www.tednik.si Biti naročnik Štajerskega tednika se res izplača. Ta petek kuponi ugodnosti za zveste naročnike. Aktualno Ptuj • Poslovno stavbo Tehcentra, ki je od junija 2014 v stečaju, prodali za 2,2 mio evrov O Strani 2 in 3 Ptuj, torek, 4. oktobra 2016 letnik LXIX • št. 79 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TED Podravje • 15 let radijske oddaje Z glasbo do srca www.tednik.si ■Stajerskitednik I Stajerskitednik Izobraževanje Ptuj • Kako (ne) varne so šolske poti O Strani 6 in 7 Podravje Ptuj • Slovesnost ob 25. obletnici osamosvojitve RS O Strani 8 in 9 Kultura Ljubljana • Ptujčan posnel film o Butalcih O Stran 10 Šport Nogomet • Rubrika »doseženi zadetki« pri Aluminiju že močno zaprašena O Stran 11 Ko govori glasba, ko govorijo srca Več kot tisoč obiskovalcev je v nedeljo popoldan v večnamenski dvorani v Gorišnici prisluhnilo koncertu Z glasbo do srca, s katero je naša medijska hiša zaznamovala 15. rojstni dan istoimenske oddaje. Poslušalci lahko oddaji s priljubljenim voditeljem Marjanom Nahbergerjem prisluhnejo vsak petek med 20. in 24. uro. Več na straneh 16 in 17. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s Aktualno • RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si So v Benediktu našli vlagatelja za gradnjo zdravilišča? O Stran 3 V središču • Haložani ne potrebujejo milijonov, ampak zakon O Strani 4 in 5 Izobraževanje • Odprtje nove regijske šole dr. Ljudevita Pivka O Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. za v< ¿totó TEDNIK % RADIOPTUJ B9,8»ae,Z>l04;3 MO Ptuj s tožbo izpodbija sklepe skupščine KP Ptuj O Stran 3 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 25. oktobra 2016 Ptuj • Poslovno stavbo Tehcentra prodali za 2,2 mio evrov Kupec je podjetje Mark Metal Stečajnemu upravitelju podjetja Tehcenter je nedavno na dražbi uspelo prodati poslovne prostore na Puhovi ulici na Ptuju. Kupnina znaša 2.250.000 evrov, kupec jo je dolžan poravnati do 24. novembra. Primopredaja objekta bo izvedena po plačilu kupnine in pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki ga izda stečajno sodišče. »Ker smo prejeli informacije, da bo kupnina nakazana pred pogodbeno določenim plačilnim rokom, bi se primopredaja lahko izvedla še letos,« je povedal ste- čajni upravitelj Dragan Manju-lov in dodal: »Poslovni objekt je bil v celoti obremenjen s hipotekami in drugimi zastavnimi pravicami. Gre za tako imenovano posebno stečajno maso, zato se bodo iz kupnine poplačali ločitveni upniki.« To so družba za upravljanje TCK v lasti poslovne skupine Hypo, Nova KBM, Republika Slovenija in Aleasing v lasti Abanke. Družba za upravljanje TCK je prijavila 8,2 in Nova KBM 2,2 milijona evrov terjatev. Vrednost prija- vljenih terjatev Aleasinga znaša 319.000 evrov, Republike Slovenije pa 331.000 evrov. Nekdanji delavci od te prodaje ne bodo dobili nič Ker imajo do sredstev iz kupnine premoženja, ki ga je stečajni upravitelj prodal na dražbi (poslovna stavba), pravico ločitveni upniki, nekdanji delavci Tehcentra od te prodaje ne bodo dobili nič. »Delavci i p//////////. y////////////Mc^ 1 Podjetje Mark Metal so ustanovili leta 2012. Sedež ima na Bregu pri Majšperku, na istem naslovu kot družba Albin Promotion. Ukvarjajo se s proizvodnjo kovinskih izdelkov, storitve izvajajo za matično družbo oz. svojega lastnika v Avstriji. Konec februarja letos so zaposlovali 68 sodelavcev. Direktor podjetja je Rudolf Mark, prokurist Nikolaus Blasl. V obdobju marec 2015-februar 2016 so ustvarili 2,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, od tega vse na tujem trgu - izvoz oz. prodaja matični družbi v Avstrijo. Poslovali so z dobičkom v višini 236.000 evrov. Leto pred tem, marec 2014-februar 2015, so ustvarili 2,1 milijona evrov prihodkov in dobiček v znesku 13.000 evrov. Predstavnike podjetja Mark Metal smo povprašali, kakšni so njihovi načrti za poslovni objekt na Puhovi ulici, ki bo kmalu v njihovi lasti. Kakšen bo proizvodni program, bodo morebiti zaposlovali nove sodelavce? Z odgovori so bili izjemno skopi. »Sredi oktobra bomo pripravili tiskovno konferenco, na kateri bomo medije seznanili z vizijo in načrti. Temeljimo na pozitivnih zgodbah in inovativnosti. Ne želimo pa prednostno dajati nekih informacij,« je bil kratek predstavnik pod-| jetja Milan Vinkler. / Foto: Črtomir Goznik Z denarjem od kupnine za poslovno stavbo bodo deloma poplačali ločitvene upnike: družbo TCK v lasti poslovne skupine Hypo, Aleasing v lasti Abanke, Novo KBM in Republiko Slovenijo. Uvodnik Haloze - svet neokrnjene narave Minuli teden smo obeležili svetovni dan turizma. Svetovni dan gospodarske panoge, ki povezuje in ne izključuje