GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
ŠT. 14
LETO XXVII.
KAMNIK, 20. JULIJA 1987
Pred nami so težke in odgovorne naloge
Občinski praznik je prav gotovo hvaležna priložnost za pogled nazaj, trezno presojo sedanjosti in za načrte za prihodnost, za lepšo prihodnost ljudi.
To je potrebno tudi zato, ker mnogi menijo, da v zadnjih letih nismo dosegli nobenih spodbudnih rezultatov, kar je po eni strani prav gotovo posledica slabe informiranosti, čeprav je na razpolago obilica informacij, pa tudi tega, da je danes moderno, če se le da »šimfati« vse in vsakogar.
Pa pojdimo po vrsti. V STOLU so uredili sušilnice in dovodne energetske mreže ter aktivirali prvo fazo linije za dodelavo ploskovnega in kosovnega pohištva z računalniškim krmiljenjem proizvodnje, v pripravi pa je druga faza linije za obdelavo ploskovnega in kosovnega pohištva. Rezultati gospodarjenja v Stolu in veliko nagrad za oblikovanje kažejo, da je ta organizacija ena vodilnih v svoji dejavnosti. Temeljna značilnost za MENINO je, da je modernizacijo proizvodnje in izboljšanje delovnih pogojev uresničila v celoti z lastnimi sredstvi. SVILANIT se po rezultatih uvršča med vodilne organizacije v slovenskem prostoru. Nadaljnja značilnost navedene DO je, da pretežni del svoje proizvodnje izvozi na zahtevna zahodna tržišča. IDEJA se je opredelila za takoimenovano butik proizvodnjo. Prav gotovo gre vodstvu, in seveda vsem delavcem Ideje tudi zahvala za uspešno revitalizacijo oz. prenovo Kri-štofove hiše na Kidričevi ulici, ki predstavlja prvo resnično vsebinsko prenovo stare hiše v mestnem jedru. ALPREM se vse bolj uveljavlja tudi na zunanjih trgih, pri čemer je značilno, da uspešno prodaja svoje delo oz. storitve. Za KEMIJSKO INDUSTRIJO KAMNIK je značilno, da je stekel proces »odpiranja«, pri čemer sem prepričan, da bo zaostajanje, zlasti v razvoju, moč ujeti z izrednim naporom zaposlenih. K temu bo prav gotovo pripomoglo tudi vključevanje v SOZD Kemija. V UTOKU so v preteklem petletnem obdobju v veliki meri obnovili strojno opremo v usnjar-ni in konfekciji. Delovna organizacija se v zadnjem času srečuje z velikimi težavami, ki so povezane zlasti s problematiko onesnaževalcev v naši občini. Ta problem bi rešili s selitvijo usnjarne na takoimenovano industrijsko cono. Poleg tega pa bo potrebno povsem jasno opredeliti, kje so perspektive nadaljnjega razvoja in preveriti nekatere rešitve, še zlasti z vidika uresničevanja sanacijskega programa, ki je bil sprejet, ko je šlo v tej delovni organizaciji za biti ali ne biti. Mercator - ETA je po kakovosti prav gotovo ena vodilnih v svoji Panogi. Praksa dokazuje, da je bila zelo modra poteza vključitev v SOZD Mercator. Odgovorni v Eti se namreč zavedajo, da ni moč graditi razvoja samo na sezonski proizvodnji, ampak je treba »železni« program dopolnjevati z. novimi. Za TITAN velja, da je ena od stebrov razvoja naše družbenopolitične skupnosti. Prepričan sem, da delavci v tej DO niso rekli zadnje besede; pred njimi so pomembne naloge. Trenutno poteka razširitev in modernizacija livarne z obdelavo litine. Če smo SGP GRADITELJ pred dvema letoma uvršča-
li med organizacije, ki so poslovale z motnjami, zdaj navedena ugotovitev ne velja, saj SGP Graditelj dosega boljše rezultate v SOZD Imos. Delavci so dokazali, da znajo solidno opravljati svoje delo, kar dokazujejo mnogi objekti, ne samo v naši, ampak tudi v drugih občinah. Podobna ugotovitev velja tudi za ZARJO. Če smo jo pred dvemi letoma uvrščali med OZD, ki poslujejo z motnjami, pri čemer je šlo predvsem za krizo vodenja, je danes Zarja dosegla največji razvoj v proizvodnji elektronike, ker je bil uresničen načrt maloserijske proizvodnje, saj so postali vodilni proizvajalci sistema za javljanje požara v Sloveniji, v okviru SFRJ pa se stalno veča. Realiziran je bil tudi razvoj računalniško vodenih sistemov. Med organizacije z motnjami smo uvrščali tudi RUDNIK KOALINA IN KALCITA. Pred delavci te OZD je odgovorna naloga, saj se bo potrebno opredeliti o nadaljnji usodi rudnika kaolina, prav gotovo pa bo treba napeti tudi vse sile, da bi startali z investicijo v kalcit, čeprav lahko že zdaj rečemo, da ta investicija ne bo realizirana v predvidenem roku, kar pa ni le posledica objektivnih, pač pa tudi, po mojem globokem prepričanju, subjektivnih razlogov. Kar za vse organizacije združenega dela, ki imajo sedež, v Kamniku, bi lahko napisali nekaj spodbudnih besed glede realizacije zadanih nalog, pri čemer imam v mislih tako obe TOZD DONITA, kot MESO Kamnik-Domžale. Še zlasti uspešno smo gospodarili v letu 1986, kar je razvidno iz analize uresničevanja resolucije v navedenem letu. Prav gotovo take akumulacije, kot je bila dosežena v lanskem letu, najbrž ne bomo več dosegli.
V Kamniku smo že pred dvema letoma sprejeli dolgoročne programe razvoja kmetijstva, drobnega gospodarstva in turizma. Pripravljena poročila o realizaciji nalog pa žal kažejo, da zastavljenih ciljev ne uresničujemo. Največkrat lahko razloge za to iščemo prav v subjektivnem faktorju, v premajhni angažiranosti in usposobljenosti ljudi, poleg tega nam dostikrat manjka tudi malo več dobre volje. Če vzamemo, npr. samo razvoj turizma. V marsikateri občini bi si lahko, kot pravimo po domače, obliznili vseh deset prstov, če bi imeli take naravne danosti, kot jih ima naša občina. Najbrž ni pretirana misel, zapisana v prospektu, ki propagira Kamnik, da gre za biser pod Kamniškimi Alpami. Toda trenutno nimamo nosilca razvoja gostinstva in turizma, saj je edina družbena gostinska organizacija pod družbenim varstvom.
Diagnoza kaže, da gre za hudega bolnika, vsled česar bo potrebna močna doza antibiotikov, če bomo želeli ozdraviti tega bolnika. Če k temu dodamo, da ni pretirane pripravljenosti v kamniškem združenem delu za združevanje sredstev za sanacijo objektov, ki so seveda predpogoj, da bi lahko navedena delovna organizacija opravljala svojo funkcijo v prostoru, poleg tega pa tudi, da ni pretiranega zaupanja v njen nadaljnji razvoj, potem je seveda situacija toliko težja.
Lani smo proglasili staro mestno jedro za kulturni in zgodovinski spomenik, zato nas na tem področju čakajo pomembne naloge. V mislim imam pripravo
programa prenove starega mestnega jedra, saj je le-temu treba dati ustrezno vsebino. Sprejeti bo potrebno ustrezne ukrepe in zagotoviti take mehanizme, s katerimi bomo »stimulirali« zlasti tiste, ki imajo zaprte lokale, tiste, ki prav ničesar ne storijo za ureditev pročelij hiš", in seveda tudi tiste trgovce, ki imajo svoje prodajalne v starem mestnem jedru, pa še kar naprej spijo spanje pravičnega. Izjemno pomembno vlogo pri prenovi ima Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki pa bo moral pokazati pri rešitvah več korektnosti, pri, čemer imam v mislih zlasti to, da ni moč iz dneva v dan spreminjati odločitev oz. dajati drugačnih smernic. Kakorkoli že, pomembno pri vsem je, da se stvari premikajo, da je stekel proces prenove, vendar pa bo potrebno ustrezno potrpljenje, kajti razmer se čez noč ne da spreminjati. Tipičen primer takega urejanja je prometna ureditev. Prav je, da smo se tudi na tem področju naslonili na stroko, saj bo osnova za pripravo ustreznega odloka prometna študija. To je toliko pomembneje, ker »predhodna« razprava kaže nestrpnost in prehitevanje nekaterih, ki pač reagirajo po svoje. Pa tudi tu se kaže značilnost, daje skoraj nujno napasti vsak predlog, pa ne glede na to, ali je dober ali slab. In Tavno pri teh razpravah se kaže vsa razsežnost egoizma posameznikov, ki imajo pred seboj le lastne koristi. Zato sem trdno prepričan, kar še kako dokazuje praksa, da je treba zagotoviti demokratičen dialog, ko se sprejemajo odločitve, pri čemer je potrebno te nasloniti na stroko. Ko so odločitve sprejete, je potrebno zagotoviti njihovo realizacijo brez kakršnegakoli omahovanja.
Pri tem kritičnem razmišljanju pa prav gotovo opogumlja dejstvo, daje večina ljudi pripravljena strniti vse sile in zagotoviti sredstva, pa naj gre za krajevni samoprispevek, ali pa za združevanje v okviru organizacij združenega dela za to, da bi povečali kakovost življenja. Najbrž nima nobenega smisla naštevati vseh pridobitev, zlasti v krajevnih skupnostih, recimo sanacije cest, zaključek I. B faze zdravstvenega doma, pa združevanje sredstev za gradnjo pošte in PTT omrežja, ki nas bo po opremljenosti s telefonijo premaknil z repa občin.
Zal se tudi v mnogih naših okoljih soočamo z omahovanjem in dilemami v zvezi z uresničevanjem dolgoročnega programa stabilizacije. Zelo je namreč razširjeno prepričanje, da zaradi nestabilnih pogojev gospodarjenja, ni mogoče oblikovati realnih planov oziroma konceptov. Odgovornost za gospodarjenje se prevrača na organe, zlasti zvezne, ki so pristojni za oblikovanje narodnogospodarskih pogojev gospodarjenja. Očitno je na delu zmes malodušja, neznanja in nepripravljenosti za spopad z realnimi problemi.
Žal je tudi zelo malo organizacij združenega dela v naši občini in drugih subjektov, ki so oblikovale koncepte svojega kadrovskega razvoja in prestrukturiranja. Prav v tem pa se izraža podcenjevanje pomena novega znanja, brez katerega celo zadostna akumulacija in široke možnosti uvoza opreme ne bi mogle dati sodobnim zahtevam ustreznega rezultata. V tej zvezi velja omeniti, da smo šele v zadnjem času
dosegli vidnejše rezultate v osveščanju odgovornih delavcev v OZD pri opredeljevanju ustreznih programov srednjega usmerjenega izobraževanja. Dozorelo je spoznanje, da je prav gotovo velika stvar imeti v občini programe srednjega usmerjenega izobraževanja, ki pa jih je potrebno nasloniti na potrebe združenega dela. Pomembno je tudi spoznanje, da je potrebno mladino usposabljati za prihodnost, ne pa za preteklost.
Ob uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pa se človeku nehote vsiljuje vprašanje, ali smo sposobni, ali znamo oz. ali hočemo prebroditi sedanje gospodarske in tudi politične težave. Prav gotovo sedanjih težav ne bomo prebrodili z intervencijskimi zakoni, z, odpiranjem vprašanj, kdo koga izkorišča v Jugoslaviji, z izčrpajočimi razpravami o Novi reviji in še in še. Krepko se najbrž motijo tudi tisti, ki menijo, da nas bodo iz sedanje gospodarske in politične krize potegnile spremembe zvezne ustave ter spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu.
Ker se izteka 4-letno mandatno obdobje, za nekatere pa dvoletno, so spet pred nami volitve za nekatere nosilne funkcije v naši družbenopolitični skupnosti. Tako bo prav gotovo spet aktualna analiza o uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Pri tem bomo morali
upoštevati, da so že dosedanje analize delovanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov, pripravljene v SZDL in v skupščini, opozorile, da se slabosti in pomanjkljivosti ne zmanjšujejo; da so se skoraj vse te razprave obnovile v razpravi o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, da ugotovitve in usmeritve iz teh analiz in razprav v praksi ne dajejo pričakovanih učinkov, čeprav so slabosti, pomanjkljivosti in napake znane in nove analize niso potrebne. Treba pa bo presoditi, ali nekatere slabosti vendarle ne izvirajo iz preoptimi-stieno koneipiranega sistema v ustavi, v zakonih in drugih aktih, ki urejajo to področje (volilni zakoni, občinski statut, poslovnik skupščine ipd.). Preseči bo potrebno tudi preozko razumljeno odgovornost delegatskega sistema, ki se kaže tudi v tem, da uveljavljajo to odgovornost družbenopolitične organizacije predvsem v družbenopolitičnem zboru, premalo pa v delegacijah temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnostih. Več pozornosti bo potrebno nameniti tudi odpravljanju kadrovskih in organizacijskih slabosti, ki ovirajo uveljavljanje delegatskih odnosov in uresničevanje delegatskega skupščinskega sistema. Za doslednejše uveljavljanje zbora združenega dela bo potrebno zagotoviti mnogo večjo pripravljenost sindikalnih organizacij in usposobljenost njihovih
vodstev za konkretno delovanje v temeljnih organizacijah združenega dela in njihovih asociacijah, v delegacijah in konferencah delegacij ter v skupini delegatov /a zbor združenega dela republiške skupščine. Zagotoviti bo potrebno večjo vpetost Občinske konference SZDL v delegacije krajevnih skupnosti in povezanost teh delegacij s samoupravnimi organi v krajevni skupnosti in v delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Prav tako bo potrebno zagotoviti trdnejšo povezavo OK SZDL s skupino delegatov za zbor občin Skupščine SRS.
To je moj zadnji uvodnik, posvečen občinskemu prazniku, zato bi rad izkoristil priložnost za to, da se vsem delovnim ljudem in občanom Kamnika iskreno zahvalim za sodelovanje, za pomoč in za spodbude, ki so prav gotovo potrebne za to, da človek vztraja; predvsem pa mu vlivajo novih moči za izvrševanje včasih zelo zapletenih in pomembnih nalog. Kdor opravlja eno izmed nosilnih funkcij, se mora pač zavedati, da je nemogoče ustreči vsem ljudem, vsem interesom, vsem željam. Menim pa, da je, ko se človeku izteka mandat predvsem pomembno, da je trdno prepričan, da je opravljal zastavljene naloge pošteno, zavzeto in predano. Dovolite mi, da na koncu vsem delovnim ljudem in obcammr"CCStitam za občinski praznik, 27. julij.
ANTON IPAVIC
Gradnja nove poste
V naši občini že nekaj let PTT mreža ne omogoča kakovostnih storitev, vse več je tudi občanov, ki želijo postati telefonski naročniki. Pristojni organi v občini in PTT promet Ljubljana so zato do 12. julija opravili vse potrebno za gradnjo nove pošte in vsega ostalega, kar je nujno za normalno razvito telefonsko omrežje.
Po cenah za letošnji junij bo investicijska vrednost 6,48 milijarde dinarjev, od tega bo vrednost stavbe 1.178.000 dinarjev, najfnodernejše centrale za 4000 priključkov dve milijardi, gradnja naročniškega omrežja pa je ocenjena na približno 2,5 milijarde dinarjev. Ker se pripravljeni projekti zaradi interesa naročnikov v posameznih območjih še dopolnjujejo, in zaradi visoke inflacije, bodo ocenjene investicije do zaključka gradnje najmanj še enkrat tolikšne.
Dogovorjeno je, da bo SGP Graditelj 1. avgusta začel gradnjo poštne stavbe v Bakovniku, pa tudi, da 70 odstotokov investicije za gradnjo zagotovi naša občina, 30 odstotokov pa podjetje za PTT promet. PTT promet bo financiral tudi telefonske centrale in prenosni sistem do Domžal in Ljubljane - ti stroški še niso ocenjeni.
Naročniki telefonov bi morali v prvi fazi združiti za gradnjo telefonskega omrežja in povezave-s centralo 300 milijonov din. Zato je bilo na zadnjem sestanku dogovorjeno, da se bodoče naročnike s tem seznani in pozove k sodelovanju. Z gradnjo nove stavbe in nove telefonske centrale se bo zmogljivost telefonskih
priključkov povečala za 3000 številk. Skupščina SIS za PTT promet je že pred časom sprejela sklep, da se seznam novih naročnikov oblikuje tako, da bodo vsi bodoči naročniki prispevali h gradnji telefonskega omrežja. Zato po zgraditvi krajevnega telefonskega omrežja noben prosilec ne bo mogel dobiti priključka brez vplačila valoriziranega prispevka za gradnjo omrežja, ki ga bodo bodoči naročniki plačali v prvi fazi. (
Seznam novih naročnikov bo, po vplačilu zneska sto tisoč din, ki ga je treba vplačati do 15. septembra letos, posredovan krajevnim skupnostim zaradi tekoče evidence in prednostnega vključevanja. V KS, kjer zbirajo denar za telefonsko omrežje tudi s samoprispevkom, bodo naročniki v dokončnem poročunu svojega prispevka oproščeni deleža, ki bo zbran na ta način. Po 15. septembru bodo morali interesenti za telefon prispevati za gradnjo omrežja izračunano polno vrednost, valorizirano na končno ceno gradnje celotnega omrežja.
Po 15. septembru bo strokovna služba Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Kamnik poslala vsem vplačnikom pogodbo, v kateri bodo določeni roki za priključek telefona, okvirni znesek za drugo fazo prispevka vsakega naročnika, pogoj za vplačilo preostalega zneska in druge določbe, ki so potrebne za ureditev odnosov med sofinanserjem gradnje - naročnikom in podjetjem za PTT promet Ljubljana. Tako bodo med drugim vplačniki prvega prispevka do 15. septembra oproš-
čeni plačila prispevka za razširjeno reprodukcijo Območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Ljubljana.
Razliko od vplačanih 100.000 din do predvidene cene za telefonski priključek bo možno plačevati v obrokih. Tako znesek kot število obrokov bo opredeljeno v prej omenjeni pogodbi. Za prvo fazo gradnje so najbolj pomembna sredstva, ki jih je /a gradnjo stavbe združilo celotno združeno delo v občini in prvi prispevek telef. naročnikov. Zgradba bo končana spomladi 1988. centrala bo montirana v letu 1989. Do takrat pa mora biti zgrajeno krajevno kabelsko omrežje, ki bi ga na osnovi ažuriranih projektov začeli graditi spomladi 1988.
Pomembno za nove telefonske naročnike:
Vsi doslej prijavljeni kandidati za telefone morajo ponovno pričeti postopek za pridobitev telefona enako kot občani, ki doslej niso vložili prijave na podjetje za PTT promet.
Občan, ki se želi vključiti v gradnjo telefonskega omrežja in tako pridobiti telefon, mora do 15. sept. 1987 s splošno položnico plačati znesek 4.000.- na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik št.: 50140-654-48017.
Na osnovi naslovov na položnicah bomo oblikovali sezname naročnikov in jim po 15. septembru poslali pogodbe.
Poziv ne velja za območje central Laze in Komenda. Na teh območjih bo možno vključevanje novih naročnikov po letu 1990.
Ob prazniku občine vam čestitajo
občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in
uredništvo Kamniškega občana
Letošnja občinska priznanja
Srebrna plaketa občine Kamnik
KS Duplica, kjer je glavni pobudnik kulturnega življenja.
INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO  DO  TITAN, za
uspešno protipožarno delovanje pri varovanju družbenega in zasebnega premoženja.
MARIJA GORJAN, delavka strokovne službe Skupščine občine Kamnik, za njeno vsestransko prizadevnost v skupščinskem in delegatskem sistemu občine in krajevne skupnosti.
1GD DO TITAN
SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK
ANTON BURJA, delavec Veterinarskega zavoda Kamnik-- Domžale, za uspešno družbenopolitično delo v Krajevni skupnosti Mekinje in občini.
SREČO KRMAVNAR, obrtnik, za aktivno družbenopolitično delo v občini in uspešno delo v združenju obrtnikov v občini in zunaj nje.
PAVKI. KOBILŠKK, upokoje nec, za njegovo dolgoletno družbenopolitično delo v občini, posebej v osnovni organizaciji ZZB NOV Kamnik.
MILICA DEBEVEC, delavka DO Ideja Kamnik, za kreativno in ustvarjalno delo v delovni organizaciji in uspešno družbenopolitično delo v DO, krajevni skupnosti i h občini.
FRANC LIPOVŠEK, upokojen kmet, za dolgoletno delo na raz-
ŠTEFAN REPANŠEK, upokojenec, za dolgoletno aktivno delo na kulturnem in športnem področju ter v drugih društvih v krajevni skupnosti in občini.
Bronasta plaketa občine Kamnik
DPD SVOBODA DUPLICA, za 30-letno uspešno delovanje v
MEŠANI PEVSKI ZBOR DPD SVOBODA DUPLICA
nih področjih v krajevni skupnosti, posebej na področju kmetijstva in SLO.
Javna priznanja občine Kamnik
KONFERENCA DELEGACIJ ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA DO SVILANIT, za aktivno vključevanje v razprave o .gradivih zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik.
VETERINARSKI ZAVOD KAMNIK - DOMŽALE, za
zgledno organizirano veterinarsko službo.
BINE KLADNIK, delavce industrije pohištva STOL Kamnik, za kreativno in ustvarjalno delo v delovni organizaciji ter aktivnost v samoupravnih organih in društvu inženirjev in tehnikov v delovni organizaciji.
MILAN MALI, kmet, za prizadevno, vsestransko delo v Krajevni skupnosti Šmartno.
GREGOR POLIČNIK, obrtnik, za prizadevno delo v obrtnem združenju in aktivnost v krajevni skupnosti, posebej na področju SLO.
POSADKA LADJE »KAMNIK«, Splošna plovba Piran; za 10-lctno uspešno plovbo in predstavljanje občine Kamnik v svetu.
KARAVANA DELAVSKE ENOTNOSTI ob dvajsetem, jubilejnem srečanju; prejemniki so OS ZS pobratenih občin; Gornji Milanovac, Kotor, Peč, Slavonska Požega, Strumica, Travnik, Zrenjanin in Kamnik. (Priznanja bodo podelili 10. septembra, ob začetku 20. srečanja Delavske enotnosti.
Nagrade Toma Brejca
SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK, za uspešno  15-lctno delovanje in. doseženo umetniško raven.
SAMO VREMŠAK, za izredne uspehe v 25-letnem dirigentstvu LIRE in ustvarjalno umetniško delo.
MARTINA BOHTE, za dolgoletno uspešno delo na področju glasbene kulture.
fNavedena priznanja bodo po-I delili 25. julija ob '). uri na v slavnostni seji skupščine ob-
čine Kamnik, ki bo tokrat v Domu družbenih organizacij v Šmartnem v Tuhinju.
Prireditve ob prazniku naše občine
sobota, 18. julij ob 16. uri - prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev v Kamniški Bistrici
nedelja, 19. julij - dan kamniških planin na Kamniškem sedlu
20.-28. julij - razstava ročnin in likovnih del učencev COS 27. julij Kamnik v trgovini Center
torek, 21. julij ob 19. uit - otvoritev razstave akademskega slikarja Alojza Berlcca v razstavišču Veronika
sobota, 25. julij ob 9. uri - slavnostna seja' Skupščine Občine Kamnik v DOMU DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠMARTNO v Tuhinjski dolini
ob 9. uri - tradicionalni odbojkarski turnir trojk na igriščih pri kopališču
ob IS. uri — tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku]
nedelja, 26. julij ob S. uri - tradicionalno strelsko tekmovanje z MK serijsko puško na MK strelišču v Kamniku
ob 8. uri - lovsko strelsko tekmovanje za pokal občine Kamnik na strelišču STEBLJEVEK
ponedeljek, 27. julij ob 10. uri - otvoritev I. B faze Zdravstvenega doma Kamnik
Kamničani o občinskem prazniku
Ob bližajočem se prazniku sem zbral nekaj mnenj občanov o praznovanju. Kot so pokazali naslednji kratki pogovori, bi Kamničani rajši razrešili nekaj perečih problemov v Kamniku, praznovanje pa kot praznovanje: proslava in malo zabave.
