5,4. Eva Lesjak (OŠ Slovenska Bistrica) 4, 5. Sara Potočnik (OŠ Črešnjevec) 4 točke...
-	dekleta U15 (6): 1. Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 9, 2. Arandjela Horvat (OŠ Kidričevo) 8, 3. Ana Marija Krajnc (OŠ Črešnjevec) 7 točk...
-fantje U12 (52): 1. Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) 8, 2. Maks Mai Kokol (OŠ Hajdina) 8, 3. Tibor Veber (OŠ Breg) 7, 4. Rene Kodrič (OŠ Poljča-ne) 6M, 5. Svit Gomboši (OŠ Breg) 6, 6. Jakob luso (OŠ Poljčane) 6, 7- Vid Merčnik (OŠ Črešnjevec) 6, 8. Erik Robnik (OŠ Črešnjevec) 6, 9. Rožle Meglic (OŠ Mladika) 6,10. Anže Pin-tarič (OŠ Gorišnica) 6 točk...
-	fantje U15 (54): 1. Tom Crnjako-vič (OŠ Cirkovce) 7/2, 2. Kolja Tito Veber (OŠ Pohorskega odreda) 7/2, 3. Klemen Žolnir (OŠ Makole) 7, 4. Tilen Kovačec (OŠ Ljudski vrt) 6/, 5. Mihael Kukovec (OŠ Ljudski vrt) 6/, 6. Elias Bender (OŠ Mladika) 6,7. Jan
Mali nogomet • Zimska liga Videm
Člani
1. KROG: ŠD Pobrežje - KMN Ma-jolka 1:2, ŠD Selan - ŠD Videm 5:3, ŠD AS - ŠD Tržec-R21 3:2, ŠD Lanco-va vas - ŠD Zgornja Pristava 2:5. 2. KROG: ŠD Selan - ŠD Tržec-R21 5:2.
1.	SD SELAN 2
2.	ZGORNJA PRISTAVA 1
3.	SD AS
4.	KMN MAJOLKA
5.	ŠD POBREŽJE
6.	ŠD VIDEM
7.	ŠD LANCOVA VAS
8.	ŠD TRŽEC-R21
10:5 5:2 3:2 2:1 1:2 3:5 2;5 4:8
RAZPORED TEKEM (23. 12.): ŠD
As - ŠD Lancova vas (16.00), ŠD Tr-žec-R21 - KMN Majolka (16.40), ŠD Videm - ŠD Zgornja Pristava (17.20), ŠD Selan - ŠD Pobrežje (18.00),
ŠD Videm - ŠD Tržec-R21 (18.40), ŠD Pobrežje - ŠD Zgornja Pristava (19.20).
Veterani
1. KROG: ŠD Selan - ŠD Videm 11:4, ŠD Tržec - KMN Majolka 3:9, ŠD Pob-režje - ŠD Zgornja Pristava 2:11.
1.	ZGORNJA PRISTAVA 1 1 0 0 11:2 3
2.	ŠD SELAN 110 0 11:4 3
3.	KMN MAJOLKA 1 1 0 0 9:3 3
4.	ŠD TRŽEC 10 0 1 3:9 0
5.	ŠD VIDEM 10 0 1 4:11 0
6.	ŠD POBREŽJE 10 0 1 2:11 0
RAZPORED TEKEM (23. 12.): ŠD
Tržec - ŠD Zgornja Pristava (14.00), ŠD Selan - ŠD Pobrežje (14.40), ŠD Videm - KMN Majolka (15.20).
UR
Šah • Mednarodni turnir Zagreb
Medalji za ptujska dvojčka
December je ne samo mesec praznovanj, je tudi mesec različnih športnih tekmovanj, med njimi tudi šahovskih - tako v Sloveniji kot v tujini. Eden takšnih je bil 6. odprti kadetski in mladinski turnir v Ses-vetih pri Zagrebu, kjer so se mladi pomerili v štirih starostnih kategorijah U19, U15, U11 in U9. V slednji, kjer je sodelovalo 32 šahistk in ša-histov iz Hrvaške, BiH ter Slovenije, sta nastopila tudi člana Šahovskega društva Ptuj, osemletna dvojčka Svit in Zarja Gomboši, ki sta tudi tokrat osvojila medalje.
Tako Svit kot Zarja sta dan pred odhodom v Zagreb odlično odigrala na regijskem kvalifikacijskem tekmovanju osnovnih šol, kjer sta se oba uvrstila na državno prvenstvo. Zarji je to uspelo z zmago med dekleti do 12 let, kjer je suvereno premagala vse tekmice, Svit pa si je nastop na državnem prvenstvu priboril s petim mestom med fanti do 12 let, kar je bila dejansko zadnja vstopnica.
Že naslednji dan sta se odpravila na dvodnevni kadetski turnir v Zagreb, kjer sta v močni konkurenci 32 udeležencev, starih od sedem do devet let, solidno opravila svo-
je nastope. Svita, ki je bil sicer prvi nosilec, je že v prvem krogu presenetil 17. nosilec, 7-letni Kai Sokač iz Križevcev. Je pa Svit v nadaljevanju dosegel štiri zmage in en remi ter z osvojenimi 4,5 točke pristal na 4. mestu absolutno ter na 3. mestu v kategoriji do osem let. To je vsekakor lep uspeh, sploh glede na to, da je premagoval tudi leto starejše tekmece. Zanimivo, da je bil 7-letni Sokač v 4. krogu premočan tudi za Zarjo, ki je bila 6. nosilka v absolutni konkurenci, med dekleti pa tretja. Ob treh zmagah in treh porazih je zasedla 16. mesto absolutno, v konkurenci deklet do osem let pa je bila najboljša.
Rezultati absolutno: 1. (3.) Matija Barborič 6 točk, 2. (7.) Erik Mesič 5, 3. (9.) Faust Kovač (vsi HRV) 5, 4. (1.) Svit Gomboši SLO (ŠD Ptuj) 4,5 ... 18. (6.) Zarja Gomboši SLO (ŠD Ptuj) 3 točke ...
Rezultati fantje do 8 let: 1. Matija Barborič 6, 2. Faust Kovač 5, 3. Svit Gomboši 4,5 .
Rezultati dekleta do 8 let: 1. Zarja Gomboši 3, 2. Nora Ljaljič 3, 3. Ema Capljak 3 (obe HRV) ...
Silva Razlag
Čurkovič (OŠ Ljudski vrt) 6, 8. Anej Zlatolas (OŠ Spodnja Polskava) 6, 9. Luka Rečnik (OŠ Spodnja Polskava)
6, 10. Anže Sternad (OŠ Cirkovce) 6 točk ...