narave, kulture, športa ter seveda ljudi, Ljudje namreč dajo ruševinam ali mogočnim zidovom, zavitim cestam, ljubko zaobljenim gričem tisto nekaj več - toplino človeškosti, zgodbo. Da se v vsakem od nas skriva vsaj delček Indiane Jonesa, torej pustolovskega duha, ki želi odkrivati zgodbe, kažejo tudi številke. Namreč turizem je zadnjih šest let ena izmed najhitrejše rastočih panog na svetu. Ob tem je bilo lansko leto po številu prihodov turistov rekordno za svetovni in slovenski turizem. Turisti so pri nas lani prvič presegli 10 milijonov prenočitev, kar pomeni, da je bilo deset milijonov možnosti, da turistom pokažemo raznolikost naše države, ki na dobrih 20.000 kvadratnih kilometrih združuje alpski, panonski, primorski, kraški svet. Žal pa se tudi na tem področju prepogosto pokaže, da znajo lepote naše deželice in znanje ter spretnosti domačinov povezati in v gospodarske namene izkoristiti predvsem v zahodnem delu naše države. Konec oktobra se društveni-ki iz Makol odpravljamo na izlet, odločili smo se za Goriška brda. Ob vpisu destinacije v spletni brskalnik sem nemudoma našla spletno stran z vsemi potrebnimi podatki, morda kot zanimivost - ko sem vpisala Haloze, sem preklikala najmanj tri spletne strani. Ne gre spregledati, da se napoveduje še ena nova spletna stran za naše preljube in edinstvene griče. Torej že četrta? Dve vinogradniški gričevnati pokrajini z ozkimi cestami, obe zasajeni s trto, obe posejani z gradovi. Le da je v Brdih zadnja sobota v tem mesecu polno zasedena. Haloze pa zaraščajo in v jesenskih dneh, ko bojda grozdje ječi pod težo bremena, je slišati vse manj vriskanja trgačev, klopotanja klopotcev ali prešernega klepeta sprehajalcev in obiskovalcev. Drži, Haloze so res svet neokrnjene narave, a kot pravijo, turizem smo ljudje. Mojca Vtič Podravje • Ko ne zaležejo ne pobude ne opozorila in ne protest Unuk: »Ne vem več, kaj še lahko nare Kmetijsko-gozdarska zbornica od leta 2008 opozarja na težave kmetovalcev z vodovarstvenih območij (VVO). A 2012 je ustanovila Komisijo za VVO, ki je problematiko kmetovalcev poskušala rešiti. In kaj so v zadnjem mandatu dosegli? »Ne vem več, kaj še lahko naredimo. Štiri leta sem se vozil v Ljubljano, pa nismo uspeli skorajda nič spremeniti,« je potožil Milan Unuk, tudi član te komisije. Komisija za VVO se je v začetku letošnjega septembra sestala na zadnji seji v tem mandatu in opravila pregled opravljenega dela. Pri tem je ugotovila, da je zelo intenzivno delala, vendar ni dosegla večjih rezultatov glede ureditve pogojev kmetovanja na ožjem VVO I. Največji premik je bil dosežen v obdobju 2011 - 2013, ko so iz popolne prepovedi uporabe škropiv na VVO I dosegli, da je prepovedana uporaba le nekaterih fitofarmacevtskih sredstev. Še vedno ostaja odprto vprašanje ureditve izplačila denarnih nadomestil, kar so kmetovalci Dravskega polja zahtevali tudi s protestom v začetku lanskega leta. Rezultat so bili izredni sestanki komisije s kmetijskim ministrom ter ministrico za okolje in prostor. »Zahtevali smo, da do- bimo primerna nadomestila za izpad dohodka ali nadomestna zemljišča. Če bi se država obnašala gospodarno in bi imela posluh, bi zamenjavo zemljišč tudi izvedla,« je prepričan Unuk. A pri zahtevah je bolj kot ne tudi ostalo. »Glede nadomestnih zemljišč je komisija pripravila seznam kmetij, ki želijo in potrebujejo nadomestna zemljišča ter predlog spremembe pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč na Skladu kmetijskih zemljišč tako, da se je uvedla in natančno definirala prednostna pravica pri pridobivanju zemljišč v lasti Sklada. Predlog komisije je Sklad sprejel in realiziral v novem pravilniku. Kljub temu je z zamenjavo zemljišč lahko rešilo svoje težave le nekaj kmetij, ker ustreznih ze- mljišč ni na razpolago,« so pojasnili na KGZS. Na predlog komisije je kmetijsko ministrstvo dopolnilo še obstoječe kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe tako, da se ti lahko izvajajo tudi na najožjem vodovar-stvenem območju. Ob tem je bil junija objavljen še razpis za kmetije na VVO I, ki bi omogočil tem kmetijam preusmeritev oziroma Foto: Črtomir Goznik Kljub prizadevanjem KGZS in protestu so pogoji na vodovarstvenih območjih za kmetovalce neugodni. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 4. oktobra 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK S niso ločitveni upniki in posledično ne bodo predmet popla-čevanja ob izvajanju razdelitve posebne stečajne mase. Lahko pa pojasnim, da smo v okviru tega stečajnega postopka izvedli eno prednostno razdelitev stečajne mase, v okviru katere je bilo poplačanih 55 odstotkov prijavljenih prednostnih terjatev, med njimi so bili v veliki večini nekdanji delavci. Vrednost razdelitve je bila dobrih 450.000 evrov,« je dejal Manju-lov in na vprašanje, kdaj bi lahko bil stečaj Tehcentra končan, odgovoril: »Gre za relativno velik in kompleksen stečajni postopek, zato je izredno težko načrtovati, kdaj bi lahko bil končan. Trenutno prodajamo nepremičnino na Mlinski cesti na Ptuju in poslovni objekt v Pernici. Pripravljamo vse potrebno za začetek prodajnega postopka nepremičnine na Volkmerjevi cesti na Ptuju in nepremičnin na Destrniku. Vodijo se izvršilni postopki, kjer poskušamo izterjati obveznosti, ki jih imajo pravne osebe do stečajnega dolžnika, doma in v tujini. V primeru, da je vložen ugovor na predlog za izvršbo, lahko ti postopki trajajo zelo dolgo. So pa rezultati postopka zelo pomembni, saj bodo vplivali na to, ali se bo izvajala še dodatna prednostna razdelitev, posledično bi se potem povečal delež poplačila nekdanjih delavcev.« Tehcenter je od junija 2014 v stečaju. Ugasnil je po 25 letih delovanja, brez dela je takrat ostalo 123 delavcev. Mojca Zemljarič Benedikt • Našli vlagatelja za izgradnjo zdraviliškega centra? DUTB prodala kompleks nepremičnin mariborski družbi Beneco Po letih prizadevanj so, kot vse kaže, le našli novega investitorja, ki naj bi v Benediktu zgradil turistič-no-zdraviliški kompleks. DUTB je kompleks zemljišč velikosti dobrih osem hektarjev prodajala za ceno pol milijona evrov, plus davek (informativna cena, objavljena na spletni strani DUTB). Kupec zemljišč je družba Beneco. Začetek projekta gradnje turističnega zdraviliškega kompleksa v Benediktu sega dobro desetletje nazaj, ko je občina Benedikt zgradila vrtino za termalno vodo. Ugotovili so, da je voda več kot primerna za termalno zdravilišče. Zato so se lotili snovanja velikega turistično-zdraviliškega kom- pleksa. Naredili so projekte ter do bodočih term pripeljali tudi vso potrebno infrastrukturo. A obetavni načrti so splavali po vodi. Podjetje CMi Inženiring To so zemljišča, kjer naj bi stal medicinsko-termalni center Benedikt. v sklopu družbe CMC iz Celja, ki je načrtovalo gradnjo zdraviliškega kompleksa s 120 hotelskimi sobami in 1500 kvadratnimi metri plavalnih površin v vrednosti več kot 40 milijonov evrov, je leta 2012 končalo v stečaju. V stečajni masi je tako pristala polovica vrtine (drugo polovico lastništva si je ohranila občina) ter zemljišča v izmeri 81.000 m2 s pripadajočo tehnično dokumentacijo. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je kompleks nepremičnin s polovico vrtine in dokumentacijo poskušala prodati kar trikrat, nazadnje po izklicni ceni 1,2 milijona evrov. Vse tri dražbe so bile neuspešne. Lastnica kompleksa nepremičnin je tako postala ločitvena upnica Probanka, ki je po poročanju časnika Večer uveljavila svojo ločitveno pravico. Februarja letos so bila zemljišča s pripojitvijo Probanke prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Preostalo polovico vrtine je na licitaciji kupila občina, ki ima zdaj vrtino v 100% lasti. DUTB je za omenjena zemljišča konec junija letos začela zbirati nezavezujoče ponudbe. Kot kaže, je bila pri tem uspešna. Pogodbo o nakupu zemljišč je sklenila družba Be-neco iz Maribora, kar nam je po telefonu potrdil tudi direktor podjetja Dejan Turk, ki pa podrobnejših informacij o načrtih zaenkrat še ne želi razkrivati. O sodelovanju z družbo Beneco na izredni seji Jutri se bo na to temo na izredni seji sestal svet občine Benedikt. Svetniki bodo imeli na mizi predlog pogodbe o poslovnem sodelovanju z družbo Beneco, investicije pri izgradnji medicinsko-termalnega centra Benedikt in izkoriščanju geotermalne energije za namen pridobivanja električne energije in drugih dejavnosti v sklopu projekta Beneco. Kot je še razvidno iz omenjenega dokumenta, bo novi vlagatelj moral na novo pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo zdraviliškega centra, saj sta izdani gradbeni dovoljenji, ki ju je pridobil prejšnji investitor, neveljavni. Po predlogu mora priti do izgradnje v roku treh let od podpisa pogodbe, v nasprotnem primeru je pogodba nična. Iz dokumenta še izhaja, da želi novi investitor za namene proizvodnje električne energije odkupiti občinsko zemljišče v poslovni coni Benedikt v izmeri 6.831 m2. Monika Levanič Foto: ML dimo. « KGZS ne le da opozarja, leta vzpostavitev ustreznih tehnologij reje in pridelave. Razpis je bil zaradi neustreznosti na zahtevo komisije preklican. Zajemal je namreč celotno vodovarstveno območje (WO I, II in III) in med drugim preprečeval obseg živinorejske proizvodnje. Vrata ministrice ostala zaprta Na zadnjem sestanku so bili člani komisije enotni, da je treba