DANA JEGLIČ
Za praznik ni dovolj, da obesimo zastave. Mesto je umazano, povsod so vrečke, steklenice, papir. Vse bi bilo treba počistiti. Kakšna dobra veselica je tudi zelo prijetna, vendar bi lahko organizirali še kakšno prireditev za nas starejše občane, na svoj račun pridejo predvsem mladi, mi pa poslušamo tisto razbijanje, da človek niti spati ne more. Za praznik si želim, da bi v Kamniku odprli mlečno restavracijo, kar bi bilo precej bolje kot da imamo vsakih dvajset metrov bife.
DOMINIK BOGATAJ
Ob prejšnjih praznikih so se kar po-trudili, muzika je bila, lc še kakšno folklorno prireditev bi lahko imeli, to je zanimivo. Če je že praznik, bi lahko malo bolj počistili ulice, posebej stranske, ki so še posebej zanemarjene. Akcija za čisto okolje, v kateri bi sodelovali vsi občani, bi zagotovila, da se bi Kamnik za praznik pobahal s čistočo. Vendar nam vse čiščenje nič ne pomaga, če ne bodo uredili stranišč na Titovem trgu. Iztrebki, takšni ali drugačni, poleti neznosno smrdijo.
MARA VIDMAR
Prazniki, pa naj bo občinski ali kakšni drugi, so za nas, ki živimo v središču Kamnika, precej neprijetni. Smrdi, da je obupno in to samo zato, ker na Titovem trgu ni nobenega javnega stranišča. Ulice so precej zanemarjene.
kar poglejte na primer Trg svobode. Lepo bi bilo, ko bi si ob praznikih zastavili kakšen cilj, ki bi ga uresničili do naslednjega občinskega praznika. Napeljava za kabelsko televizijo je že nekaj takega. Krasno bi bilo, če bi med prireditve v čast prazniku vključili še kakšen koncert.
FERDO BERLEC
Če bi v Kamniku uredili promet, bi šele bil praznik, ne pa takšna zmešnjava, kot je sedaj, in toliko hrupa, da človek znori. Naša hiša je tako blizu obvoznice, da noč za nočjo poslušamo ropot avtomobilov, spati se tako ne da. Nihče se ne spomni, da bi postavili zid, ki bi.vsaj malo ublažil hrup. Za praznik bi morali občani opozarjati na probleme, ki jih težijo, z raznimi proslavami se ne da rešiti ničesar. Vsaj enkrat na
leto bi občinski možje lahko prisluhnili problemom občanov. Za razne zabave in veselice nisem preveč navdušen, menim, da bi morali ob prazniku proslaviti predvsem delovne uspehe.
ZDRAVKA SIMONČIČ
Zelo pohvalno je, da so uredili nekaj fasad, ki bodo ob prazniku dale lepši izgled našemu mestu. Če pa bi ob praz-
niku odprli še'obnovljeni bazen, bi bilo res fantastično. Smešno jc, koje bazen zaprt sredi poletja.
Če bo kakšna veselica, bo precej neprijetno, saj ne moremo spati, potem pa pojdi spočit v službo. Da ne bi samo praznovali, bi lahko pripravili okrogle mize o aktualih problemih v naši občini, na primer Stari grad. Še nobeno leto nisem opazila, da bi imeli kakšno prireditev za otroke: saj so tudi oni občani Kamnika!
MARJAN DOLINŠEK
Zakaj ob prazniku nikoli ne pripravijo kakšnih iger v športih, ki jih gojimo v naši občini. Povabili bi ekipe ali posameznike iz. sosednjih ali pobrate-
nih občin. Škoda, da je Stari grad že več let v razsulu, na vrhu bi lahko organizirali prireditve za mladino, no, mogoče bo do naslednjega občinskega praznika že kaj bolje.
DAMJAN GLADEK
arfizanska ponnaa 1942
Ko sem zbirni podatke o partizanskem gibanju v Kamniškem okrožju v letih 1941 do 1945 za predavanje borcem Kamniškega bataljona teritorialne obrambe, kije sredi aprila letos taboril pod platneno streho v lepi gubasti pokrajini vasi Gozd. sem še jasneje spoznaval bogastvo narodnoosvobodilnega boja. Veritorialci so pozorno poslušali mojo pripoved o bojih partizanov z okupatorjem v zadnjih dneh pomladi 1942. zato se mi je nenadoma zazdelo prav primerno, da bi po 45 letih nekaj malega napisal o padlem mladem partizanu Vinku Dobaju. doma iz Duplice, in ga tako ugrabil pozabi.
V sončni pomladi, ko sc je končalo prvo leto nemške okupacije, so borci ponovno ustanovljenega Kamniškega bataljona močno okrepili napade na nemške okupatorske enote, postojanke in njegov aparat. Nad vasjo Šmartno v Tuhinjski dolini v smeri proti Menini planini moli hrib Osnovček v nebo svoj koničast vrh. Na njegovem temenu je 54 partizanov 6. maja 1942 postavilo svoje taborišče. Domačini so bili partizanom vedno bolj naklo-
njeni. Vedeli so. če jih bodo Nemci zasledili, jih bodo domačini pravočasno obvestili o njihovih nakanah. In tako so tudi storili. Namška žandamerija v Smartnem je bila prek svoje vohunske mreže brž obveščena o partizanskem taborišču na Os-novčku. Nemci so poslali 10. maja v boj proti partizanom dva-rezervna policijska bataljona in še redne žandamerijske enote iz kamniškega in kranjskegka okrožja. Nemce je pričakalo v okopih na vrhu Osnovčka le 27 partizanov, ostali so prejšnji večer odšli v Radomlje po municijo in po hrano v Palovče, pa se niso mogli zaradi Nemcev več vrniti v taborišče. Partizani so spustili Nemce čisto blizu. Nenaden ogenj iz partizanskih pušk in strojnic je policiste in žandarje zdesetkal in jih pognal po bregu. Nemci so ponovno napadli. Pa spet zaman. In še tretjič. Ker peščice partizanov niso mogli ugnati dvajsetkrat močnejši sovražniki, so pripeljali v Tuhinjsko dolino nekaj topov in minometal-cev. Vrh Osnovčka pa je preveč koničast in so granate in mine treskale pred partizanskimi oko-
Rudarji ob svojem prazniku
»Ga zašora. zafleca. postavi ga v pin. Mu rigol gor dene. pa kucl nasadi. En hunt ga nalila, ga k šolltu pelja, od njega pa švie dol kaplja.« Tako se je glasila ena od recitacij učenke osnovne šole Kamniškega bataljona iz Stranj na praznovanju rudarjev, 3. julija letos.
Rudarji iz Črne pri Kamniku so, kot vsako leto, tudi letos proslavili svoj praznik, praznik rudarjev. »Beli rudarji«, kot jih včasih imenujejo zaradi barve rude. katero kopljejo že vrsto let. so letos praznovali pri osnovni šoli Kamniškega bataljona v Stranjah. Rudarji v slovenskih uniformah s praporoma, so dali na slovesnosti še posebej slovesen poudarek. Rudarje je pozdravil Bogomir SEFIC v imenu republiškega odbora sindikata delavcev grafične, papirne založniške in informativne dejavnosti in prane S1KOSEK v imenu družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitične skupnosti občine Kamnik. Jože KLENC je prisotnim na kratko orisal nezavidljiv položaj rudarjev iz Crne zaradi pogojev gospodarjenja, kakovosti rude in njenega načina pridobivanja. Kljub težavam pa njegove besede niso izzvenele pesimistično, saj so rudarji, kljub težkim pogojem dela, pripravljeni opraviti tudi marsikatero solidarnostno uro ob prostih sobotah, za kar so udeleženci teh solidarnostnih akcij prejeli tudi skromna, pa zaslužena priznanja. Na slovesnosti niso pozabili tistih, ki so letos dopolnili 10, 20 in 30 let delovne dobe, tudi v Rudniku kaolina in kalcita. Knapje. kljub težkemu delu še čvrsti fantje, ki odhajajo v zasluženi pokoj, so prejeli lično izdelane rudarske svetilke - »karbitarice«. Za dolgoletno zvestobo kolektivu in prispevek pri premagovanju težav so za častne člane Rudnika kaolina in kalcita Črna priglasili:
HACE Jurija iz Jame, SUŠNIK Franca iz Scparacije. POTOČNIK Alojza iz Kalcita in BEZOVŠEK Tatjano iz DSSS.
V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole iz Stranj, moški pevski zbor SVOBODA iz Črne in Gasilska godba iz Stranj. Po slovesnosti so se prisotni zavrteli ob zvokih ansambla bratov KRT, še dolgo v noč pa je zvenela« so knapje vkup zbrani, k frlczung gredo. . . »Da bi le še dolgo bilo tako. Pa SREČNO! MAJ
pi ali pa letele čeznje ter padale na eni in drugi strani po lastnih vrstah, zato so kmalu nehali ob-streljevatipartizanc. Proti večeru so Nemci še enkrat napadli. Tokrat res srdito. Partizani se niso dali. Stemnilo se je. Komandir Matevž, se je odločil za umik. Prebili so se brez izgub skozi nemške zasede. V celodnevnem spopadu so imeli partizani le pet ranjenih. Odmev partizanske zmage je bil izjemen po vsem kamniškem okrožju.
Sredi maja je četa prerasla v bataljon. Ker je primanjkovalo orožja, je poveljstvo bataljona pripravilo drzen načrt; napad na žandarmerijsko postojanko v Stranjah. Napadli so 9. junija zjutraj. Kljub hitri intervenciji sovražnika iz Kamnika, so partizani zavzeli orožniško postojanko, zaplenili orožje in municijo. Napad na Stranje je bil dotlej najbolje organizirana in tudi najbolj uspešna akcija kamniških partizanov sploh. Skoraj vsi neoboro-ženi borci so dobili orožje. In natanko čez teden dni je bataljon še uspešnejše napadel močno, 40-člansko vermansko postojanko na Črnivcu. Po enournem boju sojo partizani zavzeli. Ujeli so vse vermane, seveda razen onih, ki so padli, in zaplenili za naše pojme ogromne količine dragocenega orožja in vojaške opreme. Predno so partizani spustili zajete vermane, so morali priseči, da se nikdar več ne bodo borili proti partizanom. Potem se je prva četa umaknila proti Menini planini in Veliki Lasni, dočim je druga četa odšla proti Veliki planini, ne vedoč, da jo tamkaj čaka usoden boj. Pri četi, kije odšla na Veliko planino v zavetje Jeroh. je bil tudi nemški orožnik iz. stranjske postojanke, ki je obljubljal, da se bo poslej zvesto boril proti Nemcem. Toda. že dtugi dan po prihodu na Veliko planino je pobegnil v dolino.
Partizanske zmage na Kamniškem so bile okupatorju hud trn v peti. Zato je 19. junija 1942 nemška vojska napadla Veliko planino z velikimi silami, med katerimi je bil tudi bataljon gorskih lovcev. Ko so se zelenci bližali Tihi dolini, je bila Velika planina že okrog in okrog obkoljena. Komandir čete Vinko Do-baj-Viki, videč številno sovražno vojsko, ki sc je spuščala po pašnikih od velikoplaninskin stanov proti Jeroham, se je odločil za umik proti planini Dol po skrajnem vzhodnem robu planine, da bi se tako neopazno prebili proti Rzeniku. In prav tam jih je čakala nemška zaseda. Zaregljale so strojnice in brzostrelke in vmes so pokaleročne bombe. Partizani so iskali zavetje v skalah in se branili. Malo je bilo med partizani prekaljenih borcev, večina je bila takih, ki niso bili niti teden dni v partizanskih vrstah. Nekateri so bežali iz boja, drugi so se
predajali Nemcem. Partizanka Marjana je srdito streljala izza skalnega zaklona po plazečih sovražnikih. Živo bi jo radi dobili. Ni se dala. Policisti so poskušali z ročnimi bombami. Njena puška je onemela. Tudi Viki je streljal s skalne police po vražjih sovražnikih. Vse redkejši so bili streli prekaljenih borcev. Partizan Marjan-l-Tane Župančič je takole opisal svoje zadnje slovo od Viki-ja: »Plazim se po polici nad Luško Belo, pred seboj vidim Gabra, kako išče prehod na drugo polico. Kakih deset metrov naprej za prvim skalnim robom zagledam pred seboj okrvavljenega komandirja Vikija, naslonjenega na travno rušo. zgrbljenega v dve gubi. Potresem ga za ramena. Mrtev je. Hudo mi je. Rad sem ga imel. Čeden in vesel fant je bil. Najbrž je vedel, da boj za svobodo terja žrtve, toda, da ga bo tu zadelo, v pomladi življenja, v sončnem popoldnevu, v času bujnega cvetenja planinskih rož, gotovo ni pomislil. Hitim naprej, nekam na varnejše mesto«.
Nemška premoč je bila na Veliki planini strahotna; 70 nemških vojakov in še malo več na enega partizanskega borca. Hud udarec je prizadel partizansko vojsko na kamniškem terenu. Osem mrtvih partizanov in dvanajst ujetih, med katerimi so bili tudi tisti, ki so se prostovoljno predali nemškim enotam. Okupatorji so se krvavo maščevali nad ujetimi partizani. Osem izmed njih so v Kamniku 30. junija 1942 javno obesili in jih pustili viseti za zastraševanje prebivalstva ves dan v pomnik tistim, ki so in še mislijo, da se z umori in roparskimi napadi da upirati nemškemu redu, je pisalo na plakatu, ki ga je
podpisal glavni hitlerjev krvnik na Gorenjskem Erwin Rosener.
Vinko Dobaj-Viki seje rodil 9. februarja 1922 na Duplici v delavski družini. Imel je še polbrata in sestro. Pri sedmih letih mu je za jetiko umrla mama. Hlače je trgal na kamniški osnovni šoli. Za nadaljnje šolanje ali za uk pri kakem mojstru ni bilo denarja.
Podpore pa ni bilo moč dobiti za sina, katerega oče je bil delavski zaupnik v Remčevi tovarni, predsednik rdečih sindikatov in komunist prepovedane partije. Vinko je dopoldan hodil v osnovno šolo. popoldan pa pletel mreže za stole, da je vsaj malo prispeva! v družinski proračun.
Po osnovni šoli je s 15 leti postal delavec v Tovarni Remce na Duplici. Pri očetu je dobil prve proletarske učne ure in utrjevanje delavske revolucionarne zavesti. Pri 16 letih ga zaradi poštenosti m prepričljivega nastopa med mladimi sprejmejo v SKOJ. In leto zatem je bil že sekretar skojevske organizacije. Rad je igral nogomet in odbojko. Pri SI) Virlus je bil med najboljšimi igralci    nogometnega moštva.
Nadaljevanje na 9. strani
Zahvala gostov Vlaka bratstva in enotnosti iz Smederevske Palanke
Gostitelj Štefan Repanšek. izgnanec v času okupacije, ki ga je sprejela družina Jclič iz Smederevske Palanke, je prejel od srbskih gostov vlaka Bratstva in enotnosti iskreno zahvalo za prisrčen sprejem nečaka Radojka Jeliča. predsednika Rdečega križa v času izgnanstva številnih kamniških izgnancev v Smederev-sko Palanko. Zaradi visoke starosti. 86 let. se sam ni mogel udeležiti Vlaka bratstva in enotnosti in sta namesto njega prišla nečaka prav tako družine Jclič.
Posebej se zahvaljujeta za pozornost in gostoljubnost na sprejemu, ki ga je priredil predsednik Občinske konference SZDL Davorin Giego-rič. Prisrčno zahvalo izrekata tudi predsedniku Skupščine občine Kamnik Antonu Ipa-vicu, ki ju je tudi spremljal ob prihodu vlaka in ob slovesu in pošiljata prisrčne pozdrave prebivalcem Kamnika. R. Š.
POPRAVEK
V prejšnji številki Kamniškega občana smo v poročilu s skupščine napačno navedli ime Zavoda za družbeno, planiranje in družbeno načrtovanje. Za napako se opravičujemo. Uredništvo
TOZD Usnjena konfekcija, TOZD Prodaja in DSSS
objavljajo
prosta dela in naloge:
v TOZD Usnjena konfekcija
1. več delavcev za delo v galanteriji
(lahko pripravniki)
2. več delavcev za delo v krojilnici
v Kamniku in obratu Špitalič
v TOZD Prodaja
prodaja izdelkov
v trgovini UTOK v Kamniku (lahko pripravnik) v DSSS
1. 2 pripravnika - ekonomski tehnik
2. pomožna dela v kuhinji
3. čiščenje prostorov
v popoldanskem času - lahko upokojenka za polovični delovni čas
Pisne prijave pošljite na naslov: Tovarna usnja UTOK, Splošno-kadrovski sektor, Usnjarska 8, 61240 Kamnik.
Iz delovnih organizacij
STOL - Zmanjšanje izvoza
V Stolu so se zaradi nestimulativne izvozne politike odločili, da program lesenih stolov, ki so jih izvažali v Ameriko, zmanjšajo iz. prejšnjih 85 na 50 odstotkov, tako da bodo sedaj polovico tega proizvodnega programa izdelovali za domači trg. To so predvsem stoli za hotele in gostinske lokale in prav za te potrebe intenzivno razvijajo še nove modele, lesene pa tudi kovinske stole.
Sicer pa so pogoji gospodarjenja v pohištveni industriji po besedah direktorja Borisa Zakraj-ška čedalje slabši, predvsem zaradi intervencijske zakonodaje in družbenega dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Zmanjšuje se povpraševanje po njihovih izdelkih in. kot je dejal direktor, je tudi iztržek od izvoza vedno slabši. Še leta 1985 so z. izvozom ustvarili 37 odstotkov celotnega prihodka, sedaj pa je ob enakem obsegu proizvodnje realizacija od izvoza padla pod 20 odstotkov. To pa predvsem zaradi neugod-
nih tečajnih razmerij v škodo dolarja.
Opremljanje javnih objektov
'Ta mesec Stolovi monterji dokončujejo opremljanje upravne zgradbe Konusa v Slovenskih Konjicah, kmalu bo pripravljena tudi oprema za nove prostore Ljubljanske banke v Ljubljani, sklenjeno pa imajo tudi pogodbo za opremljanje banke v Dubrovniku.
V kratkem pa njihovi monterji odpotujejo v Sovjetsko zvezo, kjer bodo v Moskvi opremljali večji poslovni objekt, za kar bodo v Stolu iztržili približno 800 tisoč klirinških dolarjev.
Stalno investirajo v nove objekte
V matični tovarni (na Duplici, v tovarni sedežnega pohištva) so zgradili nove parilne jame za parjenje lesa in novo krojilnico furnirja Pred dogradi :vijo pa |c se novi oddelek furnirnice za lušče-nje in sušenje furnirja, kjer bodo izdelovali tudi furnir za LIP Ra-
domlje. Drugi del je po besedah Dušana Štefule. direktorja razvoja, v zaključni fazi, oprema je tu in furnirnica bo končana že v septembru.
V Stolu gradijo tudi novo halo z vso strojno opremo za moderno izdelovanje masivnega in lamini-ranega sedeža. Proizvodnja bo stekla konec avgusta.
Dokončane so učne delavnice za praktični pouk učencev mizarske stroke za vse stopnje. Delavnice so zgradili v povezavi s srednješolskim centrom, kjer bo po novem poseben oddelek lesne stroke. Ža prihodnje šolsko leto je za dislocirani oddelek Srednje lesarske šole v Kamniku prijavljenih že 36 kandidatov. Dogradili so še novo proizvodno halo za brušenje rezilnih orodij za celo delovno organizacijo.
V tovarni ploskovnega pohištva, na Korenovi poti, pa je končana nova hala (2.700 kvadratnih metrov), kjer bosta nov oddelek krojenja furnirja in oddelek površinske obdelave za ploskovno pohištvo po najmodernejšem VHX sitemu. Opremo bodo delno uvozili, s proiz-
vodnjo na novem oddelku pa bodo začeli konce oktobra. Največja naložba v matični tovarni pa je po besedah Dušana Štefule gradnja energetskega obrata, kjer bodo naredili novo kotlovnico; tudi za to bo del opreme uvožene. S tem objektom, za katerega so s pripravljalnimi deli že začeli, bodo pokrili vse termične zahteve obstoječe proizvodnje (tako za tehnologijo kot za ogrevanje), ustvarili pa bodo tudi pogoje za širjenje tehnologije. Kotlovnica bo začela delati konec leta 1988.
Do konca avgusta bo podaljšana tudi hala za proizvodnjo kovinskega pohištva v Motniku.
Letos so (oziroma bodo) v Stolu torej ogromno vložili v prestrukturiranje proizvodnje in nove objekte. Vso investicijsko izgradnjo, razen kotlovnice, so v tej delovni organizaciji naredili z lastnimi sredstvi
SVILAMI - Novi tkalski stroji za boljšo kakovost izdelkov
V tozdu Svila so v glavnem že zamenjali vse stroje, sedaj pa so se odločili obnoviti strojni park še v tozdu Frotir. Pred kratkim so začeli delati na novih tkalskih strojih. Dvanajst najmodernejših
tkalskih strojev z žakardom za tkanje frotirja so uvozili iz Francije, naročenih imajo še šestnajst strojev, preostalih dvajset pa bodo zamenjali prihodnje leto.
Montaža novih strojev je trajala dalj časa, celotna naložba pa je stala 850 milijonov dinarjev in po besedah Matije Jenka je bila to ena večjih Svilanitovih naložb v opremo v letošnjem letu.
Sicer pa v barvarni nameravajo urediti prostore in modernizirati stroje za barvanje bombažne preje v križnih navitkih. Direktor Svilanita je med drugim tudi po-
vedal, da je v tovarni trenutno mrtva sezona, ki je letos še bolj izrazita, saj trgovci ne naročajo več blaga na zaloge.
Glede izvoza menijo, da bodo plan realizirali v celoti, eepiav občutijo še vedno velik pritisk na znižanje cen zaradi velike konkurence v Evropi. Prav zato morajo biti njihovi izdelki za izvoz še kakovostnejši. Kar zadeva izvozne spodbude, pa ni pravega učinka, meni direktor Matija Jenko, obljubljenih večjih izvoznih stimulacij namreč ni.
ROMANA GRČAR
Vlaganje zankaste osnove z dvigalnim vozičkom na novi Suurcr statvi 400 terv malic foto: Dragan Mejač
Stroka kabel s
TV pri
Uvajanje kabelske in satelitske televizi ne sme biti razdrobljeno
V začetku julija so se zbrali strokovnjaki PTT in Gorenje Klrada (z Elcktra in RTV jih ni bilo), in se s predstavniki naše občine pogovarjali o izdelavi projektne naloge, idejnega projekta in izvedbi potrebnih meritev za kabelsko in satelitsko televizijo v naši občini.
Predstavnik PIT iz Ljubljane je še posebej poudaril, da se morajo zalo . ker bodo približno v petih letih »kablirali« kamniško območje (postavitev nove poštne centrale in napeljava novega telekomunikacijskega omrežja), še bolj strokovno lotiti napeljava kablov za kabelsko in satelitsko televizijo; kable bi veljalo polagati sočasno. Treba je že sedaj vedeti, kje bodo kabli za kabelsko televizijo. Zato mora koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti~in predstavniki SKG poskrbeti, da se v bodoče sistem kabelske in satelitske televizije v naši občini rešuje po enotnem sistemu, ki bo veljal za celotno slovensko območje.
Preden pa kakorkoli posegamo v prostor telekomunikacijsko omrežje, je treba dobiti soglasje PTT in RTV (zvezni in republiški zakon o sistemu zvez!), ki sta po zakonu nosilca telekomunikacijskega sistema in zato pooblaščena, da nadzirata to področje, so dejali na seji in obenem poudarili, da je kakršnokoli »prehitevanje in ignoriranje teh usmeritev« le v škodo občanov, ker. ko bo izvajalec odšel (privatni izvajalci!), ne ve nihče, kdo bo odgovoren za morebitne okvare. Predstavnik Gorenje-Elrada je na seji povedal, da bodo v primeru, če bo vsa nadaljnja izvedbena dela opravljala njihova delovna organizacija, prevzela tudi jamstvo in servisna opravila.