UR
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši v kategoriji dečkov do 12. leta starosti
Najboljše v kategoriji deklic do 12. leta starosti
Najboljše v kategoriji deklic do 15. leta starosti
petek • 15. decembra 2023
Zanimivosti
Štajerski	17
Kaj bomo danes jedli
SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
ričet s prekajenim	goveja juha z	špageti po	cvetačna juha,	polpeti iz mletega	mesno-zelenjavna	bučkina kremna
mesom,	rezanci, nadevani	bolonjsko, rdeča	ajdova kaša z	mesa v omaki, pire	enolončnica,	juha, njoki s
marmeladne	piščančji zrezki, riž	pesa v solati	zelenjavo, solata	krompir, solata	makovo-jogurtova	piščancem v
palačinke	z grahom, zelena				pita	smetanovi omaki,
	solata					zelena solata
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Nadevani piščančji zrezki
•	6 piščančjih zrezkov
•	sol po okusu
•	poper po okusu
•	mleta rdeča paprika po okusu
•	nadev:
•	1 čebula
•	2 manjša paradižnika
•	4 trdo kuhana jajca
•	150 g naribane mozzarelle
•	2 žlici majoneze
•	sol po okusu
•	poper po okusu
Piščančje zrezke rahlo potolcite ter jih potresite s soljo, poprom in rdečo papriko. Položite jih drugega poleg drugega v naoljen pekač.
Čebulo prerežite na pol in jo narežite na trakce, paradižnika narežite na manjše kocke, jajca pa naribajte ter dajte v posodo. Dodajte še naribano mozzarel-lo in majonezo ter sol in poper po okusu. Dobro premešajte. Na vsak zrezek položite približno 1 zvrhano žlico nadeva in ga enakomerno razporedite, da bo cel zrezek pokrit. Po želji lahko po vrhu potresete še malo naribane mozzarelle. Pecite v pečici pri 170 °C približno 60 minut oz. dokler ne postane na vrhu rahlo rjavo.
Makovo jogurtova pita
krhko testo:
•	300 g moke
•	200 g masla
•	100 g sladkorja
•	1 vanilijev sladkor
•	1/2 žličke pecilnega praška
•	2 rumenjaka
•	naribana limonina lupinica
•	ščepec soli makov nadev:
•	200 g mletega maka
•	40 g zdroba
•	100 g sladkorja
•	150 ml vrelega mleka
•	2 žlici marelične marmelade
jogurtov nadev:
2 čvrsta jogurta 1 kisla smetana 100 g sladkorja
1	žlička vanilijeve paste ali 1 vanilijev sladkor
2	beljaka 40 g moke
Iz vseh sestavin zamesite testo (lahko si pomagate s kuhinjskim robotom). Testo razdelite na dva dela, tako da bo en del 1/3 testa, drugi del pa 2/3. Manjši del testa dajte v zamrzovalnik, večjega pa v hladilnik za pol
Za makov nadev v skledi zmešajte mak, sladkor, zdrob in prelijte z vrelim mlekom (ne z vsem mlekom naenkrat, ker morda ne bo potrebna celotna količina) ter dobro premešajte, da nastane lepo mazav nadev, ki pa ne sme biti tekoč. Vmešajte še 2 žlici marmelade in pustite, da se malo ohladi. Za jogurtov nadev najprej naredite sneg iz beljakov in polovične količine sladkorja. V drugi posodi zmešajte jogurt, smetano, drugo polovico količine sladkorja in va-nilijevo pasto. Jogurtovi zmesi izmenično dodajajte sneg in moko ter vsakič nežno premešajte, da nastane enotna zmes. Testo vzemite iz hladilnika in ga razvaljajte na velikost pekača za torte (28 cm premera) ter ga dajte v pekač. Ob robovih testo dvignite za približno 1,5 cm. Makov nadev razporedite na testo in ga čim bolj enakomerno raz-mažite. Nato prelijte z jogurto-vim nadevom in poravnajte. Na jogurtovo plast naribajte testo, ki ste ga dali v zamrzovalnik. Pecite pri 180 °C 40-50 minut, dokler se zlato ne zapeče in površina začne rahlo pokati, jogurtova plast pa se mora še rahlo tresti.
Vsem bralkam in bralcem
Štajerskega tednika, poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj ter poslovnim partneijem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto!
Kïfl
KMETIJSKA

kmetijska zadruga zadružna oskrba
Želi vsem svojim članom, kupcem in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2024
»Zapišite, si v srce, da je vsak dan lahko najbroljU dan v letu.«
Ralph Waldo Emerson
Srečno in zdravo 2024 vam želi ekipa Term Ptuj.
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
IZDELOVANJE
NOGAVIC
ARNEČIČ DRAGICA s.p. moške, ženske in otroške bombažne nogavice
Pošiljamo tudi po pošti!
Grajena 31 a, 2250 Ptuj
tel.: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294, 041 688 294
Želimo vam vesele božično - novoletne praznike.
18 Štajerski
Podravje
petek • 15. decembra 2023
Ormoško • Skrb za naravne spomenike v krajinskem parku
Ohraniti ekonomiko in lepo vijugasto veduto
V kulturnem domu v Ivanjkovcih so predstavili študijo, v kateri so krajinski arhitekti analizirali prostor in izhodišča za zasnovo terasastih vinogradov na območju Ljutomerskih in Ormoških goric.
Gre za dva krajinska parka v dveh sosednjih občinah: Krajinski park Jeruzalemsko-Ormoške gorice in Krajinski park Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice, ki pa so ju v mariborskem TSK, studiu za oblikovanje krajine, obravnavali kot celoto, saj predstavljata enotno območje. Glavni namen študije, v katero bodo, tako pravi krajinska arhitektka Tanja Simonič Korošak, vključili pripombe, vse skupaj pa nato uskladili s pristojnim zavodom za varstvo narave, je izdelava strokovnih podlag za dva občinska odloka, in sicer odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož in odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave na območju občine Ljutomer.
Potrebna sta nova odloka
»S sedaj veljavnim ormoškim odlokom, sprejetim leta 1992, je za naravno znamenitost razglašen Krajinski park Jeruzalemsko-Ormoške gorice, ki obsega 1.920 hektarjev, medtem ko se ljutomerski del: Krajinski park Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice razprostira na 1.345 hektarjih. Tam velja poseben varstveni režim, ki ga je pripravil tedanji Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, zdaj pa
Ljutomerske in Ormoške gorice so najbolj prepoznavne po terasastih vinogradih
Foto: Jeruzalem Slovenija
sta občini naročili nove strokovne podlage,« razlaga Mateja Zemljak, vodja oddelka za razvojno planiranje, gospodarske dejavnosti in pravne zadeve v ormoški občinski upravi.
Nanašajo se zlasti na terasaste vinograde, ki dajejo krajini značilno mehko in vijugasto podobo. Gotovo so terasasti vinogradi med glavnimi
razlogi za obisk turistov, saj, kot je dejala Simonič Korošakova, skupaj s topoli zelo spominjajo na bolj znane toskanske hribe, zato je treba seveda to lepo veduto ohraniti.
Nevarnost zaraščanja
Za novi nasad vinograda morajo vinogradniki pridobiti dovoljenje Zavoda za varstvo narave, ki se za
zdaj drži že omenjenih strokovnih podlag iz leta 1992. Pridelovalci z območja krajinskega parka pa se v zadnjem času obračajo na obe občini, da je treba ponovno vrednotiti terasaste vinograde.