delati naprej in vztrajati na reševanju odprtih vprašanj. Eno izmed teh vprašanj, ki sedaj pesti kmetovalce, je omejitev količin dušika. Po besedah Unuka si ministrstvo prizadeva, da omejitev količine dušika, to je 140 kg na hektar, ne bi veljala le za najožje vodovarstveno območje, temveč za vsa vodovarstvena območja (kar zajema dobršen del Podrav-ja). Trd oreh pa ne bo samo reševanje težav in iskanje rešitev s kmetijskim ministrstvom, večji izziv bo sodelovanje z okoljskim. Komisija je namreč razočarana zaradi neodzivnosti ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, ki so jo večkrat prosili za sestanek, a se ni odzvala. Mojca Vtič Sp. Podravje • Mestna občina Ptuj s tožbo proti Komunali Izpodbojna tožba na skupščinske sklepe Po tem, ko se mestna občina (MO) Ptuj kot največja lastnica 17. avgusta ni udeležila zasedanja skupščine delničarjev Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, v katerem ima skoraj 60-odstotni lastniški delež, je zdaj na sklepe, ki so jih takrat potrdili na skupščini navzoči delničarji, vložila izpodbojno tožbo. MO Ptuj se ne strinja s tremi sklepi: da se bilančni dobiček 1,2 milijona evrov v celoti nameni za rezerve, da zunanje občine kot manjšinski lastniki dobijo še eno mesto v nadzornem svetu in da bo revizijo poslovanja v KP Ptuj za poslovno leto 2016 izvajala družba Revidicom iz Maribora. Po zanesljivih informacijah, s katerimi razpolagamo v uredništvu, je bila tožba zoper KP Ptuj vložena brez soglasja mestnega sveta oz. svetniških skupin in svetnikov posameznikov. Minuli torek, 27. septembra, ko so se predstavniki svetniških skupin sestali z županom Miranom Senčarjem, naj bi po naših informacijah vodja županovega kabineta Simona Kašman pojasnila, da je MO Ptuj izpodbojno tožbo sicer res vložila, a da jo ima še možnost umakniti. In sicer na način, da občina v roku ne plača sodne takse, posredno pa da sodišče potem primera niti ne obravnava. A dejstvo je, da v skladu z desetim členom Zakona o sodnih taksah občine niso zavezanci za plačilo sodne takse oz. so oproščene plačila. Kot je razvidno iz obvestila, objavljenega na spletni strani KP Ptuj in v Ajpesu, je Komunala tožbo prejela 27. septembra. Torej isti dan, ko so sodelavci iz županovega kabineta mestnim svetnikom zatrjevali, da se da tožbo z neplačilom takse še umakniti - kar pa seveda ne drži, saj občina v skladu z zakonom ni zavezanec za plačilo te dajatve. Tožbo proti Komunali, ki posredno oz. simbolično pomeni tudi tožbo proti zunanjim ^¡////////////////////M^^^ | Zakon o sodnih taksah (ZST-1) | 10. člen, prvi odstavek | Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni or- | gani, samoupravne lokalne skupnosti in organi samo- | upravnih lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije I ter tuja država in tuji državljani, če tako določa medna- | rodna pogodba ali če velja vzajemnost. komunala ptuj Vodstvo ptujske občine je izpodbojno tožbo na sklepe skupščine pobudo in samovoljno, brez soglasja mestnih svetnikov. Po naših svetniških skupin tožbe ne podpira. Foto: Črtomir Goznik KP Ptuj vložilo izključno na lastno informacijah večina svetnikov oz. občinam, ki so na seji skupščine naštete sklepe sprejele, je po naših informacijah povsem samovoljno, brez soglasja mestnega sveta, vložilo ožje vodstvo občine na čelu z županom Miranom Senčarjem. Čeprav je bilo nesoglasij med mestno in podeželskimi občinami doslej že veliko, pa so predstavniki občin znali vselej na koncu najti nek kompromis, da so se izognili morebitnim sodnim bitkam. A aktualna mestna oblast očitno igra na drugačne strune. In zato niti ni toliko presenetljivo, da so se župani zunanjih občin začeli sestajati sami, brez mestnega župana... Mojca Zemljarič 4 ^«TEDNIK V središču torek • 4. oktobra 2016 Videm • Predstavitev vladnih ukrepov za razvoj Haloz Halozani ne potrebujejo »Težave Haloz ne obstajajo od danes. Več kot 100 let stari dokumenti dokazujejo, da so se tukajšnji prebivalci ga kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Kot je slišati, se bodo za svoje pravice oziroma preživetje borili Že pred desetletjem je ptujski zavod zaznal, da vse več površin v Halozah zarašča. Šele leta 2014 je bila oblikovana lokalna delovna skupina, naslednje leto še vladna. Haložani so želeli, da bi jim prisluhnila vsa ministrstva, od gospodarskega, kulturnega, šolskega do seveda kmetijskega. Želeli so sprejem zakona o Halozah. »Če želimo pomagati temu območju, moramo v Halozah ustvariti prijazno okolje za vlagatelje, ustvariti pogoje za razvoj vinogradništva s predelavo, živinorejo s predelavo in dopolnilnimi dejavnostmi ter seveda za turizem. To se lahko zagotovi