Na podlagi poskusnih meritev, ki jih je naredil Elrad po nekaterih krajevnih skupnostih, bo naredil idejno zasnovo clotnega kabelskega sistema v naši občini, za katero pa bodo predhodno solasje morali dati RTV in PTT. (Na podlagi tega bo s pomočjo zavoda in SKG-ja pripravljena anketa o možnih bodočih naročnikih tem Elrad lahko naredi idejni koncept in idejni projekt, na katerega pa morata ponovno dati soglasji že omenjeni organizaciji, šele potem lahko gredo v izvedbene projekte.
Prav zaradi nujne strokovnosti jc potrebna popolna usklajenost in povezava med krajevnimi skupnostmi, že takoj v začetku pa je v projekt treba vključiti tudi delovne organiza-
c'/'e- . i
R. GRČAR
SVET ZA INFORMIRANJE PRI PREDSEDSTVU Oh S ZDE KAMNIK je sprejel osnovna načela, kijih je treba upoštevati pri gradnji CATV oz. omrežja in njegovi uporabi; z akcijami KS je treba nadaljevati, pri tem pa jim zagotoviti vso strokovno in moralno podporo!
Upoštevajoč številne pobude krajevnih skupnosti v naši občini, da se izboljša kvaliteta sprejema RTV programov, prve korake pri gradnji kabelskega omrežja v KS Nevlje in KS Mekinje terjdelu KS Center, s katerimi se odpravljajo sive lise slabega sprejema, hkrati pa že omogoča tudi vzpostavitev lokalnega informiranja občanov, je Občinska konferenca SZDL Kamnik sklenila pozvati in povezati vse zainteresirane in odgovorne organe v občini za bolj usklajen in celovit nadaljnji program gradnje kabelskega omrežja ter njegovo uporabo. V tem obdobju je bilo prek Republiške konference SZDL in njenega tiskovnega sveta več posvetov, na katerih so bile podane aktualne informacije o povsem konkretnih nalogah, ki predstoji-jo na zvezni, republiški in občinski ravni, občinska konferenca pa je organizirala tudi obisk na mestni konferenci SZDL Maribor, kjer imajo doslej že dovolj praktičnih izkušeni.
Svet za informiranje pri Predsedstvu OK SZDL je sprejel naslednja priporočila za nadaljnjo aktivnost v občini pri gradnji ka-
belskega omrežja, načinu organiziranosti ter vsebini programov:
9 Gradnja kabelskega omrežja zadeva ustrezno presojo z vidika prostorske zakonodaje (posegi v prostor), zato si mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja: svet za informiranje ugotavlja, da je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik predlagal SKG kot usposobljeni strokovni organizaciji za posege v prostor, da koordinira na nivoju občine dejavnost in naloge ustreznih občinskih upravnih organov in služb in s tem zagotavlja na enem mestu potrebno strokovno pomoč krajevnim skupnostim; predpogoj za skladno in družbeno načrtovano izgradnjo kabelskega omrežja je pridobitev ocene stanja (meritve) za celotno občino, izdelava projektne naloge in idejnega projekta z ustrezno vključitvijo RTV in PTT služb in soglasij.
Uresničitev te naloge je po dogovoru z Gorenjem Elrad že v teku in naj bi bila zaključena do konca septembra.
• Svet za informiranje ocenjuje, da je treba povezati vse KS. ki so se žc ali se nameravajo vključiti v gradnjo kabelskega omrežja v poseben koordinacijski odbor v okviru OK SZDL ter v njegovo delovanje pritegniti vse strokovne-upravne organe v občini. Komunalno podjetje. PTT ter RTV; Koordinacijski odbor naj bi predstavljal oporo za pobude krajanov, za najbolj
ilo je pred petinštiridesetimi leti
Čeprav je od zadnje'vojne na naših tleh minilo že več kot štirideset let. pa spomin na vojne grozote še vedno tli v marsikaterem srcu. Letos je ravno 45 let, kar so Nemci požgali vas Gradišče v Tuhinjski dolini, zato smo se na pobudo zveze borcev odločili, da vam pripravimo reportažo, ki bo naše starše in stare starše še enkrat vrnila » preteklost, nas pa spomnila, da moramo tisto, kar imamo, ljubosumno čuvati.
V spomin na ta dogodek oziroma grozodejstvo krajevna skupnost Šmartno vsako leto praznuje svoj krajevni praznik. Letos je bila proslava, na kateri so sodelovali mladinci in vaški zbor. v nedeljo. 12. julija, otvoritev ceste, v katero so Tuhinjci vložili veliko ur prostovoljnega dela, pa bo za občinski praznik.
Osmega julija je minilo 45 let, odkar so nemške enote SS obkolile vas Gradišče in zaselek Hom, z namenom, da ljudi izselijo, vas pa požgejo. Ta dogodek ter selitev prebivalcev iz sosednje vasjee Kostanj smo po pripovedovanju domačinov zabeležili na naš magnetofon, vam pa ga predstavljamo v pisni obliki.
Z Lojzetom Hočevarjem, mojim vodnikom in svetovalcem, sva najprej obiskala Pestotnikove ' v Kostanju, kjer sla nam petinpe-desetletni Jože in triinsedemde-setletna mama Marija povedala, zakaj je bila prva izseljena vas v kamniSki občini prav Kostanj.
Partizanska četa se je po prihodu iz Palovč nastanila pri Pestot-niku, vendar jih jc vaščan kaj kmalu ovadil nemški žandarmeriji v Kamniku. Ko so Nemci v zgodnjih jutranjih urah 19. marca 1942. leta obkolili vas in vdrli vanjo, so našli le zaspane in presenečene vaščane, medtem ko o partizanih ni bilo sledu. Četa se je namreč že prejšnji večer uma-' knila, saj so izvedeli za izdajo. Obvestila jih je Marija Klemene iz Vrhpolja, ki je v tistem času kuhala in pospravljala sobe v nemški žendarmeriji v Kamniku. Med pospravljanjem je zasledila prijavo ovaduha in to seveda takoj sporočila v Kostanj.
Nemci se s porazom niso mogli sprijazniti, zato so takoj aretirali dva vaščana, 13. aprila pa so izselili vso vas. Vaščane so odpeljali na zborno mesto v Goričane, v vas pa naselili štiri družine z demarkacijske meje med italijanskim in nemškim okupiranim ozemljem. Le šest dni zatem so
Nemci natisnili plakat, na podlagi katerega so v Dragi na Gorenjskem, kot maščevanje za tri ubite jeseniške veljake, postrelili 52 talcev. Druga možnost, ki jo omenjajo nekateri, pa jc, da so talce zaradi Hitlerjevega rojstnega dne pomilostili in odpeljali na prisilno delo v Beljak ali pa naprej v Mauthausen. Dejstvo je lc. da se nihče od njih ni nikoli več pojavil v domači vasi.
Po treh letih in treh mesecih so se Kostanjčani začeli vračati v svoje domove, ki pa skoraj niso zaslužili tega imena. Hiše so bile namreč brez izjeme požgane in izropane. saj se je ravno po tej poti domov umikala nemška XIV. divizija.
Ker se partizani še vedno niso umaknili s Kostavske planine, še več, ker so še vedno imeli podporo kmetov iz. Gradišča, so Nemci napravili nov načrt. 8. julija so Nemci že okrog tretje ure zjutraj pridrli v vas in začeli iz hiš izganjati ljudi. Moške so odpeljali h Koritnikovi domačiji, ženske in otroke pa so nemudoma začeli pripravljati za izselitev. Pri Ko-ritniku se jc odvijalo zasliševanje in sodba. Kako je potekalo, nam je povedal edini še živeči Gradiš-čan s te sodbe, Franc Virjent ali Poljanškov ata. Vse moške so Nemci postavili v vrsto, tako da so bili z obrazom obrnjeni proč od vasi. Najprej so jim prebrali obsodbo, nato pa vsakega posebej poklicali k mizi, kjer so sedeli gestapovski krvniki. Ti so vaščane zasliševali, potem pa drugega za drugim pošiljali v grapo, v spremstvu dveh Nemcev s kara-binkami. V grapi so se slišali streli in osem vaščanov se ni več vrnilo iz nje. Ostale moške so odpeljali v Šmartno in naprej v kamniške zapore, kjer so preživeli tri dni. Po treh dneh strahu za družino, pa tudi zase, so Fran-
cu dali na izbiro; ali gre za vašča-ni v taborišče ali k sorodnikom. Raje je odšel k sestri na Rakito-vce, kjer je izvedel, da so Nemci vas požgali, skupaj s postreljenimi žrtvami. Vas Gradišče je tega dne dala 12 žrtev, saj so štiri vaščane. Nemci ustrelili še pri Ho-marjevi domačiji. Požgano vas so zapustili šele po tednu dni, ko so sosedje končno lahko pokopali ostanke ožganih kosti. To so bili namreč edini ostanki ustreljenih in zažganih žrtev.
Naslednja postaja je bila pri spomeniku padlim žrtvam v Gradišču. Eden od njegovih graditeljev, Lojze Hočevar, nam je povedal, da so spomenik postavili prav na mestu sodbe in to ob 20 letnici zločina. On in oba Ho-marja so ga napravili s prostovoljnim delom in minimalnimi sredstvi, idejo zanj pa je Lojze prinesel iz črnogorskega mesta Plevlja.
Požig Gradišča je videl tudi Blačicov Ivan, ki je ravno v tem času služil pri enem od priseljenih kmetov v Kostanju. V sredo sta s Koritnikovim Franccljom že navsezgodaj kosila deteljo nad Kostanjem, ko sta zagledala Nemce, ki so se zgrinjali v vas. Spremljala sta selitev, ki ju je tako pretresla, da sta hotela na vrat na nos zbežati domov. Selena prigovarjanje gospodarja sta raje odšla na hribček nad vasjo, kjer sta ostala, dokler se ni iz vasi začel valiti dim. Ko jc Ivan opazil, da gori tudi njegov dom. je le stekel proti vasi, a so ga že na polovici poti v zasedi pričakali Nemci in odpeljali na Osovnikov hrib. kjer so ga nič kaj nežno zasliševali kot partizanskega kurirja. Ko so ugotovili, da o partizanih ne ve več kot oni. so ga oklofutali in odpeljali nazaj k gospodarju, kjer pa je ostal le še nekaj dni. Kostanjskim kmetom namreč ni uspelo pripeljati živine
s planine, kjer se je pasla, saj so jo partizani skrbno čuvali. Nemški policaji torej niso dobili »mesa«, ki so si ga tako želeli, zato so kmete odpeljali v Šmartno, Ivana pa je k sebi vzel stric iz Špitaliča. A konca vojne tudi pri njem ni dočakal, saj so ga 24. marca 43. leta, le dan po bitki na Rakitovcu Nemci aretirali kot štirinajstletnega fantiča. S stricem sta ravno vozila gnoj na koruzo, ko so se pripeljali Nemci s tankom in ga vsega umazanega in povaljanega vzeli s seboj. Na vrhu Kozjaka so naložili še dva ujetnika, potem pa so vse skupaj odpeljali v Šmartno. Med potjo se jc Ivan še spomnil, da ima v hlačnem žepu štiri naboje od puške, ki jih je našel, a jih jc lahko še pred prihodom v Šmartno odvrgel. Med
racionalne, a hkrati dolgoročne odločitve in na prvem mestu za spoštovanje ustreznih tehničnih in zakonskih podlag. Koordinacijski odbor je nujno konstituirati v začetku septembra 19S7. odločitev o ustanovitvi je svet za informiranje že sprejel; upoštevajoč mnenja in izkušnje iz drugih občin ter predstavnikov PIT in RTV pa bi bila najbolj smotrna •odločitev, v dogovoru s SKG in Zavodom za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, na nivoju občine zagotoviti tudi koordinatorja — zadolženega strokovnega delavca.
Svet za informiranje se je seznanil, da je že v teku ustanovitev podobnega koordinacijskega odbora pri Tiskovnem svetu predsedstva RK SZDL in da je vanj vključena vsa stroka na nivoju republike, posebna strokovna skupina za nasvete in pomoč pa jc oblikovana v okviru RTV Ljubljana.
• Gradnja kabelskega omrežja mora še naprej potekati na principu samofinanciranja bodočih uporabnikov, pri čemer je potrebno v KS. ki so v ta namen izglasovale krajevni samoprispevek. tO upoštevati v ceni priključka; družbena sredstva naj bi se vlagala glede na konkreten interes organizacij združenega dela. saj kvalitetno zgrajen kabelski sistem v perspektivi omogoča vzpostavitev različnih informacijskih možnosti.
• V zatečenem stanju razvoja in izgradnje kabelskega omrežja so lahko tako kot drugje po Slo-veniji investitorji predvsem krajevne skupnosti, oblikujejo svoje gradbene odbore: ob spoštovanju prostorskih predpisov ni nobenih zakonskih ovir. vendar pa tovrstne pobude občanov, s katerimi danes dejansko prehitevamo strokovne institucije - nosilke distribucijskih sistemov, ne bi smeli realizirati tudi za ceno neusklajenih in Strokovno spornih rešitev, ki v perspektivi lahko povzročijo različne težave, bodisi, da gre za gradnjo »na črno«, da ni vzpostavljen kataster omrežja, da ni ustrezne garancije za kvaliteto delovanja in vzdrževanja omrežja in ne nazadnje, da ne bi bili ustvarjeni pogoji za povezavo kabelskih omrežij med seboj, kot tudi za prevzem le-teh s strani ustrezne organizacije združenega dela:
Mama Marija je povedala, da so bili med ustreljenimi talci v Dragi kar trije Pcstotnikovi
V naši občini načrtujemo gradnjo nove telefonske centrale in v veliki meri tudi novega telekomunikacijskega omrežja, zalo je posebej pomembno, da bi aktivnosti krajevnih skupnosti bile usklajene z navedenimi posegi v prostor: upravni organi in koordinacijski odbor bodo zato morali v svoji pristojnosti neposredno skrbeti za sočasen, načrtovan in strokovno preverjen način gradnje kabelskega omrežja tudi za kabelsko IV na tem območju.
9 Svet za informiranje vztraja, da se vse aktivnosti v zvezi z gradnjo in delovanjem kabelskega omrežja za RTV programe čim sirse m sproti objavljajo v »Kamniškem občanu«. Ob tej priliki posreduje informacijo, ki jo je prejel s strani RK SZDL in sicer:
- v tem obdobju se na zvezni ravni pripravlja ustrezna dopolnitev temeljev sistema v SFRJ, s katerimi bodo vzpostavljene osnove za skladen razvoj;
- priporočila o možnostih vključevanja in legalizacije satelitskih programov, da bo povsem jasno, katere programe je mogoče sprejemati takoj, brez obveznosti plačila oz. pod kakšnimi pogoji in to na celotnem območju SFRJ; v teku je tudi akcija J RT in J PTT / lastniki satelitev. na podlagi katere bodo podana jasna, za vso Jugoslavijo veljavna potrdila o možnosti vključevanja;
- na republiški ravni se med drugim pripravlja poseben priročnik, ki bo opozoril na vsa pomembna vprašanja pri gradnji in vzdrževanju kabelskega omrežja in bo torej na razpolago vsaki krajevni skupnosti: v obravnavi je že osnutek Samoupravnega sporazuma med RTV Ljubljana in PTT Slovenije, s katerim bodo razmejene naloge obeh institucij in jasno določena njuna vloga.
Svet za informiranje ugotavlja, da ni nobenih ovir za vzpostavitev lokalnih programov, kar je še posebej pomembno, ker v naši občini že obstajajo konkretne možnosti in pobude (KS Nevlje). ob tem pa je seveda potrebno spoštovati določbe Zakona o javnem obveščanju. Vsekakor je pomembno tudi. da se ob tem vprašanju razmeji, kaj je lokalna TV informacija m kaj j£ lokalni IV program. V našem primeru seveda ne bomo pristopali že v tej fazi k ustanavljanju lokalnih studiev s statusom organizacij združenega dela. pač pa vlogo nosilca lokalnih informacij prevzema ustrezna krajevna skupnost preko krajevne konference SZDL in kasneje lahko tudi ustrezna sredstva obveščanja na nivoju občine. Krajevna konferenca SZDL Nevlje jc že dobila ustrezna napotila za verifikacijo lokalnega programa s strani sveta za informiranje pri OK SZDL.
Ob koncu še informacija, da se lahko v zvezi s konkretnimi vprašanji obračate na strokovno službo SKG - lov. Turnšek. tel.: 832-21 1 in Občinsko konferenco SZDL Kamnik, tel.: 831-315.
OK SZDL KAMNIK
Poljanškov ata Franc, edini, ki lahko še danes pove, kako jc potekala »zloglasna« sodba
preiskavo pri njem torej niso nič našli, zato so ga odpeljali za tri tedne v kamniški zapor. Po teh težkih dneh so ga poslali v Begunje, jia naprej v Goričane, kjer jc od neke dobre ženice končno dobil malce boljše hlače, kot so bile njegove. Skupaj z napol novimi hlačami so ga transportirali v Nemčijo, kjer se jc v taborišču za kratek čas srečal z. materjo, konce vojne pa je spet pričakal na drugem kraju. Domov so se vrnili vsi domači in začeli z obnovo kmetije, ki jo je že napol prerasla trava. Veliko je pomagala tudi »tamlada«, ki jo je Ivan leta 58. pripeljal na dom. Oba se spominjata teh grozot, kot bi bilo včeraj in prav tako kot drugi sogovorniki želita, da do vojne ne bi več prišlo, saj jo verjetno ne bi nihče preživel. Še enkrat hvala gostiteljem za prijazne besede in prijetne urice, ki sem jih preživel sredi Tuhinjske doline.
MATIC ROMŠAK
Rešitev je v hitrem prilagajanju gospodarstva
Kljub temu, da se je delež slovenskega gospodarstva v skupnem jugoslovanskem družbenem proizvodu to leto še povečal, pa se že kažejo težave, predvsem v lesni, kovinskopredelovalni pa tudi v tekstilni industriji. Slovenski izvršni svet predvideva, da bodo naštete panoge žc v jesenskih mesecih prišle v resnejše težave. Zato je nujno, da se organizacije čimhitreje prilagajajo novi proizvodnji, da se temeljito kadrovsko okrepijo, tiste, ki pa imajo dobre, oziroma dolgoletne in zanesljive tuje poslovne partnerje, da razmislijo o skupnih vlaganjih, ki bi lahko rešila njihove likvidnostne in dohodkovne težave. Slednje je seveda še ved-
no v rokah ustavnih sprememb.
O tem in o izvoznih težavah kamniškega gospodarstva so se 17. julija v prostorih naše občine pogovarjali direktorji kamniških delovnih organizacij in predstavniki družbenopolitične skupnosti s članom Zveznega izvršnega sveta in predsednikom Zveznega komiteja za industrijo dr. Antonom Ocvirkom in članom Republiškega izvršnega sveta in predsednikom Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Urošem Slavincem. Oba gosta sta bila pred tem na delovnih pogovorih v Kemijski industriji Kamnik in Titanu.
R. GRČAR
V krajevni skupnosti Križ so zavihali rokave
Majhna krajevna skupnost Križ meri le 270 ha in je med najmanjšimi v naši občini. Sestavljena je le iz strnjenega naselja vasi Križ. Leži v glavnem na ravninskem predelu in deloma valovitem. Značilno za to krajevno skupnost je, da je zaposlenost krajanov relativno velika, da je nekoliko bolj razvita obrt, industrijskih enot je malo, in da je kmetijstvo usmerjeno na mlečno proizvodnji) in živinorejo.
V delovnem zagonu so do sedaj uspeli rešili vrslo za njih pomembnih vprašanj, ostaja pa še vedno cela kopica nalog, s katerimi se bodo spopadali v prihodnjem obdobju.
Zahodno od Kamnika, le slabih 5 km oddaljena vasica živi in rešuje majhne na videz, za krajane pa življenjska vprašanja. Čeprav s skromnimi sredstvi začenjajo akcije, ki so finančno dokaj zajetne, jih uspešno rešujejo, zato, ker se krajani prizadevno vključujejo in vsak družbeni dinar večkrat oplemenitijo z lastnim delom ali dodatnimi prispevki.
Nekaj podatkov za spoznavanje KS
Vasica Križ ima 415 prebivalcev, ki živijo v 1 18 hišah oziroma v 125 gospodinjstvih. V družbenem sektorju je zaposlenih 165, upokojenih pa je 9(1 krajanov. Obrtnikov je 10, čista kmeta sta le dva. polkmetov pa je 10. Velik del malih kmetov je zaposlenih, v prostem času pa obdelujejo svoje kmetije. Krajevna skupnost,meji na KS Tunjice, Komendo. Moste. Podgorje in na Šmarco. Otroci obiskujejo osnovno šolo v Komendi in Mostah.
Gospodarske razmere v KS
Glede na veliko število zaposlenih je glavni vir dohodkov iz delovnih in drugih organizacij, kar precejšen dohodek pa si krajani ustvarijo s kmetijsko dejavnostjo, kjer prednjači proizvodnja mleka in živinoreje, medtem ko ostalih poljščin pridelajo le za lastno rabo. Nekoliko dohodka priteka tudi iz organizirane kmetijske proizvodnje in obrti. Dohodki krajanov omogočajo urejanje številnih skupin in zasebnih interesov, ki se kažejo v konkretnih rešitvah.
Pregled dosedanjega dela
V preteklem obdobju so v KS Križ, reševali najbolj pereče probleme kraja. Sem spadajo: asfaltiranje ceste od gostilne do glavne ceste, uredili so križišče pred cerkvijo, obnovili in asfaltirali so avtobusno postajališče, redno vzdrževali krajevne ceste, rešili javno razsvetljavo, zgradili cevovod za kanalizacijo od trafo postaje do križišča. Uredili so še vrsto drugih reči, ki so zahtevale prizadevanje odgovornih organov KS in kar izdatna materialna sredstva, ki so jih pokrivali iz lastnih virov in dodatnim zbiranjem. Krajani so do sedaj vedno imeli velik posluh za potrebe KS in tudi izdatno materialno podprli vse akcije. So med redkimi krajevnimi skupnostmi, ki imajo kar solidno urejeno telefonsko povezavo in 40 telefonskih številk.
Dejavnost organizacij in društev
Krajevna organizacija SZDL se s svojim delom vključuje v vse organizirane oblike aktivnosti, naloge pa usklajujejo na skupnih dogovorih v KS.
Dokaj prizadevna je tudi organizacija Rdečega križa, ki se redno udeležuje vseh akcij. Pomaga pri zbiranju in delitvi pomoči, pri krvodajalskih akcijah, pa tudi pri drugih nalogah. Pripravljajo tudi tečaje prve pomoči, tudi za šoferske izpite.
Posebno mesto v tej krajevni skupnosti ima gasilsko društvo, kije bilo ustanovljeno 1953. leta. Skoraj vse akcije začenjajo v tem društvu, najsibo na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Iz vsake hiše je vsaj en gasilce, član tega društva, tako da velja pravilo, kdor ni gasilec, ni Križan. Gasilci so izredno prizadevni, redno se izobražujejo in sodelujejo- pri gasilskih vajah in na tekmovanjih, kjer so dobili že več priznanj in pokalov. Na zadnjem tekmovanju je sodelovalo
kar 9 ekip s skoraj četrtino prebivalstva KS. Zlasti so aktivni mladi, ki so tudi kulturno najbolj dejavni.
Mladi gasilci in mladina družno pripravljajo razne prireditve, slovesnosti in družabno življenje. Križani so zlasti ponosni na novo gasilsko vozilo, ki so ga slovesno prevzeli 31. maja letos. Za krajane Križa je bil to kar pravcati praznik. Pri nabavi avtomobila je glavni delež prispevala občinska gasilska zveza. Ostala gasilska oprema je še kar dobra. Poleg vozila imajo še dve črpalki in drugi potrebni material, ki skupaj s pripravljenostjo gasilcev zagotavlja dokajšnjo varnost pred požari.
Številni krajani so vključeni v kulturno življenje. Mnogi sodelujejo v pevskem zboru in na drugih kulturnih prireditvah, dramska sekcija pa tudi samostojno nastopa.