Pojavljajo se namreč vprašanja o smiselnosti sajenja, saj pravijo, da se jim to ekonomsko ne splača več, želijo pa tudi, da se določi območja,
Ekipa krajinskih arhitektov s Tanjo Simonič Korošak na čelu je v Ivanjkovcih predstavila študijo o vrednotenju terasastih vinogradov kot ključnih elementov krajine Ljutomerskih in Ormoških goric.
Terasasti vinogradi so na Destinaciji Jeruzalem nastali v času državne komasacije zemlje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi idealne petrografske zgradbe zemlje. Danes je razmerje med terasastimi in vertikalnimi vinogradi ena proti dvema tretjinama v prid vertikalnim. Veliko teras so namreč zravnali iz ekonomskih razlogov, saj naj bi prinašale manj dobička, polega tega naj bi bilo zatravljeni del terasastih brežin tudi težko kositi, kar ustvarja idealen prostor za ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico. Po drugi strani pa so nekateri prepričani, da imajo vinogradi na terasah precej daljšo življenjsko dobo.
na katerih je nujno potrebno ohraniti terase zaradi varovanja krajinske vrednote in zaradi strmega terena, ter območja, kjer to ni nujno, ampak je lahko zasaditev vertikalna. Če se to ne bo zgodilo, obstaja velika nevarnost, da bodo opustili dejav-
nost, krajina pa se bo zarasla. Prav zapuščenost oziroma zaraščenost zemljišč je tista, ki skrbi, pa ne le na območju Ormoških in Ljutomerskih goric, pač je tematika aktualna tudi drugod, na primer v Halozah.
Senka Dreu
Foto: SD
Ptuj • Boštjan M. Turk o knjigi Vojna za mir
»Evropa in Slovenija potrebujeta radikalne spremembe«
V Zgodovinskem arhivu Ptuj so gostili Boštjana M. Turka, kije predstavil svojo knjigo Vojna za mir (Slovenija v vrtincu
krize). Predstavila gaje direktorica Katja Zupanič.	. „
Foto: Črtomir Goznlk
Boštjan M. Turk na predstavitvi svoje knjige v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Turk je profesor za francosko in jrankofonske književnosti na Univerzi v Ljubljani. Februarja leta 2020 je postal član Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti v Parizu, marca istega leta pa tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu
„Temeljno sporočilo knjige je, da je Evropa v bistvu nekaj najlepšega in največjega, kar smo Slovenci, poleg svoje osamosvojitve, dosegli. Tega nam ne morejo vzeti. Drugo dejstvo pa je, da je ta Evropa precej drugačna, kot je bila Evropa, v katero smo leta 2004 vstopili. Drugačna je bila, ker je bila bolj krščanska, v njej je bilo več morale in zdrave kmečke pameti. To so
vrline, ki jih več ne srečate nikjer. Umika se s prizorišča, namesto nje dobivamo kaos," je najprej povedal Boštjan M. Turk. Po njegovih besedah je sicer Slovenija lahko Slovenija samo v Evropi, ne more biti na Balkanu, kar sanjajo tisti, ki podpirajo Vučiča.
Turk kot kritično izpostavlja obdobje Angele Merkel, v katerem je prišlo do bistvenih sprememb v
vrednostnem sistemu Evropejca in ga primerja z njenim predhodnikom, kanclerjem Helmutom Kohlom. Medtem ko je bilo pred 30 leti normalno, da imamo družine, kulturo, nacionalno državo, jezik, je vse to postalo vprašljivo. V času kanclerja Kohla nihče pod vprašaj ni postavljal vere, najbolj krščanstva. Nemška demokracija ni več krščanska in tudi ne več de-
mokracija. Tudi Bruselj danes več ni demokratičen. Zdaj je še čas, da se nekaj naredi.
Evropa brez avtoritete
»Danes v celem Bruslju ne najdete krščanskih simbolov, so pa muslimanski. Celo preganjajo krščanska imena. Tako sta neprimerni krščanski imeni Marija in Janez, sta pa primerni Malik in Julija,« je povedal Turk ter nada-IjevaI:„Prepričani so namreč, da jih bodo muslimani bolj spoštovali, če bodo uvajali t. i. inkluzivnost: ne bo krščanskih imen, ni več čestitk za vesel, srečen in blagoslovljen božič, ampak voščilo za vesele praznike. Ni res, da božič moti muslimana, saj najmanj spoštuje ateista, še manj od ateista pa spoštuje tistega, ki v imenu ateizma posega po spolu, LGBT-ju. Spoštuje pa tiste, ki verujejo. Če bo enkrat islam prevladujoča religija v Evropi, bodo najprej obračunali z Brusljem. Cerkve v Evropi niso prazne zaradi islama, prazne so zato, ker se je zahodnoevropski človek oddaljil od tega, kar je zapisano v desetih zapovedih in od Boga, ker se vdaja trošenju. Kot sem v knjigi zapisal, so bili pred korono svingerski klubi v Nemčiji skoraj bolj obiskani kot nedeljske maše. V Evropi se dogaja
Sodoma in Gomora tako ali drugače. Zahodni človek se je znašel v območju nepredvidljivega, v katerem ni bil nikoli. Pred dvanajstimi leti je bilo vse predvidljivo, vse je bilo jasno. V Evropo želijo vsi priti, nihče iz nje noče iti. Zdaj se je vse podrlo, nihče pa se ne sprašuje po vzrokih. Podrlo se je zaradi Bruslja, ker se Evropa samouničuje. Na zahodu danes ni več politikov z avtoriteto. Tudi v Sloveniji jih nimamo v
smislu, da bi skrbeli za javni blagor. Slovensko državo so v manj kot dveh letih spravili na kolena, z večinskim delom volilnega telesa, ki je nedržavotvoren," pojasnjuje Boštjan M. Turk. Evropa se mora radikalno spremeniti, spremenila pa se bo, ko bodo ljudje razumeli, kdo so elite, ki jim vladajo. Danes so v EU odločitve v večini oz. 75 odstotkih sprejete z lobiranjem.
MG
NOVI
RENAULT AUSTRAL E-TECH FULL HYBRI
200 KM/147 kW
k-,^ AHPA d.o.o. d! Ij-; Ormoška cesta 23 2250 Ptuj
O 02 749 35 50 o 02 746 35 49 O zan.horvat@ahpa.si © www.ahpa.si
petek • 15. decembra 2023
Podravje
Štajerski	19
Podravje • 30 let kmečkega sindikalnega gibanja
»Zaboli me pri srcu, ko slišim: kaj mi bo sindikat ali zbornica«
Sindikat kmetov Slovenije, ki povezuje več kot 2.000 kmetov, letos obeležuje 30 let delovanja. Obletnico so člani pred dnevi obeležili v Kidričevem, kjer so se spomnili treh desetletij sindikalnega gibanja in tudi aktualnih razmer v kmetijstvu. »Če pred 30 leti Ciril Smrkolj ne bi ustanovil sindikata, bi ga morali danes,« je dejal Roman Žveglič, predsednik kmetijske zbornice, ki gaje med letoma 2006 in 2014 tudi vodil.