z zakonom. Vendar ne v smislu, da bi zakon zagotovil neki denar, ne rabimo milijonov, želimo, da se z zakonom zagotovijo ugodni pogoji - morda davčne olajšave, znižanje zakupnin državnih zemljišč,« je še vedno prepričan Andrej Rebernišek. Posluha na vladni delovni skupini za 3.000 evrov za oživitev zaraščenega zemljišča Strniševa je izpostavila še ukrep, s katerim naj bi se ponovno oživilo zaraščena kmetijska zemljišča po Sloveniji. Država bo upravičencu, ki bo kmetijsko zemljišče v zaraščanju ponovno usposobil za kmetijsko pridelavo, namenila 3.000 evrov/ha nepovratnih sredstev. zakon ni bilo. »Vladna delovna skupina je večkrat obravnavala to vprašanje. Prišli smo do zaključka, da bi lahko zakon o Halozah sprožil niz drugih zakonov, ki bi jih zahtevala preostala območja, kar bi pomenilo, da zakon o skladnem regionalnem razvoju ne bi imel pomena. Smo pa uspeli, da je sedaj vseh sedem haloških občin uvrščenih v obmejna območja,« je pojasnila vodja vladne delovne skupine za razvoj Haloz Tanja Strniša. Halozam pol milijona evrov več Zakona o Halozah torej ne gre pričakovati, so pa bili na podlagi dela vladne delovne skupine sprejeti določeni ukrepi na področju kmetijstva. »S podporo za strme površine bodo Haloze pridobile približno 163.000 evrov. Uvaja se shema za območja z naravnimi omejitvami, ki bo stopila v veljavo z letom 2017. Podpora Foto: Mojca Vtič Z leve: direktor Podeželskega razvojnega jedra Halo Jernej Golc, državna sekretarka Tanja Strniša in direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek bo znašala okvirno 50 evrov/ ha za nagibe med 35 in 50 % ter okvirno 100 evrov/ha za GERK-e s povprečnim nagibom nad 50 % (višina podpore bo odvisna od obsega prijavljenih površin za to shemo). V letu 2016 se je število kmetijskih gospo- darstev, vključenih v okoljsko podnebne ukrepe, povečalo za dobrih 34 %, predvideno končno plačilo bo v primerjavi z letom 2015 višje za približno 250.000 evrov oziroma 74 %. Tako je v letu 2014 kmetijsko gospodarstvo v Halozah v pov- prečju prejelo 1.831 evrov, v letu 2016 bo ta znesek okvirno znašal 3.700 evrov. Tudi za ekološko kmetovanje bodo plačila za slabih 15 % višja kot v letu 2015, kar je posledica višjega plačila za ekološko trajno travi-nje. V novi ukrep dobrobit živa- Makole • Prva popočitniška seja Svetnik bi krčil občinsko upravo Makolski svetniki so na septembrski seji ponovno govorili o zmanjšanju števila svetnikov z 11 na osem. Soglasja med njimi ni bilo, zato je župan Franc Majcen to točko še pred glasovanjem umaknil z dnevnega reda. »Če zmanjšujete število svetnikov, dajte še število zaposlenih v upravi,« je bil jasen svetnik Vinko Kodrič. »Enkrat smo že govorili o zmanjšanju in menim, da je v naši občini osem svetnikov dovolj. Tako je bilo v prvem mandatu in se je dobro delalo,« je povedal župan ter dodal: »Karkoli človek naredi v naši lepi občini, je polovica ljudi z njegovim delom zadovoljnih, polovica pa bo našla napake.« Župan svetnikov ni prepričal, najbolj glasen je bil Kodrič, ki meni: »Z zmanjšanjem števila svetnikov bomo prihranili 3.000 evrov. Sicer pa je naj- večje breme naši občini občina sama. Treba se bo odločiti tudi o reorganizaciji uprave. Vem, da dobro delate, vendar ni dela.« Župan ga je okaral, da so to gostilniški pogovori, ki niso korektni, in povabil svetnike, da gredo za en mesec poskusno delat na občino. Vlaga v zdravstvenem domu povzroča težave z dihali Občinski svet se je seznanil s trendom varnostnih pojavov. Komandir PP Slovenska Bistrica Aleksander Lubej je v poročilu zapisal, da se je v prvem polletju v primerjavi z letom 2015 občutno poslabšala prometna varnost. Ugotovili so enkrat več kršitev cestnoprometnih predpisov. V prvih šestih mesecih so zabeležili 11 prometnih nesreč (lani štiri). Najpogostejša vzroka sta bila neprilagojena hitrost in nepravilna stran vožnje, alkohol je bil prisoten le pri enem povzročitelju nesreče. Zdravnica Silvana Popov pa je svetnike obvestila, da sta v prostorih ambulante Zdravstvenega doma Makole stalno prisotna vlaga in plesen. »Pred tremi leti sem kupila raz-vlažilnik, ki je vključen vsak dan, vendar nič ne pomaga. Največji problem je, da imava s sestro že težave z dihali in glasilkami. Pacientom za podobne težave dam bolniški dopust. Razmišljam, da v takšnih pogojih ne bova mogli več delati. Kolegom v Oplotnici in Poljčanah sta občini prenovili ambulante. Od občine pričakujem, da čim prej sanira prostore ali poišče drug ustrezen prostor za delo,« je navedla Silvana Popov. Občina je naročila meritev vlage v prostorih. Ugotovljeno je bilo, da vlažnost ni izven okvirov optimalne vlažnosti, da pa je plesen vidna v