Samoupravna krajevna skupnost
Zaradi majhnega števila krajanov imajo na Križu samo svet KS, ki šteje 1 I članov. Sestajajo se redno, skoraj mesečno, pa tudi po potrebi. Sodelovanje sveta KS s krajani je dobro in teče v glavnem prek zborov krajanov in drugih oblik, tudi prek SZDL. Svet KS rešuje vse zadeve in ocenjujejo, da so dela do sedaj dobro opravljali. Z delom delegacije za zbor KS so zadovoljni, manj pa je zanimanja v delegacijah za samoupravne interesne skupnosti. Za ključna vprašanja se dogovarjajo z vsemi zainteresiranimi predstavniki organizacij in društev, zato so pri svojem delu enotni in uspešni.
Kakšne naloge jih čakajo v prihodnje
Zaradi varnosti otrok, ki obiskujejo šolo, želijo zgraditi kolesarsko stezo in pločnik do Most,
sofinansirali bodo ureditev mrliške vežice v Komendi,
sodelovali bodo z lastnimi sredstvi pri sofinanciranju šolskih prostorov,
ojačati želijo električno napeljavo - omrežje,
urejali bodo druga komunalna in gradbena dela,
adaptirati želijo gasilsko garažo, usposobiti večnamenski prostor za KS in za organizacije ter društva. Za to nalogo so žc imenovali gradbeni odbor. Začeli so zbirati denar, odmev ja zaenkrat še skromen. Nekaj sredstev bodo zbrali s prireditvami, del pa bo
primaknila tudi KS. ki ima letno za vse potrebe okrog pet milijonov dinarjev. Zagotovili so že opeko, pesek in gramoz ter gradbeni les. Prepričani so, da bodo uspeli rešiti tudi to nalogo. Lotili so se že pripravljalnih del in načrtujejo, da bodo objekt dogradili v nekaj letih.
Problemi in težave
V krajevni skupnosti Križ menijo, da so preveč odrezani od središča, da so premajhna vlaganja sredstev drugih skupnosti na tem območju. Plavijo, daje preskromen posluh občine za potrebe KS. Želeli bi urediti vsaj skromno trgovinico, ki bi jo kazalo dati tudi v privatne roke. Za urejanje kraja želijo ustanoviti turistični odsek. Zazidalni načrt oziroma ureditveni načrt jih preveč utesnjuje in ne omogoča normalnega razvoja krajevne skupnosti, ne dopušča širjenja. Poseben povda-rek dajejo zaščiti okolja, ureditvi tekalnih voda, čistilna naprava pa postaja že prava nujnost.
Taki in podobni problemi so kar vreli iz pogovora, ki so mu prisostvovali: Vinko Petek, predsednik sveta KS. Janez Pcterlin, predsednik KO SZDL, Jože Sušnik, predsednik gasilskega društva in Ivan Hlade, tajnik gasilskega društva. Nekatere od njih smo našli na delovni akciji, pri odkrivanju strehe, kjer bodo dogradili tako želene in potrebne prostore za delo KS Križ.
Krajevna skupnost Križ, čeprav majhna, po aktivnosti in doseženih uspehih presega marsikatero večjo in finančno bolje stoječo KS. To gre pripisati enotnosti dela vseh odgovornih, zato ne dvomijo, da bodo tudi v prihodnje dosegli in rešili vse začrtane naloge.
STAN K SIMŠIČ
Prevzem gasilskega vozila
Praznik KS Moste
V spomin na dogodke iz NOB, predvsem pa na noč 22. julija 1943 v Željah, v KS Moste praznujejo svoj praznik.
Tako kot že vrsto let, so tudi letos ob tej priložnosti pripravili vrsto prireditev. Zaradi dopustov so te prireditve razmaknjene na daljše časovno obdobje. Tako smo po zaslugi prizadevnih krajanov videli dva koncerta, omeniti velja res lepo prireditev. Šesto srečanje pevskih zborov, in Veto revijo folklore na trgu v Mostah, likovno razstavo in gasilsko prireditev. Sledil je še tretji kolesarski maraton, v nedeljo, 12. julija in slovesna seja KS, v petek, 17. julija ob 20.30.
Ob praznikih je priložnost, da pregledamo prehojeno pot in preverimo, kako dosegamo zastavljene cilje, predvsem na gospodarskem področju. Letos so vsa sredstva namenjena za grad-
njo prepotrebnih mrliških vežic. Krajani po uspešno izglasovanem samoprispevku v lanskem letu pričakujejo, da se bodo pričela dela tudi na ostalih področjih po programu samoprispevka in srednjeročnem programu. V kraju se ubadajo s številnimi problemi, kot so: prometna varnost (pločniki in peš poti proti Križu in Komendi), varstvo okolja (kanalizacija, posegi v naravo), društveni prostori (v okraju razen gasilskega doma nimajo niti enega prostora, primernega za delovanje društev in DPO, predvsem mladine) itd. Predvsem pa velja omeniti prizidek šestih učilnic in telovadnice k šoli v Mostah, kar jc v skladu z. medsebojnim sporazumom med KS Moste, Komenda in Križ, da se obe lokaciji šol razvijata naprej in narejeno študijo o razvoju šolstva na tem področju ter srednjeročnim planom
občinske izobraževalne skupnosti in nenazadnje s sprejetim samoprispevkom. Kljub temu, da krajani plačujejo že peti samoprispevek in da se šola ubada z velikimi prostorskimi problemi - saj bo letos morala vpeljati dvoiz-menski pouk - in kljub temu, da se je število prebivalcev od izgradnje šole podvojilo tako v KS. kot celotnem šolskem območju, je šola ostala taka, kot je bila leta 1946. Nasprotno pa nekateri celo razmišljajo o koncentraciji šolske mreže.
Za dosego zastavljenih ciljev je potrebno delovanje celotne krajevne samouprave, s katero pa v Mostah ne morejo biti povsem zadovoljni, saj del delegatskega sistema ne deluje zadovoljivo. S tem pa so dani pogoji, da se nekatere odločitve lahko sprejemajo mimo krajevne skupnosti ali v ožjem krogu. V. O.
S časom naprej
Janez in Barbara Sitar sta lastnika in uprav I jaha velike delavnice, v kateri je združen servis avtogum in avtopralnica. Strankam nudita različne usluge, kot so montaža in centriranje koles, popravila gum vseh dimenzij in prodaja avtoplaščev. V bivših Vi-atorjevih delavnicah, na Fužinah, jima pomagata še sinova, ki sta se morala kaj kmalu vključiti
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje
na podlagi sklepa seje Odbora za gospodarjenje v stanovanjskem gospodarstvu z dne 18. 6. 1987 naslednjo
javno dražbo
s pisnimi ponudbami za
odprodajo kletnega prostora
v stanovanjskem bloku Klavčičeva 10, Kamnik, v izmeri 29,83 m2
Izklicna cena je 4,988.961 din.
Interesenti morajo pred odpiranjem ponudb obvezno položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene na žiro račun št. 50140-662-324006 Samoupravna stanovanjska Skupnost občine Kamnik.
Kletni prostor se ne da urediti v posebno stanovanjsko enoto.
Osebni polog kupca pri prodaji na kredit ne more biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz nenamemb-nih prostih bančnih sredstev).
Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin.
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »javni natečaj - odkup stanovanja« na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8.
Odpiranje ponudb bo 6. 8. 1987 ob 8. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8.
Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
v delo. Skupaj še z dvema delavcema si delijo delo kot nanese, zato lahko rečemo, da so vsi kvalificirani za vse. Naj ta kratek uvod nadaljujem s pogovorom, ki je nekega večera potekal sproščeno v njihovem domu.
— Kako sta z ženo prišla do obrti? Komu seje porodila ideja. o delavnici?
Janez: Ideja je bila moja, saj sem se že nekaj let prej spraševal, kako da Kamnik nima tega obrtnika in smo morali voziti svoje konjičke v Domžale in Ljubljano, kar pa je le malce dolga pot. Od načrta do uresničitve pa je bila pot še daljša, saj sva začela praktično brez sredstev -iz nič. Pa jc le šlo. Ko sem po trimesečni praksi opravil praktični in teoretični izpit, smo kupili prvi stroj iz Italije, za montažo gum, ter še nekaj rabljenih, ki se edino dobe pri nas. Začeli smo doma, v garaži, leta 1979, s popoldansko obrtjo, saj sem bil še zaposlen v ljubljanski Avtomon-taži, žena pa v Kočni.
Zaradi vse večjega prometa in vse težjih pogojev za delo smo kmalu začeli razmišljati o selitvi v že omenjene delavnice, ki so bile kar štiri leta neizkoriščene. Tudi to nama je uspelo, s pomočjo Ljubljanske banke, ki nama je omogočila posojilo, sva odprla še avtopralnico, ki je bila prav tako novost v Kamniku.
— Sta pri realizaciji vajinega projekta, saj ga lahko tako ime-
nujemo, naletela na kakšne ovire?
Janez: Niti ne, saj sva s strani občine dobila vso podporo, kot tudi iz Obrtnega združenja, ker je to pač deficitarna obrt, ki jc do takrat v Kamniku sploh ni bilo. Nekaj težav sva imela le pri pridobitvi novih prostorov, ki jih je v upravljanje dobila Kočna. Najete imava za 10 let, upava, da bo moč najemno pogodbo še podaljšati, ker sva vanje le vložila veliko denarja in dela.
— Kako pa so vaju sprejeli Kamničani?
Barbara: Precej dobro, saj so neprestano govorili, kako dobro je, da ima mesto končno svojega vulkanizerja. Motila naju je le ncvoščljivost nekaterih občanov, ki niso hoteli razumeti, da sva si vse, kar imava, ustvarila s trdim delom.
- Kako pa je kaj s cenami gum in kje jih kupujete?
Janez: Gume in zračnice kupujemo v Savi in pri Slovenija avtu, s katerima imamo sklenjeni pogodbi. Po kupljen material, kamor sodijo tudi obnovljene gume po polovični ceni, hodimo sami. Cene gum se spreminjajo skoraj vsak mesec. Poleg gum za osebne avtomobile prodajamo še gume za poltovornjake in po naročilu za traktorje.
- S čim se še ukvarjate, imate kakšen hobi? V garaži sem videl na pol obnovljeno vozilo za avto-eross. Kdo ga ho vozil in na kakšnih prireditvah.
Janez: Edini hobi, ki ga imam-mo, jc res avtoeross. Že lani smo kupili ogrodje avtomobila, sedaj ga spreminjamo v uporaben dir-kalnik. Starejši sin bo tekmoval z njim.
— Še preden te vprašam o načrtih za naprej, bi dal besedo še lastnici avtopralniee!
Barbara: V njej imamo stalno zaposlenega enega delavca, ki vsak avtomobil opere po posebnem postopku, med katerim ga zaščiti z voskanjem. ki da pločevini poseben lesk. Na željo stranke vozilu operemo tudi podvozje in motor.
Janez: Načrte seveda imamo, vendar še ni zanesljiva njihova uresničitev. V delavnicah bi radi imeli celovito ponudbo, se pravi, da bi avto uredili tako. da bi bil sposoben za tehnični pregled. Na zahodu je tak način, ko stranka le odda ključe in po opravljenem tehničnem pregledu plača račun, žc dolgo v veljavi. Če bo to v prihodnosti mogoče tudi v naših delavnicah, bomo lahko dejali, da smo izpolnili moto - iti s časom naprej.
MATIC ROMŠAK
V najem vzamem lokal za mirno obrt, relacija Duplica—Bakovnik. Pisne ponudbe pod »Urarstvo« pošljite na uredništvo Kamniškega občana.
Rejništvo
na Kamniškem
Otroci brez staršev, otroci staršev, ki ne morejo sami vzgajati svoje otroke in otroci, ki so staršem odvzeti, so deležni pri nas posebne pozornosti in nege. Vsa skrb in materialna sredstva, ki jih družba daje za rast takih otrok, dajejo primerne uspehe predvsem, če so ti otroci deležni še topline in ljubezni okolja, kjer živijo in če so za njih odprta srca tako kot za lastne otroke.
Zelo pomembno je, da se otroci vključujejo v normalni ritem življenja. Le tako se lahko oblikujejo v zdrave in marljive državljane. Iz dosedanjih izkušenj je mogoče trditi, da se tudi ti otroci najbolje razvijajo v krogu družine in da so jim druge organizirane oblike družbene pomoči le v pomoč, ne morejo pa družinske vzgoje in topline nadomestiti.
Prav zaradi veliko odgovornosti za vzgojo teh otrok se pri nas že dalj časa in postopoma, a dokaj uspešno, krepi rejništvo kot samostojna pokliena dejavnost. Skrbstveni organi so poklicani za reševanje teh vprašanj, imajo pa zato nadvse odgovorno dolžnost pri izbiri družin, ki jim lahko zaupajo vzgojo otrok.
V kamniški občini je 24 otrok - rejeneev. Od teh sta dva predšolska otroka. 17 jih je šoloobveznih (pet jih obiskuje šolo s posebnim učnim programom), dva obiskujeta srednjo šolo in trije so že zaposleni.
Štirinajst rejeneev je brez obeh staršev in im ijo vsi stalne 11 skrbnika, en rejenec je slušno prizadel in se redno vrača k staršem, osi m rejeneev je v oskrbi s soglasjem staršev ali so iz neurejenih družin (alkoholizem, brezposelnost), en rejenec pa je bil staršem odvzet.
Na socialnem skrbstvu v Kamniku imajo registriranih 17 rejni škili družin in sicer:
13 rejniških družin iz občine Kamnik, kjer skrbijo za 19 rejeneev
3 rejniške družine iz občine Domžale in skrbijo za 4 rejenec
I rejniška družina pa je iz. Ljubljane in ima enega rejenca.
V naši občini so tri rejnice v pogodbenem delovnem razmerju. Delovno razmerje lahko sklene rejniea. ki skrbi za tri otroke ali za dva lažje prizadeta, oziroma skrbi za enega težko duševno prizadetega otroka. Otroci iz iste družine (bratje - sestre) so praviloma v reji pri eni rejnici -družini.
O rejništvu v kamniški občini smo se pogovarjali z Ivanko Jerman, direktorico centra za socialno skrbstvo v Kamniku in Aleksandro Jeras. referentko za varstvo otrok in družine - socialno delavko, ki sta posredovali vrsto zanimivih podatkov in izkušenj iz dosedanjega dela.
Po njunem mnenju z. rejo otrok nimajo velikih problemov in so z uspehi zadovoljni. Rejniške družine so dobro izbrane in skrb za otroke opravljajo z ljubeznijo. Stalna povezanost, tesno sodelovanje med rejnicami in centrom razreši marsikateri problem, še predno ta postane družbeno zahteven. Tudi v šolah, ki jih rejenci obiskujejo, so deležni posebne pozornosti socialnih delavk in drugih. Osebje centra enkrat ali dvakrat   letno  obišče rejniške
družine in obratno, tako da je ves res neprekinjena.
Rejnice za svoje delo prejemajo denarno nadomestilo in sicer za otroke do 12 mesecev starosti 68.455 dinarjev za otroke od I do 6 let
52.658 dinarjev za otroke od 7 do 13 let
63.19(1 dinarjev za otroke nad 14 let
78.987 dinarjev za stroške prehrane in oblačenja. Kot nagrado za svoje delo pa rejnice prejmejo za vsakega otroka 30.615 dinarjev.
Starši otroke, ki so v reji, lahko obiskujejo. Priporočljivo je. da se vezi med starši in otroki krepijo, saj naj bi bila reja za otroke s starši le začasna in naj bi se otroci vrnili domov k staršem takoj, ko bodo zato ustvarjeni primerni pogoji. Otroci brez staršev pa ostajajo v reji do svoje polnoletnosti.
Posebno vlogo pri reševanju vprašanj ima občinska.skupnost socialnega skrbstva. Ta naj bi poskušala odpravljati vzroke, ki pripeljejo otroke v rejništvo, center za socialno skrbstvo pa opravlja vs;i strokovna in organizacijska dela, potrebna za normalno življenje otrok.
Center išče zlasti možnosti, da rejenci pridejo v družine sorodnikov, kjer pa teh ni, pa so otroci zaupani v varstvo rejnicam. V kamniški občini so rejnice v glavnem kmečke ženske, ki pa za otroke skrbijo zgledno in s polno odgovornostjo.
Stroške za rejo otrok nosi občinska socialna skrbstvena skupnost, pri tem pa sodelujejo tudi starši, glede na njihove dohodke. Iz. dosedanjih podatkov je razvidno, da večji delež, odpade na družbeno skupnost.
Otroci so pri rejnicah v varnih in ljubečih rokah. Taki otroci se tudi po polnoletnosti radi vračajo v gnezdo, kjer so preživeli svoja rosna leta in se z veseljem spominjajo lepih uric in seveda svojih drugih mamic.
Vprašanj o skrbi za otroke je vedno veliko. Stalno se pojavljajo novi primeri, ko je reja otrok nuja. rejnic pa še vedno ni dovolj. Na centru v Kamniku so prepričani, da je med občani še veliko ljubečih src in duš. ki bi bile pripravljene žrtvovati del svojega življenja takim otrokom. Vsem, ki se zanimajo in jih veseli tako delo. bodo na centru za socialno skrbstvo v Kamniku radi pojasnili in razložili naloge varstva otrok in jih, če bi se občani odločili za tako delo, z veseljem uvrstili med rejnike družine oziroma rejnice.
Zelo zahtevno, a humano delo bo poplačano tudi s hvaležnostjo otrok: za to pa se splača žrtvovati. Odprta srca in veliko srčne ljubezni rejnic bo v marsikaterem otroku - rejencu zapolnilo praznino starševske ljubezni, ki je niso ali niso mogli biti deležni. Otroci ne bodo prikrajšani za plemenitost in čustva, saj jim jih v polni meri dajejo nove družine, nove mamice.
Obiskali bomo nekaj naših rejnic in njihovih varovancev, vam jih predstavili in vas tudi seznanili z njihovim delom, pa tudi s težavami mladega, doraščajoče-ga človeka.
STANE SIMŠIČ
Novice iz Šmarce
Šmarski Informator, list. ki zopet redno prihaja med krajane, je spet izšel in obvešča o. najnovejših dogajanjih v kraju. To pot je bil raznesen s Kamniškim občanom, priložen je bil še pregleden izris krajevnih ulic. Skratka, velika, dobro uporabna tlorisna karta Šmarce. Izdalo jo je Gasilsko društvo domače vasi.
Kulturni dom je slednjič nared: obnovljen, z novo električno napeljavo, vodovodom, dozidanimi prostori, in sveže prepleskan. Dvorana bo odprta v jeseni, enako mladinska, v podstrešju pa sta že vseljeni dve stanovanji.
Vrtec zaradi tehničnih pomislekov ne deluje, tudi vzgojiteljica ni dobila pripadajočega stanovanja. Upamo na najboljšo rešitev v prid krajanom.
Obetavno se vkoreninja glasbena šola, ki naj bi še v tem letu delovala kot redna dislocirana enota Glasbene šole Kamnik. Menda ni zadržkov ali pomislekov s strani izobraževalne skupnosti, niti težav glede finančnih obveznosti.
Žal se reševanje knjižnice ne premakne. Tiskani zakladi so obležali brez haska: le komu v korist in slavo?
Šport je v vzponu. Dana mu je vsa »materialna baza« in možnost razvoja: štiri teniška igrišča, odbojkarsko, lah-koatletske steze in nogometno igrišče. Vse novo, sredi narave, ob oporečno čisti Bistrici in gladki obvoznici - v športnem parku Virtusa. Želimo, da z navdušenjem predvojnega delavskega kluba in zglednim samopožrtvova-njem njegovih članov us|->eš-no dela tudi zdaj. Park je plod vzajemnega dela in sloge krajevnih skupnosti in treh tovarn Stola, Titana in Alpre-ma. Narejen je tudi urnik in cenik za domače športne navdušence.
Gasilci s CZ so vedno de-) ivni - gasijo, prirej.ijo uspešne vežbe in veselice. Le nekaj je težko razumljivo: kljub mlačnosti ali neresnosti nekaterih delegatov kraj uspešno napreduje. Verjetno so drugi bolj zagnani.
Z (glavno) cesto je še vedno križ. rešetasla, nepoprav-ljena, z naraščajočim cestnim prometom. Domala ves avtobusni promet proti Ljubljani je speljan skozi vas. Zveze so nadvse ugodne, samo . . .
Z. S.
Igrivi Miha Šver in njegova mamica Mojca žalostno ugotavljata, da z guganjem tudi tokrat ne bo nič. (Koto: V. M.)
Kje so odgovorni? Kdo so?
Vprašanje postavljamo stanovalci Ljubljanske in Kranjske ceste. Med tema cestama leži otroško igrišče, ki pa že dolgo ni več igrišče, temveč podivjana in zapuščena džungla. Pozabili smo na besede: dajmo našim otrokom več. kot smo imeli mi. Napravljeno jim je bilo to igrišče, tudi klopce za odrasle. A kaj nam je ostalo? Visoka trava, razbite klopi, presihajoče jezero v peskovniku. seveda po močnem deževju, kajti v njem ni več peska za naše malčke. Gugalhice so dobesedno razbite, čeprav so železne. Obrobna olepševalna grmičevja so neobrezana. Drevesa, ki naj bi nam nudila čistejši zrak. so neobžgana. tako da lahko otrok po njem spleza tudi na balkon.
In kaj lahko vidimo na »igriščih«? Otroci se napadajo s kamenjem, zaznamujejo parkirana osebna vozila, če to ni dovolj, pa hajd domov po štirinožnega prijatelja (tako. sedaj se pa dajmo). Ni še dolgo tega. ko je miličnik hotel zapisati, čigav je pes brez vrvice. Vprašajte, ga. kaj in kako mu je otrok odgovarjal. Kje se je to naučil, doma. v šoli. ali na »svojem« tako neslavnem otroškem igrišču?
kaj pa njihovi starši? Odgovor je verjetno preprost - v službah so in ko pridejo utrujeni domov, komaj čakajo, da gredo otroci ven. da si malo odpočijejo in pripravijo večerjo.
Kaj pa asfaltno dvorišče Kranjske 3c. d ali je ogledalo naših stanovalcev ali samopostrežne trgovine z dostavnimi tovornjaki. Pod težo se asfalt pogreza, nastajajo jame. ki se po dežju pribežališče naših že tako redkih ptic. pa tudi otrok. Voda smrdi, privabila mrčes in tudi okužbe.
Stanovalci Kranjske in Ljubljanske eesle
Kdaj do asfalta?
mm®?.
Skrb za varnost v prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik je tudi v letu 1987 nadaljeval z aktivnostmi po programu Republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, sproti spremljal promclno-v arnostno situacijo v občini ter nadaljeval delo v skladu s Poslovnikom o delu SPV občine Kamnik.
Tako je SPV občine Kamnik v sodelovanju z mentorji na posameznih OŠ in SENŠRM Kamnik organiziral občinsko tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«, ki je služilo kot izhodišče za republiško zaključno tekmovanje v Luciji proti Portorožu, katerega sta se udeležila tudi dva naša predstavnika (HRIBAR ALEŠ z OŠ Tomas Brejca, ki je med 57 tekmovalci zasedel 44. mesto, in DOVČ KLEMENI PETER s SENŠRM Kamnik, ki je izmed 14 tekmovalcev zasedel 5. mesto).
V mesecu aprilu je SPV v sodelovanju z. delavci PM Kamnik realiziral akcijo »VARNO KOLO V PROMETU« z ugotovitvijo, da se je stanje tehnične urejenosti koles napram letu 1986 izboljšalo.
V sodelovanju z delavci PM Kamnik so člani SPV (2x) sodelovali pri poostrenem nadzoru prometa na območju občine Kamnik.
V sodelovanju z mentorji na posameznih OŠ so člani SPV pomagali pri organizaciji in sami izvedbi kolesarskih izpitov.
Dejstvo je, da se prometna varnost na naših cestah iz dneva v dan poslabšuje. Število prometnih nezgod narašča in vedno večje v prometnih nesrečah udeleženih tudi otrok. Zato ne bo odveč, če tudi na tem mestu znova opozorimo starše, da je v času počitnic potrebno napraviti še mnogo več za varnost otrok doma in v cestnem prometu.