Temeljno dejanje povezanih kmetov so bili protesti leta 1993, ko so kmetje z zaporami mejnih prehodov prisilili vlado, da se je začela pogovarjati z njimi o reševanju težav, ki so jim jih po spremembi sistema povzročile anomalije na trgu s hrano. Po 30 letih se je sindikat z ostalimi kmetskimi organizacijami ponovno podal v boj in nove proteste. Razlogi pa enaki: padec odkupnih cen, neslišanost v državnem zboru. Zahtevali so pravične odkupne cene za kmete, uvedbo masnih bilanc, zmanjšanje populacije zveri, opustitev dodatnih davčnih obremenitev za kmeta, zmanjšanje območij Nature 2000 ... Nekaj zahtev jim je uspelo uskladiti z aktualno politiko, veliko
področij ostaja še odprtih.
Predsednik sindikata Anton Medved pa ostaja optimist, saj pravi: »Kmetje smo krize vedno prebrodili, ovire pa preskočili in jih pustili za seboj.« Da kmetje potrebujejo sindikat, pa je prepričan prvi predsednik sindikata, nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj, tudi zato, ker kmetje predstavnika v državnem zboru nimajo. »Nekdaj so v državnem zboru sedeli tudi kmetje, v večini sicer združeni v slovenski ljudski stranki, ampak kmet je bil v politiki prisoten, danes nismo več. Politika je lepo poskrbela, da so nas potisnili na rob. Zato me kar zaboli pri srcu, ko slišim: pa kaj bom jaz plačeval članarino za sindikat ali zbornica je brez
pomena. Vendar ravno povezane kmetske organizacije smo leta 2008 dosegle, da je bila uvedba davka na nepremičnine umaknjena.« Poudaril je, da se morajo tudi kmetje zavedati svoje vrednosti in pomena v okolju. »Kmetje pridelujemo kakovostno hrano, skrbimo za samooskrbo in varovanje naravnih virov. Največji varuh naravnih virov je človek - kmet, ker kmetje gospodarimo z 2/3 slovenskega ozemlja« In zakaj politika in družba ne marata kmetov? »Zato, ker znamo hitro ugotoviti, kdo laže, kdo krade in kdo nič ne dela!« je v eni izmed izjav dejal Ciril Smrkolj, kmet in nekdanji politik.
Sindikat kmetov Slovenije je nepolitična, neodvisna in nestrankar-
Foto: Mojca Vtič
Program ob 30-letnici sindikata so popestrili folklorniki iz otroške folklorne skupine OŠ Cirkouce s spletom pesmi, plesa in igre o kravi v mejici.
ska organizacija. »Ta neodvisnost nam daje svobodo govora, pa tudi možnost za sindikalne ukrepe, morda ostrejše izjave, ugovore, kmete pa povezuje in združuje ter zastopa ne glede na kmetijsko
panogo,« meni vinogradnik Janez Zajc, sicer predsednik nadzornega odbora sindikata. Včlanjevanje v sindikat je svobodno, sprejema vse kmete in druge zainteresirane ne glede na njihovo dejavnost, po-
litično in versko pripadnost. Letna članarina je že leta enaka in znaša 25 evrov, zanimanje za članstvo pa naj bi se po zadnjih protestih povečevalo.
Mojca Vtič
Rozina in Anton Draškovič, Cirkovce Branko Pernat, Spodnja Gorica
Kmetje potrebujemo predstavnika, ki bo zagovarjal pravice kmetov, zato sva tudi člana sindikata. Sva zadovoljna z delom, vendar bi se morali še bolj boriti, pa tudi kmetje bi morali biti bolj povezani.
Sem član sindikata, že zato, da smo kmetje vsaj nekje združeni in da dobimo potrebne informacije. Sindikat se, priznam, zadnje čase bolj trudi za pravice kmetov, a žal se politika premalo zanima za kmetijstvo oz. kmetijstvu ne daje pravega pomena, enako družba. Kdo prideluje hrano? Upam, da si bosta družba in politika na to vprašanje pravočasno odgovorili, da ne bo že prepozno.
1
Albin Predikaka, Spodnja Gorica Janez Zavec, Lancova vas
Ukvarjam se z živinorejo in poljedelstvom, nisem še član sindikata, zagotovo pa se bom včlanil. S kmetijstvom se ukvarjam že od zgodnjega otroštva in tako težko, kot je bilo letos, po osamosvojitvi še ni bilo, ne le zaradi vremenskih neprilik, temveč tudi nenaklonjenosti politike kmetijstvu.
»Sindikat je nevladna organizacija, ki nas povezuje, združuje. Tudi na področju vinogradništva sindikat sodeluje pri pripravi ukrepov, sindikat je na srečanjih poslušan, koliko pa je slišan, se šele sčasoma pokaže. Zagotovo pa sindikat pridobiva na veljavi in zaupanju, kar potrjuje tudi vse večje zanimanje za članstvo.«
Ormož • Letos pridelali šest tisoč ton sladkorne pese
Količinsko odlična letina, kakovost slaba
Sladkorna pesa raste na približno sto hektarjih površin v Podravju, Prlekiji in Prekmurju, letos pa soje pridelali dobrih šest tisoč ton.
Zaradi nenehnega dežja in posledične razmočenosti terena so
bili pogoji za delo na njivah zahtevni, pravi Miroslav Kosi, predsednik
evrom za tono sladkorne pese dobili še dodatne tri evre iz lanskega leta.«
Zadruga Kooperativa Kristal že šest let organizira pridelavo in spravilo sladkorne pese, ki nato roma v
predelavo na Hrvaško, natančneje v tovarno sladkorja v Županjo.
SD
Miroslav Kosi pravi, da je zaradi nizke vsebnosti sladkorja odkupna cena sladkorne pese letos nižja.