vogalih in za omarami. Svetnik Marjan Dovar je predlagal, da se koncesionar-jema zniža najemnina in da morda sama financirata fasado. Spet drugi so prepričani, da bi že redno prezračevanje rešilo težavo. Izgubo Lekarne pokriva občina Svetniki so odločali tudi o imenovanju Branka Gajška za direktorja Lekarne Slovenska Bistrica. A medtem ko so ga slovenjebistriški svetniki nedavno soglasno potrdili, ga makolski niso podprli. Razlog je v negativnem poslovanju enote v Makolah. »Ni nam vseeno, ali je lekarna odprta ali ne, ker izgubo krije občina. Že sam sem dvakrat doživel, da sem nameraval v lekarno, pa je bila zaprta. Skušali bomo najti neki konsenz, ker ne pristanem na to, da mi krijemo izgubo, Lekarna pa bo živela na naš račun,« je bil odločen župan. Makolska enota je namreč lani pridelala 12.000 evrov izgube. Občina je iz proračuna namenila približno 6.000 evrov, preostalo pa je plačala iz naslova presežka (dobička) Lekarne, ki bi sicer občini pripadal. In zakaj je občina pred leti podpisala pogodbo, s katero se je obvezala, da bo krila izgubo? Ker je Lekarna Slovenska Bistrica 120.000 evrov vložila v obnovo občinske stavbe in brez vložka Lekarne takrat občina projekta ne bi zmogla izvesti. Svetniki predloga o imenovanju Gajška za direktorja niso podprli. »To pomeni, da bo najverjetneje imenovan za vršilca dolžnosti,« je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker. torek • 4. oktobra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 milijonov, ampak zakon morali že od nekdaj boriti za svoje pravice,« je v uvodu predstavitve ukrepov za Haloze dejal direktor ptujske-še naprej. S podporo za strme površine bodo Haloze pridobile približno 163.000 evrov. li se je v Halozah v 2016 vključilo 141 kmetij, ki bodo prejele slabih 75.000 evrov,« je naštevala Strniševa. Pod črto naj bi Haloze na leto prejele približno pol milijona evrov več. Dodala je, da so to le neposredni oziroma površinski učinki ter da se pripravlja še niz razpisov, ki bodo namenjeni malim kmetijam. »V ukrep za male kmetije se bodo lahko predvidoma naslednje leto vključile kmetije, ki bodo imele od tri do šest hektarjev primerljivih površin in vsaj 0,7 GVŽ (glave velike živali) obremenitve na hektar. Za ta ukrep bo na voljo pribli- Al ■■ I I I II V .1 V "V Civilna iniciativa zeli se vec Foto: Mojca Vtič žno 20 milijonov evrov, bo pa lahko kmetija pridobila 5.000 evrov. Ob tem pripravljamo tudi razpis za majhne naložbe do 50.000 evrov. Skupno oceno učinkov bo lažje podati ob koncu programskega obdobja, že sedaj lahko rečemo, da gre za pomembno podporo,« je Medtem ko so na eni strani pripravljavci ukrepov z njimi zadovoljni, imajo v civilni iniciativi za spremembo kmetijske in gospodarske politike na predstavljene ukrepe številne pripombe. V prvi vrsti opozarjajo, da je večina od 250.000 evrov, ki naj bi jih haloški kmetje pridobili s prilagoditvijo okoljsko podnebnih ukrepov, povezanih z vinogradništvom in sadjarstvom. »Kmetijska politika do Haložanov se je v letih 2014-2015 korenito spremenila, vzetega nam je bilo od 40 do 60 % denarja. Naredili ste dva koraka nazaj. To, kar naj bi sedaj prejeli, je malenkost v primerjavi s tem, kar smo izgubili. Ukrepi bodo koristni za že razvite kmetije, na manjših pa ni delovne sile, niti finančnih sredstev,« je opozoril Jože Vovk, predsednik iniciative. O sredstvih za male kmetije pa je dejal, da trije hektarji primerljivih površin pomenijo tri hektarje njivskih površin oziroma šest hektarjev travinja. »Koliko kmetij ima takšne površine v Halozah, kjer je povprečna velikost kmetije 4,6 ha?« je vprašal Vovk. Navedbe Vovka o izgubi do polovice sredstev je državna sekretarka Strniševa zavrnila in dejala, da so Haložani skupno obdržali 2,1 milijona evrov neposrednih izplačil in da bo tako tudi v prihodnje. Pojasnila je, da bodo vsi ravninski kmetje v prihodnje prejeli slaba dva odstotka manj neposrednih plačil, zato da bodo kmetje na strmih območjih dobili več. »Slovenija bo prejela približno štiri odstotke manj denarja iz evropskega proračuna. Kljub znižanju bodo Haložani v letu 2019 prejeli le 0,1 % manj neposrednih plačil, a bodo upravičeni do dodatnega plačila za strmine. To pomeni, da bodo haloški kmetje na boljšem.