TAJNIK SPV
Dušan Ž.UMER
Ploščad, na kateri nalagajo takorekoč vse železniške tovore v Kamniku, je precej neprijetna za stanovalce blokov na Tunjiški cesti in nekaj okoliških hiš. ki še posebej poleti požirajo prah. medlem ko se po tej neasfaltirani površini podijo težki tovornjaki in osebni avtomobili. V taki soseski res ni preveč prijetno stanovati, saj moraš imeti okna zaprta, če nočeš pospravljati stanovanje vsaki dve uri. ko se znova zapraši. Asfaltiranje te površine bi dalo zadovoljstvo soseski Tunjiška cesta, bilo pa bi tudi prispevek z bolj zdravemu življenju v tem delu mesta. D. (i.
Najlepša hiša
Ivanka Jerman (desno) in Aleksandra Jeras (levo) .
Letos se v bazenu ne bomo kopali
Lahko pa bomo občudovali Graditeljeve delavce, ki se v veliki vročini kopajo v lastnem potu, ki pa ne bo napolnil bazena. Slednji namreč v teh dneh dobiva novo podobo.
»Že nekaj let nas bazen očitno opozarja, da je potreben temeljitega popravila. Okolica je zanemarjena, vanj je že nekaj časa vdirala talna voda. Prav zato smo se odločili, da bazen temeljito obnovimo: dobil bo nova tla in obodne stene (torej, zamenjana ho celotna školjka bazena). In če že delamo, delajmo za bodočnost - tako smo razmišljali, ko smo se v iniciativnem odboru za gra-njo športnega parka v Kamniku odločili, da bazen razširimo na »olimpijsko širino«, tako da bo sedaj širok 21 metrov (prej 18),« nam je povedal Marjan Urh. predsednik iniciativnega odbora za izgradnjo športnega parka v Kamniku. Delavci so že podrli skakalnico, po novih predpisih je namreč ne sme biti. Marjan Urh je dejal, da se bodo dela na bazenu zaradi dodatnih del (treba bo prestaviti vse vode za napajanje bazena in čiščenja vode) podaljšala in na žalost se v prelepi okolici kamniškega bazena letos ne bomo hladili.
R. GRČAR
Stavba sodišča v Kamniku je trenutno najlepša v našem mestu. Obnovili so pročelje, ki je še pred mesecem sodilo med najbolj zanemarjene. Seveda ne bodo Kamničani zato nič raje prestopili praga te hiše saj to navadno pomeni težave - za izgled mesta pa je novo pročelje neprecenljive vrednosti. D, (i.
POROKE
- PAVLOVIČ Jurij, delavec v garvarni iz Dcpale vasi in DRAČ Mojca, snažilka iz Volčjega potoka
- FUJ AN Marko, vlakovni odpravnik iz Most in JEVŠ-N1K Alenka, vzgojiteljica iz Kamnika
- ČARMAN Ivan. tkalski mojster iz Ljubljane in JU-
HANT Ivana, os. upokojenka iz Komendske Dobrave
- HRIBAR Miha. monter ogrev. naprav iz Pirševcga in KOTNIK Ivanka, delavka v montaži iz Žubejevega
- JANEŽIČ Jožef,- kemijski procesničar iz Črne pri Kamniku in VOLK Nataša, kemijski procesničar iz Ljubljane
- KRAŠOVEC Janez, inv. upokojenec iz Ncvelj št. 1, star 77 let
- KUHAR Agata, km. upo: kojenka iz Raven pri Šmart-nem 10, stara 75 let
- DEREAN1 Rajmund, os. upokojenec iz Ljubljane, Bje-dičeva 12, star 79 let
- BURJA Anton, os. upokojenec iz Srednje vasi 33, star 88 let
- ISKRA Olga, upokojenka iz Mekinj, Cesta treh talcev 14/a, stara 87 let
- GROŠELJ Lovrencij, km. upokojenec iz Buča št. 19, star 79 let
- KORBAR Terezija, gospodinja iz. Kom. Dobrave št. 3, stara 65 let
- PAVLI Anton, os. upokojenec iz Podgorja 91, star 70 let
- TOPLAK Terezija, os. upokojenka iz Ljubljane, Bernekerjeva 26, stara 88 let
- NARAT Nataša, dipl. ekonomist iz Kamnika, Ko-željeva 13. stara 41 let
- OSOLNIK Gregor, zidar iz Špitaliča 21. star 28 let
- HRIBAR Frančiška, druž. upokojenka iz Srednje vasi št. 9, stara 95 let
- ZRIM Štefan, os. upokojenec iz Križa št. 25, star 64 let
- SMOLNIKAR Albin. ing. gozdarstva iz Mekinj, Molko-va pot 21, star 55 let
- POLJANŠI-K Janez, ta-|->etnik iz Žubejevega 5, star
38 let
- VAVPOTIČ Marija, os. upokojenka iz Kamnika, Fužine 8, stara 59 let
- MRAK Frančiška, os. upokojenka iz Šmarce, Zelena pot 2, stara 88 let
- ZA.IC Ljudmila, druž. upokojenka iz Mekinj. Mol-kova pot 18. stara 88 let
- REMIC Ana, gospodinja iz Tunjiške mlake št. 20. stara 91 let
Kjer je volja, je tudi uspeh
Kulturna dejavnost ima v naši občini v zadnjih letih močnejši odjek; pu ne le, da se o njej več govori, ampak se tudi vzpenja po stopnicah navzgor, kar pomeni kakovostno rast in odpravljanje nekaterih dolgoletnih žgočih problemov. Praznik občine je primeren izziv za temeljitejši pogovor o naši kulturi s predsednico skupščine kulturne skupnosti Mojco Podobnik.
»Že dolgo časa je naš osnovni problem prostorska stiska.« pravi Mojca Podobnik. »Naša godba je bila dolgo brezdomec, z ureditvijo Veronike bodo v okviru dejavnosti zveze kulturnih organizacij le dobili prostor za redno delo. Godba pa je le en problem med mnogimi, ki jih imajo društva. Tako zdaj rešujemo prostorske pogoje za delo tudi za prvo slovensko pevsko društvo Lira, nekaj bo treba storiti tudi za mešani študentski pevski zbor, pa še koga.«
Kulturna, zlasti amaterska dejavnost je zelo pestra, je povedala sogovornica, pa tudi z razstavami smo bogatejši. »Naši ustvarjalci imajo več možnosti za razstavljanje. Ob prazniku občine bomo odprli razstavo Alojza Berleca, za september je predvidena razstava Aladina Lanca. Ob vsaki razstavi izdamo tudi katalog, počasi naj bi prišli na vrsto za razstavo vsi naši umetniki. Povezano s tem, pa tudi samostojno, sc širi tudi pevska dejavnost, uvajamo novosti, pa šc več bi jih lahko. Enkrat, dvakrat letno bi lahko pripravili koncert na Sv. Primožu, kjer je nedavno prvi nastopil MP/. Solidarnost. Lep prostor je tudi Frančiškanska cerkev, kjer je enkrat letno koncert simfoničnega orkestra Dom-žale-Kamnik. Razmišljamo o nekakšnem malem taboru pevskih zborov, da bi izkoristili še kakšen prostor, ki ga ponuja mesto. Pravzaprav nase načrte delno moti, da se na ZKO zgrinjajo prireditve, ki jih v načrtih nismo predvideli, kot na primer ljubljanska Ohcct. Za take naloge smo vedno v časovni stiski (ker zanje zvedo prepozno), pa šc denarja zanje nimamo, izvajalce pa je treba plačati.«
Knjižničarstvo je tudi že dolgo boleč trn. »Naša druga pomembna naloga je prav knjižnica.« je povedala sogovornica. »Zdaj dela v nemogočih razmerah, ob prostorskih tegobah so problem tudi katlri, v dveh letih sta se zamenjala dva vodja, notranji odnosi v knjižnici so naelektreni. Ustanoviteljice knjižnic so občinske skupščine, ki bi morale do konca desetletja poskrbeti za pogoje za njihovo delovanje. Tudi pri nas smo sc, kar zadeva knjižnico, obnašali kot Trnljučica, pet let bo zagotovo premalo, da bi popravili zamujeno. Res pa je, da smo tudi žrtve nenačelne prostorske politike. Večkrat smo žc bili dogovorjeni za nove, večje prostore, pa smo vedno ostali praznih rok. Tako je bilo s samskim domom bz. prizidkom, kjer začasno domiije Utok, kasneje pa s starim zdravstvenim domom. Tu bi bila za nas idealna lokacija, gotovo bi imeli tudi več prostora: zdaj ga imamo 260 kvadratnih metrov, rabili bi ga tisoč. Toda, spet smo ostali praznih rok, in sprašujemo se, ali je od nas delegatov odvisno, kako bomo reševali'problem, ki pomeni tudi narodovo samobitnost in našo bodočnost, čc naj imamo knjižnico tudi za bodoče generacije, za izobraževanje za vstop v informativno družbo. Mislim, da smo predolgo ločevali vsebino od
materialne osnove, prepričana pa sem. da ni delovne organizacije, ki ne bi bila pripravljena združevati denarja za knjižnico, ki je že zdaj desetnica, še bolj bo, če se bodo uresničila razmišljanja o njeni odcepitvi iz. Kulturnega centra, in osamosvojitvi.«
Ko smo že pri knjižnicah, kako jc s Frančiščansko? Po dolgoletnih iskanjih skupnega jezika, smo ga zdaj našli, morda malo tudi zaradi 500-letniee prihoda frančiškanov k nam. Knjižni fond zajema v glavnem liturgična dela, med njimi je nekaj pravih dragocenosti, kot izvod Trubarjeve Biblije. Fond urejuje prof. Jaro Dolar, eden redkih strokovnjakov za stare jezike, toda dela je še veliko. Prostor za knjižnico pa jc pripravljen, del samostana, ki jc splošno premoženje, jc dobila v uporabo kulturna skupnost, ta pa ga je pod določenimi pogoji dodelila samostanu, ki naj bi ga
sojilo. notranjost ho gotova jeseni. Sv. Primoža, ki je pravi biser. Icjio obnavljamo, seveda ob polovičnem deležu republiške kulturne skupnosti. Moram pa posebej poudariti, da je taka sanacija izredno draga in največji kulturni izdatek. .Še več bi radi naredili, zlasti nas skrbi Mali grad. Obrambni zid se ruši, vsi bijemo plat zvona, od kulturne do cestne skupnosti. Zavoda za spomeniško varstvo, a denarja je premalo, in Mali grad čuva narava, kakor ga pač. Ureditveni načrti se pripravljajo, prav tako projekt zavarovanja, toda to bo ena najtežjih finančnih nalog. Prav tako veliko dela bo z. mestnim jedrom; ne bo dovolj, če bomo le ponosni, da je mestno jedro kulturni spomenik. In sploh,« je dodala Mojca Podobnik, »smo v sedanjih razmerah, ko jc vse več administrativnih posegov, zaradi katerih ugaša samoupravljanje, funkcionarji največkrat leteči gasilci, medtem ko na finančne okvire nimamo kakšnega posebnega vpliva. Toda, kot predsednica skupščina, zdaj sc mi izteka že drugi dveletni mandat, delam z izredno skupino ljudi, tako v ZKO kot v odborih, ki smo jih v naši skupnosti uspeli ustanoviti v tem obdobju. Sama ne bi mogla veliko narediti; ker smo v akcijah in pri nalogah skupaj in smo vsi skupaj kulturni agitatorji, pa res odmevamo v našem prostoru.«
JANA TAŠKAR
Ob smrti Mihe Maleša
V 85. letu življenju je umrl slovenski slikar.grafik, ilustrator umetniški organizator, založnik publicist in kolekcionar, kamniški rojak. Miha Maleš.
Z nastopom takoimenovane četrte genercije. kakor se običajno imenujejo nasledniki ekspre-sionistov. smo Slovenci dobili enega od pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske grafike. Ob Božidarju Jakcu je bil Maleš šc en naš veliki sodobni grafik in risar, tako po obširnosti umetni-šega opusa, kot po kakovosti in novitetah, ki jih je posredoval.
Miha Maleš je .začel svojo umetniško pot na kiparskem oddelku umetno obrtne šole v Ljubljani, nadaljeval študij na Umetnostni akademiji v Zagrebu in na Dunaju v privatni umetniški šoli. Vendar lahko rečemo, da se je njegov pravi umetniški razvoj začel na grafični specialki v Pragi, kjer je diplomiral leta 1927."v šolskem obdobju 1925-2S ga zanima predvsem moment tehnične osvojitve grafike (jedkanice, ak-vatinte. litografije vseh vrst), v katerih zasledimo zadnji odmev ekspresionistično navdahnjenega
desetletja, ki ga je Maleš še ujel v šoli pri Bromseju. Tu se je Malti seveda delno naslonil nanj in na delo takrat ohčudovancga Edvarda Muncha. Vendar je to v njegovem umetnostnem razvoju le kratka epizoda, kajti žc njegova zgodnja dela so poetično navdahnjena in prežeta z. mladostno sanjavim erotičnim lirizmom. Vzporedno je obravnaval tudi socialne vsebine iz velemestnega življenja in delavskih predmestij, teme. ki so znane iz ekspresionizma povojnih let. V grafiki in risbi je uporabljal lepotno poenostavljen obris in vse bolj preprosta izrazna sredstva, toda obenem so njegova dela polna grafično pristnih in v materialu kar najbolj bogatih tehničnih učinkov. V njegovem umetniškem opusu je toliko enkratnega in samosvojega, da ga spoznamo po sleherni subtilni črti. predvsem v njegovih dekletih in ženskah: neminljivih, lepih, nežnih kot vzdih. Lahko rečemo, da je bil Maleš resničen ustvarjalec, poet in pretanjen lirik skozi potezo, barvo in izpovedno nepi >sredin isl. Maleš je svoje čustvene odten-
S pevskega tabora
vzdrževal in ravnal z njim, kot je določeno po mednarodnih normah za tovrstne predstavitve. Da bi knjižnico tudi zares odprli, pa bo treba šc izprazniti naseljeni del samostana, nadomestna stanovanja so vključena v petletni načrt stanovanjske skupnosti. V samostanu so ponudili v razmislek idejo, da in jioleg knjižnice imeli še galerijo, prav tako z li-turgičnimj umetninami.«
Kako pa je z najdragocenejšimi kulturnimi spomeniki sploh? »Začeli smo,« je bila dobre volje Mojca Podobnik. »Veronika jc na zunaj praktično obnovljena zaradi izrednega posluha stanovanjske skupnosti, ki je dala po-
V nedeljo. 28. junija so sc na 18. pevski tabor v Šentvidu pri Stični zlivale motorizirane kolone pevcev z vseh strani naše domovine in zamejstva. Med njimi jc bilo tudi mnogo kamniških pevcev, ki so v slavnostni povorki po lepo okrašenem Šentvidu šli na veliko koncertno tribuno med 7500 sodelujočih pevcev iz 272 zborov. Letošnji pevski tabor je bil posvečen 50-letnici ustanovitve KP Slovenije in štirim pomembnim slovenskim glasbenikom: Antonu Foersterju ob 150-letnici rojstva, Emilu Adamiču ob 1 10-letniei in Zorku Preloveu ter Cirilu Preglju ob 100-letnici rojstva.
Poleg govornikov Jožeta Smoleta, predsednika Socialistične zveze Slovenije, in Klavdija Kolonija,   predsednika Slovenske
pevske zveze, sta pevski tabor imenitno »uglasila« Radovan in Mitja Gobec. Za vedro in sproščeno vzdušje na dopoldanski skupni vaji je poskrbel Mitja Go-
bec, ki že osem let vodi to zahtevno prireditev. Njegov oče Radovan Gobec, starosta slovenskega zborovskega petja, pa je s kleno besedo povezoval pesmi iz zakladnice naše kulture - dediščine slovenske ljudske pesmi.
JANEZ MAJCENOVIČ
s::v
Radovan Gobec, Janez Majcenovič in Marjan Ribič pozorno opazujejo mladega kamniškega dirigenta Janeza Klobčarja, kako vodi tisoče pevcev. (Foto Miha Zahret)
ke. ki si podajajo roko z fantazijskimi predstavami, prenesel tudi v slikarstvo, ki obsega vse klasične slikarske tehnike od akvarela do freskanstva, pa vse do keramike. Njegova dela segajo motivno od krajine do figure in portreta, in celo do ornamenta. Slogovno sega njegov opus od secesijskoga in dektma ekspresivnoga liričnega erotizma zgodnjega obdobja, preko dekorativnega ta-uvizma do realističnih variant, ki nosijo včasih v sebi. no nazadnje, tudi izročilo ljudske umetnosti izpod Kamniških planin.
Ne bomo se zmotili, če zapišemo, da je Malcšu pripadla vloga nekakšnega posredovalca mod slovenskim ekspresionizmom in kasnejšo slovensko likovno produkcijo.
Vsekakor jo treba v tem zapisu omeniti tudi Maleševa umetnost-no-organizacijska prizadevanja in napore za popularizacijo slovenske umetnosti in grafike še posebej. Leta 19.10 jc v Ljubljani odprl Umetniški salon za rezbarstvo, prodajo umetnin in izdelovanje umetniških reklamttih osnutkov. Bogata je bila tudi njegova ilustratorska. publicistična in predvsem založniška dejav-nost. kajti revija Umetnost, ki jo je izdajal, jc bila prva slovenska periodična publikacija le \rste. Izdal pije tudi vrsto naših prvih grafičnih map, in bibliofilskih iz- ' daj. večji del tudi ilustriranih z grafiko. Naj omenimo samo Sence ali knjiga lesorezov in linorezov (1936). ki jo je Zorman v uvodu imenoval »slikanica za odrasle« in v kateri je Maleš zbral svoje takratno grafično delo, kakor ga pesnik povezuje v zbirko poezij.
Končno omenimo še Maleša kolekcionarja. saj jc zbral bogato zbirko umetnin, ki je bila prelista vijena tudi širši javnosti. V njej ne najdemo le dela skoraj vseh slovenskih avtorjev, njegovih sodobnikov in sopotnikov, temveč umetnine iz širšega evropskega prostora, denimo celo risbo Picassa.
Veliki slovenski umetnik m likovni svetovljan obenem. Miha Maleš. nam je zapustil neizčrpen vir lepote v ogromnem umetniškem opusu, katerega velik del lahko občudujemo v Maleševi galeriji v Kamniku, njegovem volilu rodnemu mestu.
DUŠAN LIPOVEC
Stara ostrešja dobivajo novo podobo
Tako sta v duetu, kakor tudi delata, izjavila Srečo KOŽELJ in Franc KOSIRNIK. NOSILCA DEJAVNOSTI KROVSTVO-KLEPARSTVO IN HIDRO-IZOLACUA, doma iz Tunjic. ko smo ju prosili za nekaj besed njuni dejavnosti, predvsem pri ohranjanju kulturnih spomenikov na Kamniškem.
Ostrejše na Sv. Primožu jc bila dokaj zahtevna naloga tako zaradi dotrajanosti kot tudi zaradi dostopa. Kako so potekala dela?
Ostrejše na Sv. Primožu, spomeniku prvega reda, je bilo nujno potrebno obnove, saj bi sicer na spomeniku nastala precejšnja škoda; pred tem je bilo vloženega v spomenik že precej denarja za sanacijo zvonika in sten same cerkve. Pri prenovi ostrešja jc delalo od šet do sedem ljudi. Opravljenih je več kot 2500 delovnih ur. Na ostrešju so zamenjane vse letve, obnovljen je na-pušč z oblikovniki. položena jc odkapna pločevina, montirani so tudi snegolovi. žlebovi in odtoki. Za prevoz materiala je bilo opravljenih 36 voženj s traktorjem, sicer pa sva bila oba več kot stokrat na delovišču, predno so bila dela končana. Sem ni všteta vožnja, ko sva bila zadnjo nedeljo v maju na predstavitvi obnovitvenih del na Sv. Primožu, ki jo je pripravila Kulturna skupnost Kamnik, kateri gre velika zasluga za ohranjanje kulturnih spomenikov v Kamniku, sta povedala v en glas.
Precej je bilo prevozov. Koliko pa je bilo materiala in kako naprej na Sv. Primožu?
Kar precej visoko je bilo treba prepeljati 7000 kosov bobrovca. 2 toni bakra. 1500 kosov letev, 6
m desk in plohov in šc bi lahko naštevala. Za najino dejavnost so dela končana. Sv. Primož, pa zahteva še precej sredstev in del. da bo dokončno saniran. Tudi orgle, za katere tudi dr. Cevc trdi, da so ene najstarejših v Evropi, bi kazalo obnoviti.
Kako se počutita po opravljenem delu?
Bilo je naporno, saj smo delali po cele dneve tudi do 20. ure. Kljub temu sva zadovoljna, saj ima spomenik že sedaj drugi videz in del garancije za ohranitev.
Kmalu po zaključku del na Sv. Primožu smo oba našli na ostrešju kamniške kavarne »VERONI-KL«, ki jc že komaj čakala mojstre, da bi ga prenovili. Kako poteka prenova?
Sanacija, ostrešja poteka po ustaljenem sistemu. Objekt sam je precej zahteven tudi zavoljo tega, ker je v središču mesta in
vsem na očeh. Potrebna je bila popolna zamenjava opeke, letev, montiranje »kukrlov« in kupole ter ureditev podstrešja. Podstrešje je sedaj izkorifeno do maksimuma. V Kamniku bi z ureditvijo prenekaterega podstrešja pridobili recej stanovanjskih površin. Objekt bo po dokončni ureditvi fasade in okolja eden najlepših v Kamniku, kar glede na zgodovino in lego tudi zasluži.
Ali sta imela med izvajanjem del kakšne večje probleme?
Nekaj problemov jc bilo, ker mnenje nekaterih glede na sprejete načrte niso biia enotna, kar pa ni bistveno vplivalo na najino delo, saj je bila koordinacija in vsklajevanje mnenj dokaj hitra in učinkovita. Škoda le, da so kasnila nekatera instalacijska dela. Sicer pa je vse delano po sprejetih načrtih, za katere so bila pridobljena vse potrebna soglasja.
Tudi investitor jc bil preko nadzornega organa redno prisoten, kakor tudi predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo Kranj.
Zamenjali te vso opeko, ki je bila že precej izrabljena?
Po dogovoru z investitorjem smo pri zamenjavi opeke delali skrajno previdno, tako da smo uspeli očuvati skoraj tretjino stare opeke nepoškodovane, ki bo lahko služila za manjša prekri tja, ki niso tako zahtevna.
Kam pa po končanih delih na »Veroniki«?
Kar precej dela naju čaka. V Kamniku kliče pp obnovi še veliko ostrešij. Tu je streha na METKI, blok na Medvedovi ulici. Prašnikarija in še bi lahko naštevala, seveda če nama bo zaupano delo na teh objektih, kot nama je bilo pred leti v Grabljah, Malem, gradu. Lekarni itd. Ne bi rada govorila o potrebah po obnovi ali
prekritju strehe na Maleševi ga-ieriji. Zapričah itd. Kaže. da dela za naju ne bo zmanjkalo.
Kaj pa varnost in nevarnost?
Vsako delo je nevarno, če ne upoštevaš vseh varnostnih mer. kar pa je pri obnovi starih ostrešij še toliko bolj pomembno, saj nikoli ne veš. kdaj lahko popusti trhla letev, ki je sicer navzven videti zelo zdrava. Ima pa delo pri obnovi starih ostrešij tudi svoj čar. če ne drugače zaradi opazovanja del starih mojstrov, pa tudi učenja na napakah drugih.
Zaradi varnosti zapisovalca razgovora smo pogovor opravili v prizemlju, na trdnih tleh in obema mojstroma zaželeli veliko uspešnega in varnega dela pri ob novi streh, ostrešij in tudi pod strešij. kar vse bi lahko dalo marsikateremu čakajočemu na stanovanje prijeten in varen dom.
MAJ
Ostrešje kavarne »Veronik
pa dobi novo podobo.
Pred obnovljenim zvonikom pri Sv. Primožu Srečo Koželj (levo) in Frane Kosirnik (desno) Del avla pa samo kot dokaz, da sta bila res motorizirana na gradbišču.