Zadruge Kooperativa Kristal in predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije. »Težave smo imeli zlasti z odvozom, zato smo peso odpremili z več primesmi kot običajno. Sicer pa smo s količino pridelanega zadovoljni, saj je bila letina dobra, lahko rečem, da celo odlična, žal pa je na račun vremena trpela kakovost pridelka, saj je stopnja sladkorja nizka, zgolj 14-odstotna.«
Zato je bila odkupna cena nižja; za tono sladkorne pese so namreč dobili približno 35 evrov. »Ker so cene sladkorja visoke, so pridelovalci v skladu z evropsko direktivo stimulirani z dodatnimi tremi evri po toni. Tako v tovarnah, ko prodajo sladkor, nekaj denarja od zaslužka vrnejo kmetu. Ti trije evri se plačajo za nazaj, tako da bodo pridelovalci letos k letošnjim 35
Foto: SD
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 15. decembra 2023
avtor: marjan grabner
kolona avtomobilov
salama velikega premera zmletim mesom
moralno VZDR2EN Človek
nika križnar
pleme na območju trakije
nemška naftna DRU2BA
E3
nizek moški glas
ameriški igralec pitt
robert lewan-dowski
pridobivanje koga zakaj
okraše-
valec
napetost vvoltih
preproste vodne rastline
karambol unehka prediva
velika poplava
prijem z zobmi
perujski indijanec
saksofonist vrhovnik
parni organ vida
irena kohont
mučni	rastlina iz
senator	phužine marjetic
in	oskar
filozof	davičo
akademski naslov
užitna listiîasta goba
kritičarka
nemec mehanik, ki barva avtomobile
trnatgrm, črni trn
zevsov sin, ajak
vprežni drog pri vozu
oton župančič
igor torkar
cevka za dovod zraka igralka zemljič
priprava zapeko čevap-čičev
znana kavarna v
mariboru
ohlapen moški površnik
državnik gligorov
pevka jazbec
majhen dirkalni avto
pesnik babačič
močvirska andy ptica, murray capo-voznik
oblasta bakterija
modro barvilo iz indigovca
andrej velkavrh
posmeh-ljivec
osebni zaimek
paul newman
velika lesena posoda
japonski	mreža
smučarski	za zajem
skakalec	rib
(daiki)	v ribniku
vsaka od kosti vnartu
podjetnik boscarol
gl. mesto kraljestva v mezopotamiji
Berthella aurantiaca
Je enotno živo ali temno oranžne barve. Majhna hišica je prekrita s plaščem. Glava je razširjena in sploščena ter nosi par rinoforjev, štrlečih tipalk. Plaščni rob je prost, polž je ovalno zaobljen in gladek. Na zadnjem koncu izpod desnega plašč-nega roba moli rob škrg. Zraste do 3 cm. Življenjsko okolje: Živi v plitvinah, in sicer v spodnjem mediolitoralnem in zgornjem infralitoralnem pasu na kamnitem dnu, poraslem z obrežno vegetacijo.
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Ji

Mh
Pred vami je odličen teden, saj boste v sebi začutili zelo veliko energije in izboljšanje vitalnosti. Porabite ju pa za druženje s prijatelji, ukvarjanje s športom, fizično delo in seveda tudi za strastno ljubezen.

Pred vami je zelo lep in prijeten teden. Prinesel bo izboljšanje vaše vitalnosti in s tem dobro voljo. Slišali ali celo videli se boste s prijatelji iz tujine. V ljubezni bo posvetil žarek sreče v drugi polovici tedna.
~
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
V zadevah, ki so povezane s tujino, izobraževanjem ali pravnimi zadevami, boste v tem tednu šli s polno paro naprej. Na malenkosti, na katere boste pri tem naleteli, se boste požvižgali, kar je tudi prav.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
TEHTNICA
(23. S. - 23. 10.)
Pred vami je zelo nemiren teden, zato bodite previdni pri izjavah, saj bi se vam nepremišljenost lahko maščevala. Ves teden bodite močno prilagodljivi, čeprav bo težko. Ne pozabite, da niste sami na cesti.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
V naslednjih dneh boste ugotovili, da vaši prijatelji na žalost niso tako zanesljivi, kot ste upali, zato se ne zanašajte nanje. V soboto boste imeli nepričakovane zdravstvene težave, v sredo bo bolje.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
V tem tednu boste imeli energije na pretek, zato le izkoristite ugodne dneve. Glede prijateljstva pa se kažejo nova povezovanja. Vaš srečni dan bo sobota, bolj neugoden dan pa boste imeli v četrtek.
GRINT - rastlina z rumenimi obrobnimi jezičastimi in notranjimi cevastimi cveti v koških, KATON - rimski senator, zgodovinar in filozof, zagovornik uničenja Kartagine, RAGLAN - ohlapen moški površnik z rokavi
Cirkulane, Zavrč • Obilo prazničnih dogodkov za male in velike
Aktivnosti za otroke, obisk dobrega moža in Božičkov tek
Središče občine Cirkulane krasijo praznične luči, domačini in obiskovalci pa se lahko slikajo tudi ob lepo okrašeni novoletni smreki. Slednjo je daroval domačin Miran Štumberger, s skupnimi močmi pa sojo postavili gasilci ter člani vaškega odbora Meje in Cirkulane.
Ob koncu leta silvestrovanja z ognjemetom ne bo, prav tako ne tradicionalnega božičnega koncerta, organizirajo pa več prazničnih dogodkov za vse generacije.
Po besedah županje Antonije Žumbar si prizadevajo vsako leto ob prazničnem decembru razveseliti ljudi. »Pomembno je, da skupaj obeležimo prehod leta, se skupaj poveselimo in si zaželimo vse lepo v novem letu. Najmlajšim pa želimo pričarati prijetno praznično dogajanje,« je povedala županja. Občina bo letos za izvedbo vseh dogodkov prazničnega decembra namenila okoli 5.000 evrov. Tradicionalno bodo obdarili vse otroke do vključno četrtega razreda osnovne šole. Vsakemu bo Božiček izročil darilo v skupni vrednosti 15 evrov. Svetniki bodo v tem času obiskali starejše od 80 let in jih obdarili, županja pa bo z obiskom razveselila vse tiste občane, ki bivajo v domovih starostnikov.
Praznovanju se pridružuje tudi
V središči Cirkulan so že prižgali praznične luči in postavili novoletno drevo.
OŠ Cirkulane-Zavrč, ki v torek, 19. decembra, ob 18. uri, v večnamenski turistični dvorani organizira dobrodelni božično-novoletni koncert z naslovom Božičkova skrivnost. Naslednji dan, ob 17. uri, bo Božiček obdaril vse otro-
ke. Športno društvo v soboto, 23. decembra, vabi na 3. dobrodelni Božičkov tek in hojo. Dogodek se bo začel ob 14. uri na stadionu v Cirkulanah. V sredo, 27. decembra, bo v Kulturni dvorani filmski večer z ogledom božičnega filma
Grinč. Bogato decembrsko dogajanje bodo zaključili dan kasneje s številnimi aktivnostmi za otroke, in sicer napihljivimi igrali, otroško zabavo, obraznimi poslikavami, tatuji ...
Estera Korošec
r*
\ RAK
(21. 6. - 22. 7.)
To bo teden, ko vas bo »metalo« iz ravnovesja oziroma iz ene skrajnosti v drugo. Pri tem morate paziti, da ne skrenete na stranski tir. Bodite previdni pri naložbah. V nedeljo bo zelo prijeten družinski dan.
P
■> LEV
(2S. 7. - 22. B.)
Poklicno področje vas bo v teh dneh močno zaposlovalo. Možnosti, da uspete, so precejšnje, toda paziti morate na svoje zdravje in energijo. Ugoden dan za vaše osebno življenje bo ponedeljek. Izkoristite ga.
DEVICA
K (23. 8. - 22. 9.)
Pred vami je razburljiv teden. V službi bodo od vas v hipu zahtevali »nemogoče«, toda saj veste, kar se mora, ni težko. V četrtek boste preobčutljivi, bo pa zato v ponedeljek boljše.
^ KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Čeprav boste v teh dneh z energijo malo na slabšem, kot ste bili, boste vseeno prijetno vznemirjeni. Zelo dobre novice bodo prišle z zamudo. Najbolje se boste imeli in tudi počutili v nedeljo.
vodnar
(21. 1. - 18. 2.)
Pred vami je prijeten teden, v katerem boste ugotovili, da imate res dobre in tudi koristne prijatelje. Pustite jim, da vas razvajajo. Zelo zanimivo bo v ponedeljek, ko boste v središču pozornosti.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
V dneh, ki prihajajo, se boste umaknili v »ilegalo« ali pa le ugotovili, da potrebujete malo več počitka. Le vzemite ga, saj ne boste ravno prekipevali od energije. Četrtek in ponedeljek sta vaša srečna dneva.
petek • 15. decembra 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
VeUUa boziČNA dobROdElNA AkcijA
Podaje na moji dlani -
Pošlji SMS z besedo
*:.(L)J>		H M
G	Zvem prijuivljvv mtoilliu! LJilbfJuttU Moste-Polje	
Štajerski
radioPTUI
ponudba	............- „ _
Jgr
TRGOVINI
zadružnik^
TER OSTALIH
izbranih kmetijskih

NADLANIALI *
NADLANI5 „
NA 1919

KZPTUJ-
V VAŠI IZBRANI PRODAJALNI SPREJEMAMO
NAROČILA ZA OZIMNICO.

www.kz-ptuj.si
Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj.
Informacije na radioptuj@radio-tednik.si.
opravičujemo se za.m0reotne tiskarske napake. akcija velja v okviru prodajnega programa trgovine. nekatere f0t0grafue v letaku so simbolične.
HvaIa! S Tvojo
pOMOČjO bo dARilo Tudi NA TiSTi diANi, kjER SiCER NE bi bilo.
Pridružite se nam na stojnicah v Qcentru Ptuj ob sobotah, 9., 16. in 23. decembra, ali pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani boste darovali en euro, če boste zapisali Nadlani5, pa boste za otroke namenili pet eurou
Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega.
1
v/
v/


I

MfflHMHMERSKI TEDIMjlJ
BITE^illVLACNOáAGk^Qd
+ \
M
v * tli T
<

Fotografije so simbolične
NAROČILNICA ZA
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:	E-naslov:
Datum naročila: J	Podpis: ^^^^
□ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica
i R
I
S lí-i*
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov.
Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00.
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 19. decembra 2023
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, Muretinci 44a. Tel. 031 733 112.
UGLJAN-PREKO, kamnito nadstropno hišo, starejšo, potrebna obnove, tloris 71 m2, 70 m od glavne plaže, elektrika na hiši, voda kanalizacija na ulici, prodam, cena 55.000 EUR. Tel. 070 270 130.
PRODAM parcelo na Viru, 352 m2, južna stran. Z lepim pogledom na morje, cena 12.000 EUR. Tel. 070 270 130.
IARNUŠ ^rb-OKNA VRATA d.o.o.
IP we OKMÄ, WRÄTÄ, SENČILA
www.roletarstvo-arnus.si
PRODAMO - Orešje ■ blizu centra, družinska hiša v izmeri 153 m2, letnik 1970, z 1390 m2 pripadajočega zemljišča, Cena: 165.000 €. Kontakt: 051 455 010
RE/MAX
T POETOV IO
02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
02 788 54 17 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
RAZNO
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o. Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 200 kg. Tel. 041 462 171.
KUPIM cepilnik drv, traktor in druge priključke. Tel. 041 540 364.
PRODAM svinjo, mladico, brejo 9 tednov. Tel. 031 389 078.
MOŠKI, osamljen, želim spoznati osamljeno žensko, staro od 56 let naprej, z dežele, ni pa pogoj. Tel. 071 351 910.
PRODAM kavč s posteljo in predalom, lepo ohranjen, ter dve oblazinjeni jedilni klopi, novi, dolžine 140 cm. Tel. 041 915 368.
PRODAM kamp prikolico Hobby exclusive, večjo, stacionirano na Viru, cena 3.000 EUR. Tel. 070 270 130.
PVC okna, vrata, senčila
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
lloua Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Z GLASBO DO SRCA
Bodite (/ Marjanovi družbi Vsako sredo méd 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
Štajerski tednik " časopis znajboijšimiregijskimizgodbami
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Dabosteizvedeiiprvu
www.tednik.si
PROGRAMSKI NA POVE DM K
PETEK, 15. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Koncert Karites na Ptuju
11:10 Koncert Karitas v Jurovskem Dolu
13:00 Starpoint prodajno okno
14:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Koncert FD KD Cirkulane
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Miklavževanje v Gorišnici
20:30 Seja sveta občine Gorlšnlca
21:50 Astro — v živo
23:00 Video strani
00:00 08:00 08:30 09:00 09:50 10:40 11:10 13:10 14:10 15:30 17:00 18:00 19:30 20:00 22:00 23:00
SOBOTA, 16. december
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Zbornik Ljudskih pevk Markovci
Utrip Ormoža
Ptujska kronika
Orfejckova parada, 2006
Starpoint prodajno okno
Seja sveta občine Lenart - ponovitev
Video strani
Starpoint prodajno okno Koncert FD KD Cirkulane Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 100 let pihalne godbe Markovci Starpoint prodajno okno Video strani
Benjamin Šeško • Matjaž Kek
NEDE1-JA, 17. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroška oddaja
09:00 Dan odprtih vrat PGD Slovenja vas
09:20 Odprtje Llfos Občine Hajdina
10:00 Miklavževanje v Skorbi
11:00 Trzec - Pesem na vasi
13:00 Podjetniški dogodek V občini Domava
15:00 Miklavževanje v Gorišnici
15:30 Seja sveta občine Gorlšnlca
17:00 Koncert FD KD Cirkulane
18:30 Orfejckova parada, 2006
20:30 8, Seja sveta občine Starše
22:00 Video strani
PONEDELJEK, 18. december
) Video strani ) Jutranja telovadba ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja J Marti nova nje v Zg. Leskovcu ) Ptujska kronika ) Utrip Ormoža ) Koncert FD KD Cirkulane ) Starpoint prodajno okno ) Video strani
) Italijanska trgovina - v živo ) Tržeč - Pesem na vasi ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja ) 100 let pihalne godbe Markovci ! Zbornik Ljudskih pevk Markovci ) Starpoint prodajno okno j Video strani
EKIPA
revija
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!


ž«
KertemcjjipnhodnostL ležijo vpretefelosti!