« prepričana državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu. Dodala je , da bodo kmetje iz občin Makole, Podlehnik in Žetale (in še kmetje iz preostalih 43 slovenskih občin) upravičene do dodatnih desetih točk pri merilih za razpis in do dodatnega 10-odstotnega financiranja. V teh občinah je nagib površin v povprečju za petino večji kot v preostalih občinah, obenem beležijo tudi negativni naravni prirast. Mojca Vtič Sveta Trojica • Obisk delegacije Državnega sveta Povprečnina in zapiranje poštnih uradov Na povabilo župana Svete Trojice v Slovenskih goricah Darka Frasa se je pred dnevi v tamkajšnji občini mudila delegacija Državnega sveta Republike Slovenije, v kateri so bili predsednik Mitja Bervar, podpredsednik in podžupan občine Ormož Branko Šumenjak ter državni svetnik Rajko Fajt. Vročina v mansardi šole Ne vlaga, temveč vročina pa povzroča težave šolarjem. »Četudi imamo energetsko sanirano šolo, so mansardne učilnice zelo vroče. Naj se uredijo klimatske naprave. Nekaj naj prispeva šolski sklad, nekaj občina,« je predlagal Marko Vtič. A kot je bilo slišati, bi tudi to težavo najverjetneje rešilo dosledno prezračevanje. Svetniki so obravnavali še pritožbo občana Stanislava Korošca glede sanacije plazu ter predloge Župnije Makole za sofinanciranje izdaje zbornika ob 250-letnici župnije, pomoč pri obnovi cerkve sv. Ane ter nabavo ozvočenja na pokopališču ter ureditev mrliške vežice. Ne samo svetovnega prvaka, v Makolah imajo tudi Abramoviča Na junijski seji se je že govorilo, da športno društvo v Mako-lah ugaša, na tokratni seji pa je svetnik Uroš Veilguni poudaril: »Ne razpadamo, še bolj močni smo, kot smo bili. Imamo mlade nogometaše, ki trenirajo pod okriljem društva v sodelovanju z GT 243, imamo ekipo U11, člane in tudi veterane.« Kdo bo predsednik društva, se še ne ve, je pa sponzorstvo prevzel gostinec Miha Vantur, ali kot ga je poimenoval svetnik Vinko Kodrič: »Pikec (Miha Vantur, op. a.) je makolski Abramovič.« Mojca Vtič Kot je pojasnil predsednik državnega sveta Mitja Bervar, so bili pogovori namenjeni seznanitvi s problematiko na tem območju ter možnostim sodelovanja oz. pomoči državnega sveta. Sogovorniki so osrednjo pozornost namenili predvsem problematiki pov-prečnine oziroma glavarine. »Kar se tiče glavarin, lahko rečem, da je rešitev po našem pogovoru, ki smo ga imeli, zelo kompleksna. Tu mi ne moremo reševati, ali se bo dobilo 530, 524 ali 536 evrov. Potrebno je narediti generalno reformo. Ker če se naredi ena glavna dobra reforma lokalne skupnosti, se reši pet, šest problemov, ki jih v Sloveniji imamo: povezovanje pokrajin z Avstrijo in drugimi državami, kako najti skupne projekte in mislim, da je to tista glavna stvar,« je ob obisku povedal predsednik Bervar. Beseda je tekla tudi o zapiranju poštnih uradov, a kot je še pojasnil predsednik, so pri tem nemočni. Župan Fras je ob obisku povedal: »Menim, da vloga Državnega sveta ni, da bi enkrat pomagal tej, drugič drugi občini, ampak da si prizadeva za to, da se stvari sistemsko uredijo in sicer na ta način, da bomo občine lahko kakovostno izpolnjevale svojo poslanstvo, naloge. Naj poudarim, da občine tako kot država skrbijo za pomemben del javnih služb in storitev, ki jih zagotavljajo našim občanom. Zato gre za vprašanje pravične, primerne razdelitve sredstev. In na drugi strani z malo boljšo organizacijo, večjo decentralizacijo države in vzpostavitvijo povezovanja občin in drugega nivoja pokrajin, trdim, da bi lahko s tem denarjem naredili bistveno več in bistveno bolje.« Po Frasovih besedah bi bilo treba okrepiti še vlogo zastopanja lokalnih interesov na državnem nivoju v parlamentu: »Zlasti, odkar smo bili župani izgnani iz parlamenta, torej konkretno državnega zbora, se je uveljavljanje in zastopanje lokalnih interesov bistveno poslabšalo.« Župan je delegaciji pojasnil tudi posebnosti in vizijo razvoja občine; slednjo gradijo predvsem na turizmu, kjer stavijo na naravne danosti in bogato kulturno dediščino. V okviru obiska so jim tako razkazali cerkev Sv. Trojice s frančiškanskim samostanom in lepo urejeno knjižnico ter Protokolarno-razstavni center sv. Martina. Predsednik Bervar, ki je trojiško občino obiskal prvič, je bil navdušen. Monika Levanič Miklavž na Dravskem polju Težave s kanalizacijo Del prebivalcev vasi Dobrov-ce in Skoke v občini Miklavž na Dravskem polju je ogorčen, ker imajo po izgradnji novega kanalizacijskega sistema številne težave. Eni si morajo sami zgraditi priklope na omrežje in črpalke, drugi tega zaradi tehničnih težav sploh ne morejo storiti, tretjim ob večjih nalivih poplavlja hiše. Krajani, ki so se združili v civilno iniciativo, so na težave opozorili na četrtkovi seji občinskega sveta. Župan Leo Kremžar je pojasnil, da bodo nastale težave zaradi poplav poskušali kratkoročno rešiti s postavitvijo ograde ob najbolj ogroženih hišah. "Trajni ukrepi se iščejo skupaj s projektanti, ki morajo najti tehnične rešitve in upravna soglasja za gradnjo zadrževalnikov ali ponikovalnih polj, kajti trajna rešitev za tako velike nalive, kot smo jim bili priča