Akvareli in sitotiski Jožeta Ciuhe
V novem, sedaj že uveljavljenem kamniškem razstavišču, Stolovem Interieru na Duplici, si vse poletje lahko ogledamo že peto letošnjo razstavo, akvarele in sitotiske enega naših najvidnejših likovnih ustvarjalcev, Jožeta Ciuhe.
Razstava predstavlja le delček umetnikovega obširnega opusa. Vendar je kljub temu posrečeno zasnovana, saj nudi informacije in pregled skozi Ciuhovo ustvarjanje v akvarelu in grafiki v zadnjih letih. Na tako postavljeni razstavi se soočita dve diametralno nasprotni likovni tehniki. Na eni strani imamo akvarel, kije eden izmed najstarejših slikarskih postopkov in najbolj subtilna slikarska tehnika, ki bi jih lahko našli komparacijo v literaturi v liriki. Na drugi strani je sitotisk, po času odkritja najmlajši in najbolj radikalen grafični izum, otrok druge polovice našega stoletja, ki je nastajal vzporedno s sodobnimi avdi-
ovizualnimi komunikacijskimi sredstvi, sodobnik TV, videa, računalništva in pop ar-ta. Subtilni akvarelni unikati se spogledujejo s tehnično brezhibnimi grafikami v sitotisku, tehniki neslutenih možnosti in z neomejenim številom identičnih grafičnih odtisov.
Grafični listi Jožeta Ciuhe so barvno razkošni in tehnično vrhunski izdelki, stiskani v znanih evropskih študijih, z vsemi značilnostmi njegovega slikarstva. Zasledimo vse njegove značilne teme z nepogrešljivimi atributi in arheti-pi. Tu so »Ikone«, »Rituali« in »Preroki« v črnem in zlatem s spoznavnim repertoarjem: figure z animaličnimi udi, simboli, znaki, ornamenti in značilna laligrafija v cirilici. Tu je čarobni svet njegovih »Pravljic«, kjer svetli, pastelni toni končujejo v odtenkih sive in srebrne in »Variacije na temo« z nepogrešljivimi, povsem realistično naslikanimi obrazi opic. pikrimi prispodobami    človeka in
družbe. Ciuha je zahodnjak in svetovljan, ki se oplaja v umetnostni zapuščini vzhoda, katero sintetizira s svojo likovno govorico.
Tudi Ciuhovi akvareli so zavidljivi in povsem individualni dosežki, ki jih odlikuje nenavadna sproščenost in igra naključij. So pravzaprav njegova intimna likovna pisava. To je še bolj očitno v nekaterih njegovih zadnjih akvarelih, v katere vnaša bese-' Idila znanih slovenskih pesnikov. Te tekste vizualizira, spreminja jih v nekakšno spremno arabesko, v likovni element, ki se spaja s slikovnim poljem v organsko celoto.
Omenimo lahko še, da je pričujoča razstava tudi posrečeno dopolnilo k dvema velikima likovnima manifestacijama, ki se ta čas odvijata pri nas in na katerih Ciuha tudi sodeluje. To sta Mednarodni grafični bienale v Ljubljani in Bienale jugoslovanskega akvarela v Karlovcu.
DUŠAN LIPOVEC
• S ///. tekmovanja ljudskih godcev na Homcu
Pri Repanšku je domače
Sklop prireditev s skupnim na-slovomn Po domače pri Repanšku je letos uspel veliko bolje kot lani, prav tako pa'tekmovanje ljudskih godcev, ki ga letos na srečo vreme ni tako ogrozilo kot lani. Mladi so z Agropopom prišli na svoj račun v fielek, v soboto vsi tisti, ki imajo radi ansambel Nagelj (ki je naslednjega dne celo zmagal na finalni prireditvi Kar znaš-to veljaš in si pridobil laskav naslov Amater leta) in priljubljeni ansambel Lojzeta Slaka. Največ občinstva pa je bilo v nedeljo na III. tekmovanju ljudskih godcev, prav tako pa so izredno dobro vžgali člani ansambla Sto-parji, ki so zaigrali tudi avizo za vse bodoče prireditve pod Rc-panškovirni kostanji, v refrenu pa zadnji verz pravi: Pri Repanšku jc domače in lepo. Glasbo za skladbo, ki jc bila letos prvič predstavljena, v prihodnje pa jo bomo vedno slišali pred tekmovanjem, je napisal Franci Lipič-nik, ravnatelj Glasbene šole Kamnik. Tekmovanje godcev je izredno spretno in tudi duhovito povezoval Boris Kopitar, nagrade so prispevale Zveza kulturnih organizacij Domžale in Kamnik,
Spomenik dr. Steletu postaja resničnost
Ko smo na občnem zboru Turističnega društva Kamnik februarja zapisali v program za to leto meti drugim tudi postavitev spomenika dr. Fr. Steletu, nihče ni mislil, da bodo člani pripravljalnega odbora za spomenik (dr. Sadnikar kot predsednik, člani O. Zupan iz Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju. Miran Jereb, delegat izvršnega sveta Kamnik, Božo Matičič. delegat SZDL in Ivan Nograšek predsednik Krajevne skupnosti Tunjice) že lahko obvestili javnost, da je kipar Stojan Batič maja ustvaril doprsni kip v glini. Komisija pri
Slovenski akademiji znanosti in umetnosti si je kip že ogledala pod vodstvom prof. E. Cevca.
Kipar je delal portret samo po fotografijah in slikah, ker skulpture ni dosedaj nobene. Prof. Cevc je bil izredno zadovoljen in je rekel: dvaintrideset let sem delal s prof. Stelctom in moram reči, da ga je kijiar Batič zadel tako, kot je bil v življenju!«.
Izredna pohvala za umetniški uspeh kiparja Batiča. Livar v Zagrebu je že vlil doprsni kip v bron in opravil ciziliranje in bruni-ranje.
Dela za odbor pa je še veliko. Sedaj pride na vrsto arhitekt Vla-sto Kopač, ki dela načrt za podstavek in ureditev okolja spomenika.
Aprila je pripravljalni odbor skupno s kiparjem Batičem. arh. Kopačem, prof. Cevcem šel v Tunjice. da dobimo lokacijo za spomenik. Odločili so se, od pet možnih lokacij, za prostor pred osnovno šolo v Tunjicah. Odločeno je tudi žc, da se bo šola v Tunjicah poimenovala po dr. Steletu.
Podstavek za spomenik bo iz
granita ali iz kraškega kamna (odvisno od tega, koliko bomo zbrali denarja). Pozivamo posameznike, združeno delo, tovarne, družbeno politično organizacije, da nakazujejo denar na žiro račun TD Kamnik - sklad za spomenik vsaj do kona julija. Občinska skupščina, Menina, Združenje obrtnikov. KS Tunjice in precej posameznikov so že poslali denar; če ga bo dovolj, bo slovesno odkritje v nedeljo, 27. septembra. O nadaljnjem delu odbora bomo še poročali.
N. S.
mengeška Melodija (kitaro in notno stojalo) ter cela vrsta zasebnikov, od Zdravka Zupana naprej.
Letos se je tekmovanja udeležilo kar 22 godcev in godčevk. Konkurenca sodelujočih je bila res huda, prav tako pa je bilo čutiti, da so se na tekmovanje resno pripravili prav vsi. Zmagal je ponovno - žc tretjič zapovrstjo - Milan Resnik, drugi je bil Mitja Kapš, tretja pa duo Robert Urbiha in Robert Stare. Četrti jc bil Franci Korošec, peto mesto so si delili Pepca Bleje, Tone Habjanič in Cveto Jagodic. Srečo Vrtnik je dobil nagrado, ker je imel največjo smolo pri žrebanju vrstnega reda nastopanja, TiiSflC Rozman za najslabše razumevanje komisije, 80-letni Janko Ko-kalj za najstarejšega godca, Alenka Zaje kot najmlajša god-čevka, 12-letni Roman Habjanič pa kot najmlajši godec. Srednje število točk sta dosegla Tine Gra-šič in Roman Habjanič, najlepša v narodni noši pa sta bila Breda Horvat in Jože Prelesnik, slednji v pastirski noši. Za najbolj simpatični nastop pa je bil ocenjen nastop Petra Grašiča, ki je zaigral skladbo sedeč na harmoniki.
Na koncu tekmovanja je zaigral tudi predsednik komisije, harmonikar Franc Flere, njegova hčerka pa je z njim prvič javno
zapela. Naključje jc naneslo, da sta bili iz vsake občine tudi po ena članica komisije, Lidija Ži-bert iz Domžal in Joži Muster z Duplice. Poleg njih so bili v komisiji še Majda Golob, glasbena pedagoginja Glasbene šole Domžale, Franci Lipičnik, ravnatelj Glasbene šole Kamnik, Tomaž Štrukelj, vodja komerciale Melodije Mengeš, Tone Janežič, odgovorni urednik Kmečkega glasa in Matjaž Brojan, odgovorni urednik Občinskega poročevalca Domžale.
Vse tri dneve je bilo pri Rc-panškovih resnično prijetno in domače, piko na i pa jc prav gotovo dalo III. tekmovanje ljudskih godcev, ki je v celoti uspelo in potrdilo, da take prireditve v kamniškem kotu potrebujemo. Prav zato se za prihodnje lete obeta nekaj sprememb, med drugim bo tekmovanje tudi prerasle v vse slovetisko tekmovanje godcev, tako da bo udeležba šc večja in bogatejša.
Repanškovi pa so se tudi tokrat izkazali kot odlični gostitelji takšnih obširnih prireditev, zate se bomo pod Repanškovimi kostanji še velikokrat srečali, od letos naprej vsaki tretji konec tedna v juniju. Leto bo hitro nao krog, zato na svidenje, tako koi so obljubili tudi vsi godci.
I. SIVEC
IPS Elektronika DOMŽALE
Kolodvorska 5, Domžale
- Nudimo tovarniško obnovljene slikovne cevi (ekrane) za vse tipe barvnih TV aparatov po konkurenčnih cenah
- Nudimo popravila vseh vrst aparataov video in audio tehnike, (TV color, TV čb, avtoradiov, videorekorderjev, radiov itd.)
- Vse več je vlomov v avtomobile! Želite zaščititi svoj avto? Pridite k nam! Nudimo vam zanesljive alarmne naprave za vse tipe avtomobilov po ugodnih cenah. Samozaščitno se zavarujte!...
• Glosa v času kislih kumaric, lahko pa seveda tudi kar tako ...
Otrokova ustvarjalna Igra -sestavina vsakega delavnika
Številne vsakodnevne skrbi in težave, ki nezadržno oblikujejo svet odraslih po svoje, hočeš-no-češ enako brezkompromisno, posegajo v čas in prostor naših najmlajših: ker so le-ti še kako odvisni od svojih staršev, vzgojiteljev, varuhov, učiteljev, se torej lahko upravičeno vprašamo, kako jc s skrbjo za najmlajše, našim odnosom do njih?
Marsikdo, zlasti od tistih, ki jih stvar neposredno ne zadeva, zna seveda lakonsko poreči, da je skrb za najmlajše pač stvar vsakega za potomstvo odločečega se posameznika, ki naj znotraj po svojih zmožnosti za ta del tudi ustrezno poskrbi. Utegnil bi se zraven slišati skoraj še prizvok: kakor ve in zna. - Če pustimo takšne in podobne vehementne skomige, z. mnogoterimi epiteti obložene pameti vnemar in se vprašanjem otrok (tu smo, vaši smo) in njihovega odraščanja (ob
vedenju, da sc odraščanje začne v zibeli in ne šele takrat, ko sc pojavijo prve najstniške težave), telesne in zdravstvene, intelektualne, moralno-ctične, tehnične ter estetske vzgoje, hočemo in želimo posvetiti resno in odgovorno, se uvodno vprašanje nenadoma zazdi nadse umestno in prav nič hecno: zdi se, da je lahko zanimiv izziv »izpraševanja vesti« tako posameznikov, staršev, varuhov, vzgojiteljev, učiteljev, kot različnih forumov, strokovnih teles organov in svetov, zavodov, organizacij, skupnosti. Širše družbe pač, ki je, kot smo že vajeni, kadar je treba, pač raznim priložnostim in potrebam na roko raztegljiv pojem.
Na kratko kolikor z neposredno odgovornimi posamezniki ni mogoče uspešno rešiti vseh problemov, ki jih prinašajo otroci, so pri roki zadovoljivo organizirane oblike tovrstnih družbenih
potreb. - Se sliši, da iz teh besed polje življenje? Kako pa je ta dejavnost sicer poznana in kakšen je odnos »širše družbene skupnosti« do nje? Kako jo poznamo? Smo zanjo ddtolj zavzeti?
Družbeno organizirane oblike varstva, vzgoje in izobraževanja najmlajših so programskonorma-tivno opredeljene z dejavnostjo vzgojnovarstvenih skupnosti in organizacij; družbeno verificirani programi vzgoje in izobraževanja (predšolskih) otrok se v našem prostoru uresničujejo v enotah Vzgojnovarstvene orgniz.aeije Anton Medved Kamnik.
Življenje v tej organizaciji je zanimivo in pestro, sodeč tako po uspelih realizacijah številnih programov, kot po osebnih vtisih z obiska v kateri od posameznih enot. Vzgojno delo, upoštevajoč seveda starost in razvitost otrok, njihove osnovne potrebe, življenjski ritem posameznikov, tra-
janje dnevnega bivanja, itd., se neposredno navezuje na najrazličnejše sestavine življenja otrok: prepletajoče zaposlitve po željah otrok, usmerjene zajiosli-tve, opravila v zvezi z 'osebno nego, prehranjevanje, počitek. Na prvem mestu med vzgojnimi dejavnostmi otrok v družbeno organizirani predšolski vzgoji pa je igra, ki je osnovna in najbolj značilna dejavnost predšolskih otrok, izvor njihovih psihofizičnih potreb, čustvenih stanj, socialnih teženj, odraz okolja, v katerem živijo.
Številne dejavnosti, ki so jih, naključno vzeto, pripravili v tem »šolskem letu« v enoti VVP A. Medved v Komendi (podobno je seveda bilo tudi v drugih enotah), pričajo o veliki prizadevnosti delavk tega kolektiva, da naredijo življenje »znotraj« zares pestro in zanimivo. Kako se, denimo, otroci veselijo ogleda letal
ali gasilskih vozil v živo, piknika s pečenjem jesenskih pridelkov, obiska skladatelja ali lutkarice, pa čarovnika, ki pričara prve pravcate golobčke in zajčke . . . Kakšen jc nemir, ki se po ogledu tazaresne tovarne še dolgo ne more poleči. Ali pa zaključni Živ žav, prireditev, ko se skupaj v igrah pomerijo malčki, tovariši-cc, mamice in očki, dedki in babice . . . Seveda bi hoteli, da sc šc velikokrat takole dobimo, saj se bomo, kajne?
Se ta izhodišča, ki so za otrokov razvoj nadvse pomembna, morejo in uspejo razvijati tudi sicer, v drugačnem okolju? -Otroci sc učijo, vsak dan, ob vsaki priložnoti. Koliko jim hočemo, moremo, znamo, želimo biti na razpolago, poskrbeti zanje, za njihov svet, za premik svojega sveta k njihovem, za razumlje-nost, naklonjenost?
Pričujoči zapis noče biti hvalnica, niti lamentacija, ne vsev-prečna kritika ali pokroviteljska kronika: v poletni vročini, v času kislih kumaric hoče in želi opozoriti na naš odnos do najmlajših, ki temelji na odnosu slehernika, posameznika.
Čez mnogo let bodo morda pozabljeni časi otrokom manj naklonjenih zdajšnjih »pogojev go-
spodarjenja«, pomanjkanja sredstev za »splošno in skupno porabo«, časi pravih in prozornih izgovorov, ostalo pa bo nekaj drugega.
Najmlajši kislih kumaric večidel ne obrajtajo. Ah, ta mladež, pomislim.
Da ne nosijo nekje v sebi: Ah. ti starejši. - Ali pač?
TONE FHČAR
Mlada štiričlanska družina najame dvo ali trisobno stanovanje - neopremljeno, za več let. Lahko tudi stanovanjska hiša. Nudiva popoldansko pomoč. Tel. 831-811 int. 408 dopoldne, Roman Vidmar, Šmarca, Jeranova 7, pošta Kamnik.
Rabljen pralni stroj Gorenje poceni prodam. Mejač, Ljubljanska 3/a, tel. 832-350.
Sobo s kopalnico najameta dekleti. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
Poglejte, kakšne imenitne ropotuljice znamo narediti!
Mamica, ali znaš narisati tako kot jaz?
Živžav majhnih in velikih ob vrtcu, Komendi Vse folo Tone Ktičar
Ženske upokojenke preveč v ozadju
I malim srn izletu in srečanju
Že nekaj let pripravljajo društva invalidov Gorenjske regije (iz Domžal, Škofje Loke, Kranja, Radovljice, Tržiča, Jesenic in Kamnika) srečanje težjih invalidov, združeno s kulturnim programom z geslom VSE ZA INVALIDE, da vsaj ta dan pozabijo na svoje probleme in težave. Gostitelj letošnjega, že 13. srečanja, je bilo društvo invalidov Kranj, medtem ko je bilo organizator 12. srečanja lani naše društvo.
Ker bi bila samo vožnja z avtobusom do Kranja zelo draga, smo se odločili, da popeljemo invalide na ta dan še na izlet.
Tako so se v soboto, 13. junija v jutranjih urah zbrali invalidi iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, invalidi, ki bivajo v Domu upokojencev in še ostali, ki so bili določeni za to srečanje in krenili na pot proti Gorenjski. Vožnja po prelepi Gorenjski je hitro minevala, naš cilj pa je bila Golica nad Jesenicami. Res niso cvetele narcise, po katerih slovi ta planina, pa vseeno je bil lep pogled na ta del naše domovine. Po ogledu kraja in okrepčilu je avtobus odpeljal proti biseru Gorenjske, na Bled. Ogled kraja.
• Iz Doma upokojencev
Naš izlet v Primorje
Konec junija smo, po deževnih tednih, šli »iskat lepše vreme«. To je bil naš izlet leta. ki smo ga že nekaj časa načrtovali. Za cn avtobus nas je bilo. s spremstvom, vodila nas je naša delovna terapevtka Milenka Pire. Bilo je lepo doživetje, z vtisi za celo leto.
Vožnja z. avtobusom je bila prijetna, razpoloženje dobro, s podatki nas je seznanila voditeljica. Po malici, ki smo jo imeli s seboj, smo se v Lipici pridružili številnim turistom, da bi si ogledali kobilarno in program dresure konj lipicancev. To je bilo posebno doživetje, saj je marsikdo od nas videl ta nastop v živo prvič. Očarala nas je lepota in posebnost konj iz Lipice, ki smo si jih mogli tako blizu ogledati. Po oddihu smo se odpeljali dalje; najprej smo obiskaii Izolo in Delfin, počitniški dom za upokojence, kjer smo imeli kosilo. Sonce in morje je prispevalo k razpoloženju.
Naša pot je šla naprej ob obali proti Piranu, kjer smo obiskali akvarij, v Portorožu pa občudovali obmorsko pokrajino z zelenjem in cvetjem, z vsem turističnim vrvežem, ladjami, soncem in morjem. Bernardin. Fieso. Lucijo smo si spotoma ogledali, v Kopru pa videli ob povratku še zadnje kilometre morja.
Na poti domov je bilo tudi prijetno, peli smo. poslušali šale in si izmenjali vtise, saj ni pogosto prilike za izlet. Nekaj jih je bilo z nami. ki morja še niso videli. V Postojni je bil še kratek postanek za malico iz naše kuhinje, kupili smo si češenj in se dobre volje vračali spet v naš Dom.
To je bil izlet za pokretne stanovalce, za manj pokretne bo kmalu sledil. Obiskali bodo Šob-čev bajer. M. LAVRIČ
pogled na jezero in grad, sprehod po Bledu, vse to je bilo vzrok, da je čas kaj hitro mineval. Treba se je bilo posloviti od Bleda in se odpeljati proti našemu končnemu cilju, v Kranj na letošnje srečanje težjih invalidov Gorenjske regije.
Srečanje je bilo v dvorani IS-KRE-TELEMATIKE na Labo-rah. Ob prihodu na Lahore je bilo tam že nekaj avtobusov, pa tudi osebnih vozil, s katerimi so se pripeljali invalidi na srečanje. Srečanje je bilo združeno z bogatim kulturnim programom. Organizator se je res potrudil, da je pripravil tak program, saj to danes res ni lahko. V dveurnem programu so sodelovali ansambel MARELA iz. Mengša, napovedovalce Janez Dolinar, ki je oddajo vodil. Mito Trefalt kot ATA KOŠNIK. igralci Bernarda Oman. Joža Vunšek, Tone Dolinar, DPD Svoboda Primskovo s pevskim zborom in folklorno skupino.
V tem res izbranem in izvrstnem programu ie vsakdo lahko užival, ta čas pozabil na svojo invalidnost, na težave, trpljenje, probleme ki pestijo invalide v vsakdanjem   življenju; končno
pomirjajoče vpliva na počutje in zavest, da vendar nismo sami, tudi drugi so še, ki nam pomagajo, lajšajo naše težko življenje, da lahko za nekaj ur pozabimo na svoje težave, dokler nas vrtinec življenja zopet ne postavi na realna tla. Taka in podobna srečanja so velikega pomena za invalide, da se malo sproste in gledajo na življenje bolj vedro in veselo.
Po kulturnem programu je za veselo razpoloženje neutrudno igral ansambel Marela. medtem pa so nas postregli z okusnim golažem. Čas je še prehitro mineval, bližal se je čas odhoda.
Srečanja se je udeležilo več kot 300 invalidov naše regije, vsi so zapuščali Kranj veseli in zadovoljni. Poslovili smo se od prijaznih gostiteljev, od številnih znancev in prijateljev in že je odpeljal prijazni in uslužni šofer Marjan proti Kamniku.
Namen izleta in srečanja je bil izpolnjen. Za spomin nam ostane tudi nekaj fotografij, saj je fotograf neutrudno lovil pestre prizore v svoj aparat. Srečno smo prispeli domov, se razšli z željo, da se še vidimo, da se še bolj spoznamo med seboj.
ANTON OSENAR
V sredo, 17. junija, sta se srečali komisiji za vprašanje aktivnosti upokojenk, pri Zvezi društev upokojencev Slovenije in komisija pri društvu upokojencev Kamnik. Komisiji sta se sestali v Kamniku, kjer sije komisija v triletnem aktivnem delu nabrala kar dobre izkušnje.
Pri delu obeh komisij so sodelovali tudi: predsednik obč. konference. SZDL Kamnik Davorin Gregorič in predsednica komisije za aktivnost žena pri občinski konferenci SZDL Olga Adamič.
Tega prvega tovrstnega srečanja se je udeležila tudi predsednica sveta za vprašanja družbenega položaja žensk, pri republiški konferenci SZDL Tilka Blaha in tajnik zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Hvale.
Pogovor obeh komisij je bil pripravljen z željo, da skupno proučita delo in dosežene rezul-"tate in na tej osnovi tudi začrtata bodoče delo. V praktičnem življenju do nedavnega je bilo delo z ženami zapostavljeno oziroma kar podcenjevano, zato so se tega področja načrtnejc lotila posamezna društva. V uvodnem delu je Marija Slokar, predsednica komisije [>ri ZDUS govorila o vprašanjih in nerešenih problemih, ki zlasti zadevajo upokojene žene, opozorila je na nekatera gmotna vprašanja. Ljudmila Dolenc predsednica komisije pri DO Kamnik, je prikazala delo žena upokojenk v Kamniku.
Bogata razprava, ki se je razvila med prisotnimi, je nakazala zanimive usmeritve. Davorin Gregorič je z zadovoljstvom ugotovil, daje aktivnost žena pri DU Kamnik zelo uspešna in vsestranska ter bi kazalo tako vnemo prenesti še na druga okolja in sredine. Olga Adamič je spomnila na nekatera nerešena kadrovska vprašanja, ki zadevajo delo take komisije pri obč. konferenci SZDL Kamnik.
V razpravo se je vključila tudi Tilka Blaha. Opozorila je, da je delo z ženami marsikje odmak-
Partizanska pomlad 1942
Nadaljevanje s 3. strani
Oče ga je zgodaj uvedel v skrivnosti šahovske igre in celo med odraslimi mu je bil redkokdo kos. Tudi s pesniškimi rimami se je igral. Samo najbližji prijatelji smo vedeli, da je napisal nekaj prav prijetnih pesmic s satirično vedrino, pa tudi melanholija se je prikradla vmes.