w
Hi
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
jf ^ /RadioPtuj
Izžrebanka, ki prejme Avenino božično darilo - Regulatpro® Bio, izdelek proti utrujenosti, izgorelosti in brezvoljnosti (nagradna igra v Štajerskem tedniku, 28. 11. 2023) je:
• Nina Ivajnšič, Orešje 176, Ptuj
Nagrajenka lahko darilo prevzamevtrgovini Avena, PE Ptuj, Vegova ulica 2e na Ptuju, vsak delovnik od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro.
m g\ SEZONA
1U.PROJekta
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
Tudi u tem šolskem letu bodo osnounošotci prepevali slovenske pesmi in se veselili u okuiru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že deseto leto organizira družba Radio-Tednik Ptuj u sodelovanju z občinami in osnounimi šolami iz različnik regij Slouenije, uključno s Podraujem, Sauinjsko regijo, osrednjo Slouenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Noui tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato uabimo use osnoune šole iz Slouenije, da se pridružijo. Vsaka prirediteu bo uključeuala do 20 posameznikov ali skupin učenceu iz duek kategorij: prua kategorija zajema otroke od 1. do 5. razreda, druga pa od 6. do 9. razreda. Zmagovalca iz usake kategorije bosta napredovala u pol^nalni izbor, usi nastopi pa bodo dostopni na uradnik Facebook in Youtube pro^lik Radia Ptuj in Radia Celje.
Ce ste zainteresirani za sodelovanje, uas uabimo, da nam suojo željo ali interes sporočite na e-naslou: otrocipojejo@radio-tednik.si.
Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo
VEC KOT 3.750 OTROK
V devetih letih je nastopilo več kot
550 OSNOVNIH SOL
iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot
96.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
54 OBČIN SLOVENIJE
Kategorije otrok
od 1. do 5. in od 6. do 9.
razreda OŠ Zaključek prireditev s
SUPERFINALOM
26 najboljših pevk in pevcev
Več na www.otrocipojejo.si
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
STIKI
petek • 15. decembra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do 8. ure
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
ma[da.segula@radio-tednik.sI,
tel. 02 749 34 16
ali marjanu.pihlcr@radIo-tcdnik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ..
V SPOMIN
7. decembra so minila tri leta,
odkar nas je zapustila naša draga mama,
tašča, babica in prababica
Ljudmila Valent
7. decembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek
Vojteh Valent
IZ VICAVE NA PTUJU
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njujem grobu ter prižgete svečko.
Vsi njuni
Daleč onkraj pojmovanj o dobrem in slabem leži polje.
Tamkaj me pričakaj. Rumi
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega moža in skrbnega očeta, brata, dedka, tasta in strica
Vladimirja Robarja
IZ VIDMA PRI PTUJU 63
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Mir ter izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Njegovi najdražji
Kogar imaš rad nikoli ne umre ... le daleč, daleč je ... (T. Pavček)
SPOMIN
Pet žalostnih let. Pet let tišine in praznine, odkar je za vedno zaspal naš dragi
Denis Ploj
Z RIMSKE PLOŠČADI NA PTUJU
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za večno ostal.
SPOMIN
4. decembra so minila tri leta, odkar nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta
Marija Klinc
IZ CIRKULAN
Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo.
Njeni najdražji
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
16. decembra bo minilo eno leto, odkar si odšel od nas, dragi mož, oče, dedek in pradedek
Jožef Tetičkovič
GRAJENA 5
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
J* ■ •	* >V ■ yrm
Ali ves, da
Kako je Walt Disney postal kralj risank
Walt Disney je odraščal v revnem okolju, kjer za njegove sanje o karieri ilustratorja ni bilo razumevanja. Imel rad živali, za kar je imelo zasluge otroštvo na kmetiji. Svoje risanke je zato napolnil z živalmi, ki so se vedle kot ljudje - v dobrem in slabem.
Več v reviji History in na www.alivesda.si
CT.1___i i
S™.
STfnmölen'J in mili
tfiL9
MLADI OČKA GAŠPER ŠINKOVEC
Otroški smeh
je največji zaklad
DEJAN VUNJAK ZIBA SINA OLIVERJA
O svoji srečije molčal do konca
MELANI MEKICAR IN BLAŽ ŠVAB O TEŽKEM SLOVESU
Oddaje ni več, prijateljstvo ostaja
DENIS AVDIC VERJAME V ČLOVEŠKO DOBROTO
Neprespane noči za dober namen
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
™I KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 15. decembra 2023
Ptuj • Naša predstavnika v finalu Slovenija ima talent
V nedeljo Štajerska stiska pesti za Tino in Matjaža
Med več sto prijavljenimi na avdicije za oddajo Slovenija ima talent sta se Ptujčana Tina in Matjaž s svojo neverjetno čarovniško točko prebila vse do finala. V nedeljo stavita na to, da bosta s še eno prav posebno odrsko predstavo navdušila celotno Slovenijo, predvsem pa kot predstavnika tega dela države upata, da bosta poenotila Štajersko.
Glasovanje je že odprto, njuna glasovalna številka je 2. Glasujete lahko tako, da z mobilnega telefona vtipkate 3232*2# kliči, s stacionarnega pokličete na 090 93 31 02 ali pošljete sms z vsebino glas2 na 6446.
»V finalu sva praktično popolnoma nepričakovano. Sprva sva kolebala, ali naj se sploh udeleživa šova, pa se je izkazalo, da je bila to vrhunska odločitev. Pokazala sva sebe, pripravila najboljše, še ne videne točke, ena takih bo tudi v nedeljo,« pravita Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec. V svoje nastope dajeta ogromno truda, talenta in energije, združujeta vse, kar znata, kar je občinstvo tudi prepoznalo in nagradilo. Tudi za finale obljubljata spektakel. Čeprav imata te dni, kot vsak december, veliko dela s svojo trgovino, igralnico Arbadakar-ba in predstavami po vsej državi, vadita veliko, da bo finalna točka natančno takšna, kot sta si jo zastavila.
»Izjemno vesela sva velike podpore, ki sva je bila deležna zadnje
MATJAZ IN TINA, ARBAPAKARBA
Mobilni telefon; *323*2# kliči
Stacionarni telefon: 090 93 31 02
Pošlji SMS: GLAS2 na 6446	iSLOVEHIJfi
Cena storitev Je 0,99 6UR i DOV. Končno cono določa «t operater. Več ni íiovC(i»iíimatilent.s4
ASLOVEHIJfllMR
3XLEHT
čase. To dokazuje, da sva na pravi poti. To sva midva, predstavila sva se s tem, kar znava in kar rada poč-neva in publika je to odlično sprejela. Hvala vsakemu za sleherni poslan glas,« pravita vrhunska tekmovalca, ki seveda upata, da ju bo občinstvo z glasovi podprlo zdaj v končnici tekmovanja.
Tina in Matjaž si sicer zmago razumljivo želita, zavedata pa se, da bo na to, kdo bo zmagovalec, vplivalo več dejavnikov. Kot pravita, si prav vsi, ki so v finalu, to tudi zaslužijo, saj so vsak na svojem
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
OKNA, VRATA & , GARAŽNA I/fly^jlj
www.naitors.si
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
NAIiORSD
Tel.: OZ 74113 BO. Mob:03l733Z04 Gorišnica 1. Gorišnica
Ptuj • Učenci OŠ Breg navdušili s praznično predstavo
Prostovoljni prispevki za kreativnost
Starši in številni drugi obiskovalci so se nedavno v velikem številu udeležili božično-no-voletne prireditve, na kateri so učenci odigrali predstavo z naslovom Nagajivi Timotej. Tudi letos pa so izdelke otrok ponujali na novoletnem bazarju.
Foto: arhiv POP TV
Na breški osnovni šoli že tradicionalno v decembru organizirajo praznični dogodek, na katerem imajo otroci možnost pokazati svoje talente in sposobnosti. Letos so sodelovali vsi učenci od prvega do petega razreda, ostali pa glede na dejavnosti, ki jih obiskujejo v okviru razširjenega programa. Predstava je govorila o družinskem večeru in nagajivem Timoteju, zanimivo dogajanje pa so prepletli z raznimi pevskimi in plesnimi nastopi otrok. Po prireditvi se je dogajanje preselilo na praznični bazar, kje so učenci ponujali razne izdelke, ki so jih naredili sami. Obiskovalci so jih za njihov trud in kreativnost nagradili s prostovoljnimi prispevki. Vodstvo šole je z zbranimi donaci-jami zelo zadovoljno, namenili pa jih bodo za šolski sklad. Zbrane je nagovorila nova ravnateljica Jasna
Učenci OŠ Breg so predstavljali svoje izdelke na prazničnem bazarju.
Brec in jim zaželela, da bi vsi skupaj začutili čarobnost prazničnega časa in delili radost s tistimi, ki nam največ pomenijo. Ob tej priložnosti se je zahvalila Nuški Gajšek, županji MOP, ki jih je na prireditvi prijetno presenetila. Najprej se je z manjšo pozornostjo poslovila ob bivšega ravnatelja Milana Fakina,
nato pa zaželela uspešno delo novoimenovani ravnateljici Jasni Brec. Šola je v dneh po dogodku prejela veliko pohval in čestitk za izvedeni dogodek, predvsem jih je ganila toplina otrok, ki so jo začutili tako preko nastopov kot med obiskom bazarja.
Estera Korošec
področju odlični, tako pevci kot plesalci ...
Za nagrado 50.000 evrov se bodo v nedeljo potegovali Nina Sirk, Cirkus Star (Valentina in Ajda), Jure Kotnik, cro Connection (Alja in Matjaž), Ahmed Kullab, Domen Kljun, Maria Sofia Tovar Brčič, Tatjana Gajanovič, Špela Šemrl ter Tina in Matjaž Arbadakarba.
Dženana Kmetec
Sfe	* * *t „«„W^nWrd..
\> o
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ Nagradno turistično vprašanje
Foto: CG
Di
raznično na številnih odrih čarobn
Praznični december se z dogodki čarobnega decembra preveša v drugo polovico. Štejemo dneve do prihoda novega leta. Le kaj bo prineslo? Ker upanje umre zadnje, vsi upamo, da bomo vstopili v bolj prijazen čas za vse, še posebej pa za tiste, ki jih je leto 2023 pahnilo v veliko krizo, ne samo zaradi naravnih ujm.
Tudi ta konec tedna ne bo manjkalo najrazličnejših prireditev za otroke in družine, ki že tradicionalno bogatijo ta čas. Sobotne predstave Božične simfonije v ptujskem gledališču v okviru otroškega abonmaja so razprodane. Na ptujskem gradu bo jutri potekala brezplačna muzejska delavnica za družine Prosojni angeli, v Mestnem kinu pa bosta v popoldanskem času dve predstavi veselega decembra pod naslovom Čarobna prijateljstva. Filmski projekciji bo sledil obisk dedka Mraza in tete Zime s spremstvom. Zvečer bodo na koncertu Ročk december v Stari steklarski uživali ljubitelji ročka. Na koncert Pesem, zapoj, pa vabijo ptujski gimnazijci. Na odru veselega decembra bo praznično tudi v tednu od 18. do 22. decembra, ko bodo s svojimi nastopi razveseljevali osnovnošolski otroci.
Tudi v nedeljo si bo v Mestnem kinu mogoče na dveh predstavah ogledati film Čarobna prijateljstva, na katerih prav tako pričakujejo obisk dedka Mraza in tete Zime s spremstvom. V Mestnem gledališču Ptuj v ponedeljek vabi predstava Tai in mala čarovnica, ki je nastala v domači produkciji z igralcema Dunjo Zupanec in Sandijem Žura-nom. Primerna je za vrtčevske ot-
roke in osnovnošolce prve triade. Po predstavi bo otroke obiskal Božiček.
Mestna občina Ptuj in četrtne skupnosti so v tem tednu povabile na tradicionalno novoletno obdarovanje otrok, rojenih med 1. januarjem 2018 in 31. decembrom 2022, ki so ga pospremile vrtčevske predstave. Potekale so med 11. in 14. decembrom. V tem tednu napovedano odprtje razstave v Miheličevi galeriji o zgodovini stripa Asterix so zaradi zamika del pri njeni sanaciji, na novo urejajo elektrifikacijo, prestavili na 20. december. Na ogled bo do 21. januarja 2024. Pripravila jo je francoska založba Editions Albert Rene in je že gostovala v mnogih evropskih državah. Zbirka dokumentarnih filmov o Ptuju pa je bogatejša za predstavitev ptujske glasbene zbirke v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Ogledati si ga je mogoče na YouTubu. Sredi decembra pa bodo snovalci te zbirke predstavili aktivnosti za leto 2024, ko bo Ptuj praznoval svojo 1955-letnico.
Ptujski planinci so namenu predali dobrih 70 km dolgo Haloško planin-
sko pot leta 1983. To je tudi pravilen odgovor na naše nagradno turistično vprašanje o tem, kdaj so ptujski planinci namenu predali Haloško planinsko pot. Le-ta povezuje vinorodne vzhodne Haloze z zahodnimi gozdnatimi predeli. Haloška planinska pot se začenja pri gradu Borl, z enajstimi kontrolnimi točkami povezuje haloške doline in griče čez Donačko goro do Rudijevega doma na zahodnem delu vznožja Donačke gore. Nagrado za pravilen odgovor je prejela Mira Sok (Sodinci).
Danes sprašujemo, kdaj je bil drugi ptujski statut vrnjen iz Avstrije na Ptuj, kjer ga je vrsto let hranila Nacionalna knjižnica na Dunaju. Danes ga v originalu hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju. Ker se original prvega mestnega ptujskega statuta iz leta 1376 danes hrani v knjižnici vojvode Avgusta v nemškem mestu Wolfenbuttel, je v Zgodovinskem arhivu na Ptuju shranjeni originalni statut iz leta 1513 še toliko bolj poseben in že sam po sebi edinstven. Nagrada za pravilen odgovor je zbornik Ptuj v 16. stoletju, ki ga je izdal in založil Zgodovinski arhiv Ptuj ob 510. obletnici nastanka ptujskega mestnega statuta iz leta 1513. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 22. decembra.
V
Foto: Črtomir Goznik
V četrtnih skupnostih M.0 Ptuj je v tem tednu potekalo novoletno obdarovanje otrok.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je bil drugi ptujski mestni statut vrnjen iz Avstrije na Ptuj, kjer ga je vrsto let hranila Nacionalna knjižnica na Dunaju?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.