Nezadržno se je bližala nad Jugoslavijo vojna vihra. Čudna negotovost in strah sta bila v ljudeh. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo je Vinko spoštoval sklep Komunistične partije: javil se je kot prostovoljec v jugoslovansko vojsko. V Zagrebu jc videl razpad vojske in navdušenje frankovcev pri ustanavljanju »neodvisne« Hrvatske. Po desetih dneh se je vrnil domov potrt in razdvojen. Svetovna vojna se je širila. Nemci so napadli Rusijo. Vinko jc nekam zaživel. Ognjevito je začel delati za ljudsko vstajo na Kamniškem. Povezal me je v svojo trojko. V noči 6. julija 1941 smo popisali vsa dupliška pročelja hiš in železniške postaje. Od tedaj dalje niso žandarji več nosili samo pištole. »Političen položaj v okrožju Kamnik ni več zadovoljiv«, jc zapisal v svojem poročilu nemški okrožni vodja. Vinko mi je dan pred vstajo povedal, da se naslednji dan dobimo ob dveh popoldan v Volčjem potoku ob Bistrici. Šele na sestanku smo videli, kdo organizirano vodi bolj proti okupatorju Vinko je bil eden tistih organizatorjev, ki izvršujejo najobčutljivejše naloge, pa nikdar na glas ne povedo, da so karkoli naredili in tu nikdar ne odpovedo, četudi se vse zaroti proti sprejeti nalogi.
Prvi dan po vstaji je bil Vinko malo razočaran. Številni prijatelji so ga pustili na cedilu; besedo so dali: namesto v partizane sok ostali doma. Že naslednji hip je bil veder. Delati bo treba in vedno več nas bo. je modroval, koje na večer odhajal s tovariši v doji-
no. Posebno dobre volje je bil po zboru Kamniškega bataljona na Rašici. Videl je 92 dobro oboroženih borcev, ki so z njim vred odločno izgovarjali besede prisege. Pod vtisom mogočne zaobljube je napisal pesem, katere prva kitica govori prav o tem: Dokler ne bo pregnan sovrag, orožje bomo držali v rokah, da z njim svobodo si pridobimo, fašizem iz. dežele naše prepodimo.
V noči po zaprisegi je kamniška četa odšla z. Rašice v Tunji-ške gozdove. Tam so bili 24. avgusta izdani. Nemci so jih nenadoma napadli. Zaradi neveščega komandirja, brez izkušenj v gverilskem vojskovanju, in splošne nepazljivosti, so imeli zelenci lahko delo. Četo so povsem razkropili, večina je izgubila orožje in opremo. Še danes ni povsem jasno, zakaj ob tolikšnem streljanju ni bilo na partizanski strani nobenega ranjenega in ne ujetega. Menda so bili vojaki luksemburške narodnosti, zato so sabotirali nemška povelja in Nemci so jih pri priči poslali na rusko fronto. Del borcev jc odšel nazaj v radomeljsko četo, del pa v raši-ško. Tako jc prva četa Kamniškega bataljona neslavno končala svojo pot.
Vinko se je vključil v radomeljsko četo in 3. septembra sta z Luko (Jože Pirš) kot bivša delavca iz Tovarne Remec vodila akcijo požiga tovarile, ker je začela delati smuči za okupatorsko vojsko. Tovarna je pogorela do tal. Po tej akciji so Nemci povečali število policijskih in vojaških enot na Gorenjskem, ki so nepretrgoma zasledovale partizane. Proti koncu oktobra so Nemci zopet zaradi izdajstva na Golčaju zadali radomeljski četi hude izgube; par dni zatem je padel prvi sneg. Spričo nemogočih vremenskih razmer in nemškega pritiska je bila edino razumna odločitev, da začasno partizani na Kamni-
škem mirujejo in počakajo boljših časov.
Sredi februarja 1942 so se okoli Palovič začeli partizani zopet zbirati in pripravljati na nove spopade z okupatorjem. Vinko je postal prekaljen borec. Pri nastajanju čete in bataljona z novimi borci so bile njegove izkušnje, pogum in zagnanost pri najmlajših partizanih neprecenljive. Izkušnje iz prvega leta partizanstva na Gorenjskem so služile in bile podlaga za uspešno partizansko pomlad 1942. Pa ne samo to. Marjan Dermastia je na teh izkušnjah napisal decembra 1941 knjižico Kratek tečaj za partizanske poveljnike.
Partizan Vinko jc svoje življenje v celoti podredil boju za svobodo. Žrtvovanje za svobodo se mu je zdelo nekaj povsem naravnega. Ko ga je sestra Vikica v skrbi zanj povprašala: »Vinko, kaj če boš padel?«, ji je mirno in preudarno odgovoril: »Brez žrtev ni zmage!« Pa tudi v pesmi je zapisal:
Kaj mar nam je življenje,
ko tujec nam svobodo jemlje.
Za svobodo tisočih ljudi
z veseljem vsak prelije svojo kri.
Pripravljen je bil na največjo žrtev. Čutil je. da so za narodovo svobodo potrebna človeška življenja in trpljenja. Strahu in negotovosti in srednjih poti ni poznal. Med borci jc bil cenjen zaradi tovarištva in prijetnega medsebojnega zaupanja. Bil je med najmlajšimi partizani in prvimi borci za svobodo na Kamniškem, in bil je med prvimi v osvobodilni vojni, v kateri je v boju z nemškimi vojaki dal svoje življenje.
Vinko Dobaj je bil resnično tovariš, pokažimo ga mladini kot vzornika in borca za svobodo včeraj, danes in jutri. Vzornike, kot je bil Vinko, bo človeštvo vedno potrebovalo v svojem razvoju, da bo človek postal vreden imena človek.
ALBIN VENGUST
njeno, da so v nekaterih krajih storili veliko in dosegajo temu primerne rezultate. Govorila je o skrbi naše družbe pri dokaj uspešnem reševanju vrste problemov, nakazala pa tudi področja, ki bodo zahtevala rešitve v daljši prihodnosti, saj v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah gmotne prilike tega ne omogočajo.
Predsednik DU Kamnik Slane Simšič jc vse prisotne seznanil z. delom Kamniškega društva upokojencev, ki v dokaj razvejene in razne oblike aktivnosti vključuje znatno število upokojencev in upokojenk. Delo članov DU Kamnik pa je opazno tudi v KS. društvih in drugih organih in organizacijah. Lahko jc reči, da so upokojenci v marsikateri sredini med najbolj prizadevnimi.
Delo z ženami mora dobiti polno veljavo, pravi Ljudmila Dolenc, učinki načrtnega dela pa so vidni tudi na drugih področjih. V
zadnjem času so žene - upokojenke iz Kamnika in žene organizirane pri KO SZDL Jesenice -Plavž že navezale tesne stike in organizirale medsebojno srečanje na Jesenicah, te pa bodo vrnile obisk Kamničankam in se pomerile med seboj tudi v športnih disciplinah.
Vsestranska razprava ni obšla vrste pomembnih področij, izmenjane izkušnje pa bodo prav gotovo koristile komisijam pri bodočem načrtovanju dela z. ženami.
Ob tej priliki je bil razgrnjen tudi program dela komisije pri ZDUS. ki bo predložen v potrditev na naslednji seji.
Po končani skupni seji so si Vsi sodelujoči ogledali prostore DU Kamnik in se razšli z ugotovitvijo, da so taka in podobna srečanja ugodna za izmenjavo mnenj in dokaj dobra osnova za načrtovanje v prihodnje.
Takoj domov, pri vas gori
Glas Stolove telefonistke Ančke je bil drugačen kot običajno. Trenutek za tem se jc iz slušalke zaslišal glas moje sovaščanke z besedami, ki je naslov tega sestavka - »Pri vas gori!«
Stopnic pod nogami nisem čutil, ključa v registrirni uri nisem mogel zavrteti. S fičkom sem drvel proti Mostam in od Križa gledal, če se dviga dim nad hišami na severnem koncu vasi. Dima ni bilo in za trenutek sem že pomislil, da morda le ni tako hudo.
Pogled na domače dvorišče mi je potisnil srce v grlo. Pred hišo so stali gasilni avtomobili, v hišo je bila napeljana gasilna cev in vrv, na katere so bili privezani gasilci, na dvorišču pred hišo so stali vaščani. Skozi vhodna vrata se jc v črni gmoti valil dim.
Planil sem v hišo. Po stopnicah dol v kotlovnico. Prostor je bil črn. po tleh in stenah jc gorelo, žgal se jc gasilni prah in z ožganim lesom se je parila voda. Ni se dalo dihati. Pogledal sem obraze za dihalnimi aparati. Nisem poznal ljudi v azbestnih oblekah.
Gasilci so me pogledali. Nekdo jc izklapljal elektriko, drugi jc iskal plinsko bombo, ljudje na dvorišču so hoteli pomagati, pa niso vedeli, kaj naj store.
Dvajset ali petnajst minut pred tem jc hčerka Darja v zgornji prostor zaslišala pok iz kotlovnice. Od gorenja ali od česa drugega, je vprašanje. Stekla je v kotlovnico. Prostor je bil v ognju. Planila jc na dvorišče in k starim staršem: »Gori!« Njena stara mama se kasnejših trenutkov ne zaveda, le to ve. da jc s kolesom drvela h Kovarju in ji je Kovarjev Ivan iztrgal kolo iz. rok in zdrvel k gasilnemu domu. Zatulila je sirena.
Na srečo so bili domači gasilci v glavnem doma. Zelo hitro je bila zbrana posadka in znašla se je pred z dimom nabito hišo. Ničesar se ni videlo. Le dim in velika vročina sta pritiskala iz odprtih vhodnih vrat. Zunaj na fasadi se je od vročine deformiral hišni toplomer.
Moščanski gasilci so za trenutek pomislili, kaj naj store. V hiši je močno gorelo in to je bilo treba čimprej zadušiti. Naglo so oblekli azbestne obleke in si nadeli dihalne aparate. Ročni gasilni aparati so škrtnili. vendar se ogenj ni dal. Potrebna jc bila voda.
Zažvcnkctalc so šipe in pod nogami jc čofotalo. Ogenj je pojenjava!, po stenah pa se je še vedno zadrževal. V prostoru jc bilo neznosno vroče.
Na dvorišču se je prikazala moja žena. Novico so ji sporočili v tovarno. Sodelavka Nada jo jc pripeljala domov.
Žena in hčerka sta jokali, domačini pa še vedno stali na pesku pred hišo in marsikak pogled je dal vedeti, da tudi njim ni lahko.
Prišel je večer tistega S. junija. Neuporabna kotlovnica in pel prostorov neprimernih za slano vanje. Ožgana tla. stene, odpadel omet. Kar ni uničil ogenj ali silna vročina, je bilo tako umazano, da se tega ne da odstraniti. Ali se bo ponoči požarišče zopet toliko osušilo, da bo zagorelo, še v snu te duši črn dim in vznemirja šelest ognja.
Zakaj ogenj? Kako so se mogla vneti drva v prostoru? Sama od sebe ne zagore. Potrebno jih jc segreti na nekaj sto stopinj ali pa mora priti začetni ogenj - najmanjši delček požara, ki se v nekaj trenutkih razplamti v grozo.
Peč je po požaru taka. kot jc bila. S to pečjo smo ogrevali hišo in vodo. odkar tu stanujemo. Nikoli ni bilo nobenega problema. Vratca na peči so bila med požarom zaprta, kar sc vidi po used-lem gasilnem prahu z zunanje strani, obod zaboja, kije obrnjen proti peči. jc manj zgorel kot na drugi strani.
Zakaj smo pustili nekaj tednov pred požarom v kotlovnici okno priprto?
Človek se ob takih trenutkih vpraša, ali ima nenehno delo še svoj smisel. V nekaj minutah ti ogenj uniči četrt hiše. Če ne bi bilo pomoči gasilcev, bi v naslednje pol ure vse zgorelo.
Ob vsem. kar doživiš ob požaru, stoji v ospredju skupina nesebičnih moščanskih gasilcev, izkušenih starejših in prav tako pogumnih mladih, ki jim ni bilo mar neznosne vročine, dima in ognja, pač pa jim je šlo. da v trenutku, ko je njihov sovaščan na delu. dajo vse od sebe in sc spoprimejo s strašnim človekovim sovražnikom - uničevalnim ognjem. Za delo niso plačani, pa bijejo bitko za drugega. - Pogled izpod dihalnih mask je vse povedal.
Marsikaj sc vidi na tak ihta. tudi tisto, za kar celo pogled ni potreben.
Rad bi se zahvalil vsem gasilcem in sovaščanom. ki so se S. junija spoprijeli s požarom v severnem delu Most. Posebej pa Ivanu Resniku. Vilku Plevelu. I"rancu Ravnikarju. Viktorju No-grašku. Marjanu Koncilji ml. in še vsem drugim, prav tako zaslužnim za obvarovanje še večje nesreče.
Iskrena hvala gasilskemu društvu Križ in Topole:
CIRIL SIVEC
POPRAVILO šivalnih strojev. Tel. 832-315 (ves dan) ali popoldan od 15. do 17. ure na naslov: Rudi Galin, Župančičeva 2, Kamnik.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
izdeluje:
— frotir brisače
— frotir plašče
— modne kravate
— rute
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
fO Gospodarska banka Ljubljana
Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo.
ABC POMURKA
DO MESO KAMNIK-DOMŽALE
Kamnik, Usnjarska 1
ETA
MERCATOR
ETA Živilska industrija Kamnik, p. o.
Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK
/ .\k\ IA
Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5
- inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve
Priporočamo naše storitve in proizvode:
- eklektro inštalacije
- vodovodne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronske signalovarnostne naprave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska.opravila
^ p Lončarsko podjetje Komenda
Občanom priporočamo nakup naših izdelkov
DBA
Kamnik, Ljubljanska 6
Proizvaja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce itd.) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno-prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva 35 prodaja, svetuje in šiva tekstilije za posameznike.
Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK
čestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem
Živilska industrija FRUCTAL, TOZD ALKO LJUBLJANA, Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI
DO Gostinsko podjetje PLANINKA, p. o., Kamnik, Titov trg 4
s svojimi obrati:
HOTEL MALOGRAJSKI DVOR,
RESTAVRACIJA PLANINKA IN KAVARNA
VERONIKA
Cenjenim gostom priporočamo naše storitve
Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 2, tel. 831-261
nudi
premoženjska in osebna zavarovanja.
je*UL kemijska industrija KAMNIK n,0i0. izdeluje:
- amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva
- prenosna skladišča za razstrelivo
- počasi gorečo vžigalno vrvico
- črni smodnik
- prižigala za miniranje
- signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
- aluminijske paste in prahove raznih vrst
- ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane
Cvetličarna
JANEZ HAJDIČ, Kidričeva 64, Kamnik tel. 831-112
Na zalogi imamo lončnice, rezano cvetje itd. Priporočamo se za obisk.
Delovni kolektiv
JATA TOZD REJA - OE DUPLICA
Priporočamo se za nakup
SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Sadjarjeva 3, Komenda Finomehanika, orodjarstvo, livarstvo, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov
STOL   industrija pohištva kamnik
Zibelka slovenske lesne industrije
Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK
DON IT %)
Kemična industrija »Donit« TOZD TRIVAL Kamnik in
TOZD KEMOSTIK Kamnik
D TITAN
xmvl i_________
kornnik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik
proizvaja:
- fitinge - črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline)
- vlitke iz temper litine
- navadne in cilindrične ključavnice
- navadne in cilindrične obešanke
- smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke
Utok, tovarna usnja Kamnik
Priporočamo naše kvalitetne izdelke
MENINA
Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik
ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK
mimimimran —
Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode:
— izvajanje vseh vrst visokih gradenj
— gradnja hidrogradbenih objektov
— gradnja prometnih objektov
— proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska
— proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov
— projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov.
tivllikl kombinat
flTO
I i u b I I • n ■
OBRAT »VESNA« V KAMNIKU
priporoča svoje kvalitetne izdelke
Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
V SPOMIN
Pred lotom dni. 8. avgusta 1986, je umrl naš brat in stric
JOŽE ŠLEBIR
iz Sp. Stranj 17
Bridko je spoznanje, da te ni več med nami in te neizmerno pogrešamo. Vsem. ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob. mu prižigate sveče, poklanjate cvetje, iskrena hvala.
Vsi domači
V SPOMIN
naši hčerki
VERONIKI ŠKALIČ
Mineva leto dni, odkar nas je nepričakovano in mnogo prerano zapustila naša nenadomestljiva hči Veronika. Veronika, vedno nam bo ostala v spominu tvoja volja do življenja, vedrina in razigranost, ki je odsevala v tvoji osebnosti, in vedi, da bolečina v srcu vseh nas ni in nikoli ne bo popustila. Družina Škalič
ZAHVALA
Delo in trpljenje bito tvoje je življenje, krutu bolezen te je iztrgala iz naše sredine, ni te več in nihče ne bo zapolnil naše praznine
Mnogo prekmalu nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
FRANC HRIBAR
iz Vegove 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala DO Titan Kamnik, obratovodji Francu Tomnu za. tople poslovilne besede, g. župniku in organistu Francu Brleeu za lepo opravljen cerkveni obred in pevskemu zboru Solidarnost Kamnik za ganljivo petje.
Žalujoči: žena Ivanka, hči Mira in sin Miro z družino.
Kamnik, julija 1987
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 88. letu starosti zapustil naš dragi oče. tast. dedek in pradedek
ANTON BURJA
iz Srednje vasi 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem  za   izrečena sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, še zlasti Golobovim, obema govornikoma, GD Srednja vas. pevskemu zboru Mavrica, tov. Radu za ganljive žalostinke in gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Temna noč nas je ločila, vso hol in trpljenje tvoje zemlja groba je pokrila
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je
v 65. letu starosti za vedno zapustila nadvse dobra in skrbna žena, mami, stara mama, sestra in teta
NEZA JERIC
iz Buča 23
V nepopisni žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali v njeni težki in dolgi bolezni. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, jo -obdali s cvetjem in pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Dopliharju za njegovo dolgoletno nadvse požrtvovalno prizadevanje za njeno zdravje. Prav lepa zahvala moškemu pevskemu zboru »Mavrica« za zapete žalostinke: srčna zahvala p. Francetu in domačemu g. župniku za tako lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: Vsi njeni
Buč, Vrhpolje. Snovik, Županje njive, Kamnik, junija 1987
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 58. letu mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče in ded
PETER KORBAR
z Bistriške c. 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem njegovim sodelavcem iz Titana, govorniku za poslovilne besede, pevcem za ganljivo zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Smarca, Prelog, junija 1987
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama. sestra in teta
LJUDMILA ZAJC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem avtoparka KIK za izraze sožalja. darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Danici Uhanovi 'za pomoč, osebju Doma upokojencev Kamnik, še posebej sestram in strežnemu osebju za pomoč in oskrbo. Hvala praporščaku Dl) Kamnik za zadnji pozdrav, gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni ',r„,( ;„ novcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi >.,,<.■■.
Mekinje, julija 1987
IZGUBLJENO ročno uro na igrišču OŠ Toma Brejca dobite pri Mihel-čič, Ljubljanska 3, Kamnik.
Petaci Ivanka in Milan, Šutna 11 preklicujeva žaljive besede, ki sva jih izrekla Malvini Jamnik, Šutna 12.
Kemijska industrija Kamnik, n. sol. o. Kamnik, 61240 Kamnik, Fužine 9
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Kamnik
objavljamo prosta dela in naloge
1. »čiščenje garderobnih prostorov in sanitarij« — 4 ure
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- da imajo dokončano osnovno šolo
- poskusno delo 90 dni
- 6 mesecev delovnih izkušenj
2. »delo na tiskarskem stroju«
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- strokovna izobrazba - priučen delavec
- 1 leto delovnih izkušenj
- starost 18 let
- poskusno delo 90 dni
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD »Namenska proizvodnja«
objavljamo prosta dela in naloge
1. »delo po delavnicah črnega smodnika«
- 3 delavce
kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- strokovna izobrazba - priučen delavec
- 2 leti delovnih izkušenj
- poskusno delo 90 dni
2. »previjanje preje« v DE Vžigalna vrvica
- 1 delavka
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- dokončana osnovna šola
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- poskusno delo 90 dni.
Vse pravice in obveznosti so določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Fužine 9, 61240 Kamnik v 15 dneh po objavi.
Vse podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi delovne organizacije, tel. št. 831-011.
Na osnovi 38 člena Zakona O urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list S RS št. 18/84), vabimo vse zainteresirane občane v Krajevnih skupnostih ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da se udeleže
JAVNE OBRAVNAVE
"SNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA Ko 1 KOMENDA,
ki nu-t s.-. --•».7.1987 ob 18. uri v sejni sohi Skupščine občine Kamnik, lilov tig 1 - H. nadstropje. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je ha svoji seji 24. junija 1987 sprejel ,*|,.p „ javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrtu Ko 1 - Komenda. Osnutek i* j.,,.i>. to^mien v avli stavbe
Skupščine občine Kamnik. Titov trg I in v prostorih Žauiu/i, Komenda. Glavarjeva 63 od 3. julija 1987 do 3. avgusta 14X7.
doma
Skupščina občine Kamnik
Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje.
Na osnovi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) vabimo vse zainteresirane občane v krajevnih skupnostih ter delavce in delovne hudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da se udeleže
JAVNE OBRAVNAVE
OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE URBANISTIČNIH ZASNOV KOMENDA-MOSTE, KAMNIK IN STRANJE TER MANJŠIH ZAZIDALNIH OBMOČIJ IZVEN URBANISTIČNIH ZASNOV
Za območje urbanistične zasnove Komenda-Moste bo javna obravnava \ ponedeljek, dne }. 8. 1987 ob 18.0(1 uri. v prostorih zadružnega doma Komenda. Glavarjeva 63. Za območje urbanistične zasnove Stranj bo javna obravnava v torek, dne 4. 8. 1987 ob 18.00 uri v prostorih Osnovne šole Kamniškega bataljona. Zgornje Stranje 22. Za območje urbanistične zasnove Kamnik pa bo javna obravnava v sredo, dne 5, 8. 1987 ob 18.00. uri v sejni sobi Skupščine občine Kamnik. Titov trg 1 - II. nadstropje. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na svoji seji. dne 2. 7. 1987 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka PROSTORSKIH UREDITVENIH !'()(iOJEV Za območje urbanističnih zasnov Komenda-Moste, Kamnik in Stranje ter manjših zazidalnih območij izven urbanističnih zasnov.
Osnutek PUP ho javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg I in v prostorih obravnavanih krajevnih skupnosti:
- KS CENTER - v avli stavbe Skupščine občine Kamnik. Titov trg I
- KS PEROVO - sejna soba SKG. Stelelova 8. Kamnik KS ZAPRICE - sejna soba SKG. Stelelova 8. Kamnik
- KS MEKINJE - soha TVD Partizan. Mekinje
- KS NEVUE - OŠ Frana Albrehta, podružnica Ncvljc
- KS DUPLICA - Dom krajevne skupnosti. Jakopičeva 11. Duplica
- KS ŠMARCA - Kulturni dom Šmarca
-- KS PODGORJE - kulturni dom Podgorje
- KS KAMNIŠKA BISTRICA - Osnovna šola Kamniškega bataljona Zgornje Stranje 22
- KS GODIČ - Dom KS Godič
- KS MOSTE - prostori KS Moste (nad mlekarno)
- KS KOMENDA - Zadružni dom Komenda, Glavarjeva 63
- KS KRIŽ - Gasilski dom Križ 3/c
Javna razgrnitev traja 45 dni s pričetkom 10. julija 1987. Skupščina občine Kamnik. Zavoil za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje
JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE URBANISTIČNIH ZASNOV KOMENDA-MOSTE, KAMNIK IN STRANJE TER MANJŠIH ZAZIDALNIH OBMOČIJ IZVEN URBANISTIČNIH ZASNOV
V mesecu juliju in avgustu bodo končno javno razgrnjeni prostorski ureditveni pogoji za območje urbanističnih zasnov Komenda-Moste. Kamnik in Stranje ter manjših zazidalnih območij izven urbanističnih zasnov. Izvršni sve I občine Kamnik je na svoji seji 2. 7. I (.'K7 ugotovil, da je osnutek prostorskih ureditvenih pogojev pripravljen v takšni meri. da ga je možno javno razgrnili in to od K), julija dalje. ft
Mogoče je primerno, da uvodoma seznanimo širšo javnost, kaj sploh so prostorski ureditveni pogoji (PUP) in kaj je njihov osnovni namen. Prostorski ureditveni pogoji so eden izmed prostorskih izvedbenih aktov, podobno kot prostorski izvedbeni načrti (zazidalni načrti, ureditveni nacrti in lokacijski načrti) / njim se urcjitjo območja občine 21 k ilci 1 ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ter območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načiiov, pa ti načrti še ne bodo sprejeti v planskem obdobju 1986-90.
Namen PUP je, da podrobneje določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje vrednot človekovega okolju. Služijo kot podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen objekt ali drug poseg v prostor za razliko od
prostorskih izvedbenih načrtov, ki so dodelani do te faze, da 111 potrebna izdelava lokacijske dokumentacije, marveč je moč na osnovi sprejetega načrta vložiti zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Trenutno so za območje občine v izdelavi PIJ P za tri urbanistične zasnove, to je za območje Kamnika, Stranj ter območje Komenda-Moste. Prostorsko pokrivajo območja trinajstih krajevnih skupnosti, v katerih bodo tudi javno razgrnjeni. Da bo omogočeno sodelovanje kar najširšemu krogu zainteresiranih, bo javna razgrnitev tokrat trajala kar 45 dni. kai je polovica dalj. kot je z zakonom določeno normalno obdobje razgrnitve Poleg lega bodo v tem obdobju organizirane tudi javne obravnave osnutka na treh krajih, za vsako urbanistično zasnovo posebej.
/.akaj je določeno, da se razgrnitev izvrši ravno v poletnih mesecih? Ne gre za nikakršno zmanjševanje možnosti vpliva vseh. ki bi želeli sodelovali, temveč preprosto za to. da je to najkrajši rok. v katerem je bilo moc izdelati osnutek prostorskih ureditvenih pogojev ter ga posredovati javno sti v obravnavo. Vedeli moramo namreč, da je izdelava PUP pogoj za izdelavo lokacijskih dokumentacij ter da z zavlačevanjem njihovega sprejetja onemogočamo pričetek gradnje katerekoli investicije na obravnavanih območjih. Seveda to ne pomeni, tla bi morali biti PUP sprejeli na brzino, brez kvalitetnega angažiranja javnosti. Zato javna razgrnitev traja nekaj dalj. kol je to sicer običajno, poleg tega je bil osnutek pred razgrnitvijo tudi preverjen na vseh pristojnih mestih, saj ga je Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje posredoval v obravnavo in oceno Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja, slatutarno-pravni komisiji, družbenemu svetu za prenovo starega mestnega jedra mesta Kamnika ter koordinacijskemu odboru za varstvo okolja in urejanje prostora pri predsedstvu OK SZDL občine Kamnik, katerih mnenja so bila pri izdelavi osnutka tudi upoštevana. Enako je pri oblikovanju osnutka prostorskih ureditvenih pogojev sodeloval tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja, pred izdelavo osnutka pa so bili pridobljeni tudi pogoji pristojnih organov, organizacij in skupnosti.
Predvideno je, da bo, po zaključku javne razgrnitve ter javnih obravnav, zavzetju stališč do priprav s strani Izvršnega sveta SO Kamnik za osnovi predhodne ocene Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora ter Zavoda za družbeno planiranje ler urbanistično načrtovanje, izdelavi dopolnjenega osnutka ter pridobitvi vseh potrebnih soglasij, dopolnjeni osnutek prostorskih ureditvenih pogojev sprejet na septembrski seji obeh pristojnih zborov občinske skupščine
/a KOORDINACIJSKI ODliOR ZA VARSTVO OKOLI,. IN URI-JAN.M- PROSTORA PRI POK S/1 )l.
Borut 1 ličar
Nogometni turnir v Komendi
Ob prazniku KS Komenda je bil v soboto, 27. junija in nedeljo. 2H. junija, nogometni turnir, ki ga je tokrat že štirinajstič pripravil NK Komenda. Sodelovalo je pet klubov s pionirskimi, kadetskimi in članskimi moštvi. Skupaj je bilo kar l SO nogometašev, ki so dosegli naslednje rezultate:
- Pionirji — Komenda : Vir-lus 3:1, Kamnik : Radomlje 4:1.
Finale. -7 Komenda : Radomlje 1:3, za 3. do 4. mesto Kamnik : Virtus 4:1
Pokal KS Komenda so osvojili pionirji NK Radomlje. 2. NK Komenda, 3. NK Kamnik in 4. NK Virtus.
- kadeti — Vir : Komenda 5:}f Komenda : Mengeš 1:1, Mengeš : Vir 0:4; vrstni red: 1. NK Vir. 2. NK Komenda, 3. NK Mengeš
- člani -
Stol : Kamnik 1:2, Komenda : Mengeš 2:3: finale: NK Mengeš : NK Kamnik 1:2, za 3.-4. mesto NK Stol : NK Komenda 7:1.
Vrstni red: 1, NK Kamnik, 2. NK Mengeš. 3. NK Stol, 4. NK Komenda. Organizacija turnirja je bila zelo dobra; pohvala pa velja predsedniku skupščine KS Komenda Stanetu Zamiku, ki je oba dneva prisostvoval turnirju in podelil pokale in diplome. Zal pa ta pohvala ne velja za ostale funkcionarje DPO in KS Komenda, ki se kljub vabilom niso udeležili podelitve pokalov KS Komenda.
J. K.
Kamničani v finalu za odbojkarski pokal
V juniju so se že pričelo tekme za jugoslovanski pokal. Po lahki zmagi (3:0) nad drugo vrsto Partizana - Narodni dom so člani prvega moštva OK Kamnika v tem tekmovanju v 2. kolu dobili za nasprotnika klubske tovariše OK Kamnik II. ki so nepričakovano, a zasluženo pred tem izločili s 3:1 (5. -16. 5. 7) prvoligaša Brezovico. Čeprav se je druga kamniška vrsta zelo dobro upirala prvi. so jih ti končno zlomili in premagali s 3:1 (-9. 12, 7,
V. 3. kolu je bil že na.spor.edu finale ljubljanskega območja in sicer z letošnjim prvakom I. slovenske lige OK Narodni dom I. Ljubljančani so prej premagali OK P. Tabor in nato še Kočcvarje. medtem ko so slednji v prvem kolu izločili odbojkarje Črnuč. V nadvse zanimivi in izenačeni tekmi je Kamničanom doma, zopet enkrat, uspelo premagati tega odličnega nasprotnika s 3:2 (-8, 5, -12, 8, 10). Ljubljančani so igrali brez poškodovanega kapetana Marinčka. naši pa brez Mateja Škorjanca.
S to zmago so si kamniški odhojkar-ji priborili pravico igrati s prvakom dolenjskega območja in se tako potegovati za enega od treh udeležencev na republiškem finalnem turnirju.
Konec junija so prišli odbojkarji OK Pionirja iz Novega mesta, prvaki Dolenjske, v Kamnik trdno odločeni, da zmagajo. Manjkal jim je le zagrebški igralec Komadina. Spočetka je res izgledalo, da jim bo uspelo. Pp silovitih napadih so hitro povcdli z 8:4, nato pa so Kamničani. ob bučni podpori občinstva, prevzeli pobudo, pri 9:9 izenačili in osvojili prvi niz na 10.
Medtem, ko so v drugem nizu prevladovali gostje (8; 15), je bilo v tretjem obratno (15:4). V četrtem nizu so hoteli Novomeščani na vsak način rezultat izenačiti. Povcdli so že z 8:3 pa z 10:5, Vendar se Kamničani niso vdali. Z dobrim blokom in točnimi udarci ne samo Novaka, ampak tudi izredno močnimi Slabajnc. nepredvidljivimi in ločnimi Obolnarja in Petra Hribarja ter izredno visokimi, preko bloka, Mateja Škorjanca. jim je ob odličnih podajah Mitje M.itjana uspelo izenačili. Pri rezultatu 11:11 seje razvil ogorčen boj. Šele po štirinajstkratni menjavi servisa je domačim uspelo povesti na 12:11 in nato na 13:11. Vendar se odlični gostje: Vernig. Kosmina. bivši drž. reprezentant Bralec, pa Prah. Petkovič. Goleš (jun.) in Travi-žan še niso vdali. Izenačili so na 13:13. Zopet so si Kamničani priborili servis in dva močna napada sta iz nadaljnjega tekmovanja izločila Novomcščanc. Tekmo je sodil Janez Mimik iz Ljubljane.
Kamniški odbojkarji so sedaj zasluženo na enomesečnem počitku. V juliju bodo le ob večerih sproščeno igrali na njihovih prelepih zunanjih igriščih pri kopališču. Že s prvini avgustom pa bo šlo zares, kot kdajkoli prej in to pod taktirko novega, trenerja Marka Zad rožniku. Prof. Zadružnik je namreč, po daljših dogovorih. 19. junija podpisal pogodbo z OK Kamnikom. Tov. Zadražnik iz Preddvora trenutno nadomešča mag. Krevsla in vodi katedro za odbojko na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo, je trener slovenske mladinske reprezentance in je poleg tov. Krevsla. ki trenutno trenira špansko državno reprezentanco, sedaj nesporno naš največji strokovnjak v odbojki.
Prepričani smo. da bodo kamniški odbojkarji tudi v prvi polovici septembra, na republiškem finalu, proti prvakoma gorenjsko-primorske in šta-
jersko-koroške regije dali vse od sebe in s svojo borbeno igro navdušili svoje številne privržence.
-AN
Delovni balinarji
Ne mine mesec, da balinarji BŠK-Virtus na Duplici ne hi organizirah ili se udeležili večjega turnirja v Ljubljani 6ž. njeni okolici. Kakovost in zanimanje za to zvrst športa narašča, saj je vključenih okoli 90 članov, tako da izbira igralcev za raznu tekmovanja ne povzroča v kluba nobenih težav.
Na pobudo IO ŠD - Virtus, da tudi balinarji organiziramo turnir v okviru 50-letnicc SD in občinskega praznika, smo sc odločili, da izvedemo konec junija turnir z udeležbo zunanjih klju-bov. Vabilu se je odzvalo 10 ekip. Turnir je potekal tri dni na igriščih BŠK - Virtus na Duplici. Prijavile so se naslednje ekipe: KS - Duplica I. D. upokojencev I. BŠK - Birtus I, BŠK Partizan Črnuče, KS - Duplica
I, D. upokojencev I, BŠK - Virtus I, BŠK Partizan Črnuče, KS - Duplica
II. BŠK - Virtus II. BŠK Budničar, BŠK Domžale. D. upokojencev II in BŠK Količevo.
Rezultati predtekmovanja: Skupina »A«: BŠK Virtus II : D. upokojencev II 11:6. D. upokojencev I : D. upokojencev II 13:11, D. upokojencev I : BŠK Viitus II 6:10; »B«: BŠK Partizan : BŠK Količevo 11:4. BŠK Količevo : BŠK Partizan 6:12; »C«: BŠK Domžale : KS Duplica II 10:9, BŠK Budničar : KS Duplica II 10:4, BŠK Budničar : RŠK Domžale 13:3.
Polfinale: Skupina »A«: KS Duplica I : BŠK Virtus II 13:0. BŠK Budničar : BŠK Virtus II 10:4. BŠK Budničar"* KS Duplica I 7:8; »B«: BŠK Virtus I : D. upokojencev I 7:9. BŠK Partizan : BŠK Virtus I 10:9. BŠK Partizan : D. upokojencev I 13:0.
Finale: za I. mesto: KS Dubplica I : BŠK Partizan 8:7; za III. mesto: BŠK Budničar : D. upokojencev 1 6:13.
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla septembra. Uredništvo zaradi dopustov avgusta ne bo odprto. Vsem bralcem želimo prijetne počitnice. UrednlStv0
Končni vrstni red: I. KS Duplica I. 2. BŠK Partizan Črnuče. 3. D. upokojencev I. 4. BŠK Budničar. 5. BŠK Virtus II. 6. BŠK Virtus II. 7. BŠK Domžale. S, BŠK Količevo. 9. KS Duplica II. 1.0. 1). upokojencev II
Na koncu želimo, da bi bilo podobnih srečanj čim več in da se ob naslednjih turnirjih še bolj spoznamo. Zato vabimo vse ljubitelje balinanja na Duplico.
M.PRELOVŠEK
Kolesarski maraton v Mostah
V toplem nedeljskem jutru. 12. julija se nas je pred osnovno šolo v Mostah zbrala velika množica. Večina sc I   je pripeljala s kolesi, saj so nameravali I   prevoziti oseindesetkilometrsko ma-|   ratonsko progo, drugi pa smo prišli 1   kar peš ali z avtomobili. Kolesarji so ^   sc pričeli vpisovati za start že okrog I   sedme ure in po uradnem začetku jc >   bilo prijavljenih več kot osemsto tekmovalcev.
Na maratonih ni pomembno, kdo pride prvi skozi cilj. Potrebno je prevoziti označeno pot od začetka do konca in prav zato kolesarji niso bili živčno obremenjeni, bili so razigrani, veseli in komaj so čakali na start. Pot
. sodnikov žvižg je označil začetek srečanja .
Košarkarski spektakel
Sobota dvajsetega junija je bila neke vrste praznik za vse ljubitelje dobre košarke. Končal se je štiriindvajsclur-rti maraton v Mengšu, od devetih do enaindvajsetih pa je na igrišču na Vrh-polju potekal košarkarski spektakel med ekipama Stranj in Vrhpolj.
Po uvodni predstavitvi igralcev in,. medsebojnem poze!;— „feOjp-se K' k nun 'lii'v,'H ,     ^_ r.
1 1 L./evncmu m meglenemu juri u tekma začela. V prvih minutah je bilo na obeh straneh opaziti malce nervoze, ki je sčasoma popustila, tako da so lahko maloštevilni, toda vztrajni navijači uživdi ob vse boljši košarki. Vendar niso bili ves čas v ospredju igralci obeh ekip. na svoj račun so prišli tudi tisti gledalci ki kljub svo|im letom radi vržejo žogo proti obroču. V odmorih med tekmo so se pomerili za zanimive nagrade v metih na koš in igri dvojic, ter obenem poskrbeli za dobro voljo in smeh pri gledalcih.
Prav svojim zvestim navijačem se najbrž lahko zahvalijo igralci ekipe iz Vrhpolj. da so v zadnji uri srečanja rezullat izenačili. Sledil je finiš, v katerem sla se ekipi neprestano menjavali v vodstvu in so igralcem in gledal-'cem popuščali živci in grla zaradi preglasnega navijanja. Odločitev je padla v zadnji minuti, ko so igralci Vrhpolj doselili zadnji kot in zmagali z rezultatom 590:587.
Tako smo dobili zmagovalca prvega in morebiti v bodoče tradicionalnega srečanja med ekipama. Izbrani so bili najboljši igralci obeh ekip naslov najboljšega igralca pa je dobil Jure Uran-kar. ki je obenem dosegel tudi največ košev na srečanju.
Pri organizaciji sta pomagala Anka Pajer - Disco Encijan in Janez Sitar - Servis avtogum. ki sta »oblekla«
obe ekipi. Za pomoč, takšno in drugačno, lahko pohvalimo še OO ZSMS Kamnik Azbij i Sultjm imj a Andreji Koželja. Franca Oražma, Cirila Grk-m.mi in vse mladinke in m1(/
Stranj in Vrhpolj. ki so poskrbeli za vodenje zapisnika in poti < ,cv lakote in žeje igralcev;
eiasvidenjc torej prihodnje leto v Stranjah'     JANEZ BALANTIČ
Društvo »mladi gasilec« v Šmartnem
V tem šolskem letu je na šoli Šmartno začelo delovati pionirsko društvo MLADI GASILEC, ki ga vodita Hribar Joži in Ivan. V društvo je vključenih \9 učencev od prvega do osmega razreda.. Imeli smo občni zbor, na katerem smo sprejeli pravila pionirskega društva Mladi gasilec. Izvolili smo upravni in nadzorni odbor. Mentorica nas je seznanila s pomenom društva. Sedaj vemo, komu koristi znanje o protipožarni zaščiti, pogovarjali smo se o vzrokih požara in eksplozije. Vemo tudi, da različne stvari različno gorijo in da je potrebno tudi različno gašenje. Spoznali smo postopke in ravnanja ob izbruhu požara ter priročna gasilna sredstva.
Nekega lepega dne smo se zbrali v OŠ Šmartno. Pripravljeni smo bili na preverjanje znanja za bronasto značko »preprečujmo požare«. V tem testu so bila vsa
Utok
Tovarna usnja Kamnik
potrebuje
tri stanovanja
za svoje delavce (garsonjera, enosobno in dvosobno)
Ponudbe pošljite na naslov: Utok Kamnik, Usnjarska 8 ali po tel. 831-922, jnt. 84 ali 14.
mogoča vprašanja, pa zame sploh ne preveč težka. Obiskali so nas Ivan Hribar in Tone Raj-sar iz GD Šmartno in tov. Oblak iz občinske gasilske zveze. Pokazali so nam dva filma. Iz prvega filma smo spoznali vrednost naših gozdov in kako jih moramo čuvati, iz drugega pa smo razbrali, da je zelo pogost vzrok požara človekova malomarnost in neprevidnost ter otroške igrice.
Medtem ko smo mi gledali filma, jc komisija pregledala teste. Značko je osvojilo 17 učencev. Nekateri so morali še dodatno odgovarjati. Najbolj zanimivo je bilo gašenje z ročnim gasilnim aparatom na prah. Mentor Ivan llribar nam je razložil in demonstriral gašenje. Nato je vsakem-mu učencu posebej zakuril ogenj. Vsak je moral izvleči varovalko, prijeti za ročnik in pritisniti na ročko. Ogenj smo gasili cik -cak.
Zadnji šolski dan pa smo se odpeljali z gasilskim kombijem k novo zgrajenim hidrantom v Šmartnem, kjer smo si ogledali hidrant in se seznanili z njegovim pomenom in kako ga uporabljati.
Prijavili smo se tudi za republiško tekmovanje pionirskih društev MLADI GASILEC.
Vsem učencem PDMG Šmartno se zdi ta dejavnsot zanimiva in jo zato redno obiskujemo.
LIDIJA VOLKAR 7. r. OŠ Toma Brejca
jih jc vodila iz. Most skoz Podgorje v1 Kamnik, Stranje. Smarco, Rodico. Mengeš. Vodice, Smlednik, Prebače-vo, Voklo. Šenčur, Trato. Cerklje, Zalog. Komendo in nazaj v Moste. Promet je bil začasno ustavljen, da ne bi po nepotrebnem prišlo do nezgode, kolesarsko kolono pa so označevala še spremna vozila. Po čudovitih gorenjskih vaseh, skozi katere so vozili, so poslušali tudi pristno narodnozabavno glasbo, tako da so na vsak napor avto-mutsko pozabili.
Med vozači je bilo nekaj izkušenih kolesarjev. To so dokazali tisti, ki so skozi cilj zapeljali že pred enajsto. Marko llribernik iz Šmiklavža pri Gornjem Gradu je za pol porabil le uro in sedeminštirideset minut. Marko je včlanjen v kolesarsko društvo Kamnik, s kolesarjenjem pa se ukvur-ju že četrto leto in to zelo prizadevno. I rud potrjujejo rezultati tretje mesto na tekmi v Dražgoš;',h, p,;; Goiteh drugo mesto in letos pod Urhom sedmo. Skoraj istočasno je maraton zaključil tudi Damijan Kitak iz Žalcu. Damjan je še bolj zagrizen za ta šport, saj dela že deset let in jc leta 1986 v Nemčiji zasedel za reprezentanco Jugoslavije tretje mesto, na državnem prvenstvu pa jc osvojil 15. mesto istega leta.
Izkazalo se jc. da si znajo ljudje poleg rednega vsakodnevnega delovnega čusa. ki ga preživijo v službi, najti čas tudi zase, za ohranitev zdravju in duha. pa tudi za udeležbo na takšnih prireditvah, kot jc tokratna. Tukšnu srečanja omogočajo, da se med seboj spoznamo in navezujemo nova prijateljstva.
Pohvaliti velja vse organizatorje KS Moste in vse, ki so se udeležili tega maratona, hkrati pa prireditelji vabijo na naslednjega, ki bo prihodnje leto, spet v okviru prireditev ob krajevnem prazniku.
DARJA SIVEC
Planinski trimski pohod čez Veliko Planino
PLANINSKI KOTIČEK
Planinski trimski pohodi
Zveza telesno-kulturnih organizacij Kamnik in Planinsko društvo Kamnik (Alpinistični odsek) tudi letos nadaljujeta s tradicionalnimi trimskimi planinskimi pohodi. Z njimi so začeli v letu 1979 in ti pohodi so še vedno namenjeni predvsem listini, ki še ne hodijo redno v gore, a si tega želijo, pa nimajo primerne družbe itd. Seveda sc jih lahko udeleži vsak. ki ga določena tura zanima. Zato so ti pohodi -izleti v glavnem na iste točke, saj se tisti, ki jc že izkušen planinec, lahko udeleži tudi drugih izletov.
Letos je en tak pohod že bil. in to v nedeljo. 7. junija. Takrat je blizu 30 udeležencev vodil Bojan Pollak iz Stahovice mimo Sv. Primoža in čez Pasje pečine na Veliko Planino in nato naprej čez Konjščico in Dol na Kopišča.
Drugi tak pohod bo tudi v nedeljo 16. avgusta. v"!:: "a bo Janez Ažman na Kamniške Sfcciio. Odhod bo ob /.4.5 iz. Kamniške Bistrice, čio kahior pripelje avtobus, ki ima odhod iz Kamnika ob 7.25 (6.40 iz Ljubljane).
Tretji pohod bo vodil Marjan Kregar. prodno bo šel spel v Himalajo, in to v nedeljo, 20. septembra, na Kokrško sedlo. Tiste, ki bodo imeli dobro kondicijo, bo popeljal še na Grintovec. saj mu bo to prava malenkost, kot manjši trening.
Četrti pohod organizira Mladinski odsek v okviru tradicionalnega pohoda po poteh II. grupe odredov. Ta pohod je običajno v oktobru, zato bo točen datum še objavljen v oglasni omarici Planinskega društva na Kidričevi ulici v Kamniku.
Na vsakem pohodu dobi vsak udeleženec poseben spominski žig in kdor zbere najmanj 5 različnih žigov, ima pravico do spominske značke. Ker organizator ne vodi posebne evidence udeležencev, naj ti sami sporoče Planinskemu društvu Kamnik, da so bili na najmanj 5 različnih pohodih, seveda, če žele dobiti značko, do katere imajo pravico.
Upajmo torej, da bo 16. avgusta. 20. septembra in v oktobru vreme lepo. Tisti, ki si že dolgo časa želite iti v gore. pa ne najdete prave priložnosti ali družbe, priduržite se nam! Prve, najtežje korake boste naredili v družbi z gorskimi vodniki, naprej bo šlo pa veliko lažje!
BO.IČ
0. Kamniški občan
Kolpa 87
Že tretje leto se je skupina starejših tabornikov za dan borca odpravila s kanuji po Kolpi. Iznajdljivi fantje se za odpravo dobro pripravijo; hrano in pijačo spravijo v plastične sode (te sta prispevala KIK in Utok) ostalo opremo (šotori, blazine garderoba) pa so odpeljali s kombijema Alprema in Ljubljanske banke. Majice sta prispevala Iskra in Ma\imarket. dobra volja pa je bila kar v domeni fantov. Letošnja odprava, kije potekala od Osilnice (blizu Čabra) do Starega trga (70 km vodne poti), je kljub nekaj nesporazumov po prvi noči dobro uspela. K. GKČAR
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik danez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: danez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak. Stane Simšič in Jana Taškar. glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9. telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ĆGP Delo v Ljubljani.