letos, je le v tem, da se sistem razbremeni še pred prihodom do kritične točke," je pojasnil direktor občinske uprave Zvonko Fištravec in dodal: "Pri nas je problem, da vse meteorne vode stečejo na eno črpališče, črpalke pa niso zmogle prečrpati vse te količine vode v kanal Drave." Miklavž je evropsko sofinancirani projekt gradnje kanalizacijskega sistema in priključevanja na centralno čistilno napravo Maribor izvedel v sodelovanju z občinami Hoče-Slivnica, Duplek in Maribor. Skupno je projekt stal skoraj 15,5 milijona evrov. (sta) Foto: ML Predsednika Mitja Bervarja s spremstvom podpredsednika in ormoškega podžupana Branka Šumenjaka ter državnega svetnika Rajka Fajta sta sprejela župan Darko Fras in podžupan Branko Novak. 6 Štajerski TEDNIK Izobraževanje torek • 4. oktobra 2016 Ptuj • Ponos za regijo in mesto: nova šola za otroke s posebnimi potrebami Odprtje šole dr. Ljudevita Pivka „Dolgoletna prizadevanja so končno obrodila sadove. Velikokrat smo ob ustavitvi del trepetali, da se gradnja sploh ne bodo novih prostorov OŠ dr. Ljudevita Pivka dejala ravnateljica šole Lidija Hameršak Marin. Številni posamezniki so zaslužni, da je OŠ dr. Ljudevita Pivka s prvim septembrom 2016 začela delovati v novih, bistveno boljših in lepših prostorih. Dragica Emeršič, nekdanja ravnateljica šole, njena pomočnica Borislava Munda, sedanja ravnateljica Lidija Hameršak Marin, Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, župani spodnjepo-dravskih občin in številni drugi si lahko pripišejo pohvalo, da je projekt kljub številnim zapletom realiziran. Vrata nove šole so sicer odprli že z novim šolskim letom, slavnostno pa minuli teden, v četrtek. Kot je poudarila ravnateljica Hameršak Marinova, šele sedaj svojim učencem in zaposlenim omogočajo optimalne pogoje za delo in učenje. V nekaj besed je strnila nekatere zaplete ob izgradnji in dejala, da jih je vsakokratna ustavitev del močno prestrašila, a zmeraj so vztrajno in optimistično zrli v prihodnost. Kar se jim je tudi obrestovalo. V imenu občin soustanoviteljic zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka in sofinancerk gradnje je prisotne na slovesnosti nagovoril župan MO Ptuj Miran Senčar. Dejal je, da je ta investicija dokaz, da se župani Spodnjega Podravja znajo in zmorejo povezati. Zaposlenim in učencem šole se je zahvalil za potrpežljivost v času gradnje in jim zaželel vse dobro. O prizadevanjih, prvem obi- sku šole in želji po pomoči otrokom na Ptuju pa je spregovorila varuhinja človekovih pravic Vla-sta Nussdorfer. Povedala je, da so jo prizadele vesti iz medijev o stanju šole, zato je to kmalu po nastopu mandata obiskala. Kljub temu da je pričakovala slabo stanje, jo je, kot pravi, tisti obisk zelo pretresel, tako kot tudi vonj po plesni, ki se ji je vtisnil v spomin. Pomagala je pri iskanju re- šitev, sodelovala z ministrstvom, občinami in izpolnila zadano obljubo, da bo pomagala. Projekt, vreden več kot štiri milijone evrov, pa ne bi bil realiziran brez posluha občin Ravnateljica šole Lidija Hameršak Marin je županu MO Ptuj Miranu Senčarju, varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer in generalni sekretarki urada predsednika države Boruta Pahorja Nataši Kovač ponosno razkazala nove prostore. Nova šola je uradno odprla svoja vrata. Ptuj • O (ne)varnosti šolskih poti Vse nesreče na šolskih poteh so se zgodile Na varnost šolskih poti vpliva več dejavnikov. Med pomembnejšimi sta gotovo (ne)urejena prometna infrastruktura in kultura voznikov. se vse nesreče v zadnjih letih zgodile na mestih, ki bi morala veljati za varna: na prehodih za pešce. Vsaka izmed petih osnovnih šol, kolikor jih deluje na Ptuju, ima pri urejanju in vlaganjih lokalne skupnosti v cestno infrastrukturo nerešena vprašanja. Ta so pomembna tako za izboljšanje kakovosti življenja občanov kot za zagotavljanje boljše prometne varnosti šolarjev. OŠ Olge Meglič: pločniki, prekoračitve hitrosti, nepravilno parkiranje vozil ob šoli V središču mesta, kjer deluje Osnovna šola Olge Meglič, imajo 111 vozačev, prioriteta bi po njihovem mnenju morala biti urejanje cestnih odsekov, kjer ni pločnikov, in znižanje hitrosti vožnje na 30 km/h s celostno prometno ureditvijo. »Med šolske poti, ki so glede varnosti v prometu najbolj izpostavljene na našem območju, uvrščamo Maistrovo ulico, Vičavo in Orešje. Promet je gost, vozniki so prehitri, cesta ozka in nepregledna, težavo predstavljajo tudi odseki, kjer ni pločnikov. Pločnikov ni in bi si jih želeli tudi v Zavčevi, Reševi, Čufarjevi in Gajzerjevi ulici, na območju Štukov ter Mestnega Vrha,« pravita ravnateljica Helena Ocvirk in njen pomočnik Darko Zupanc. Dodajata, da na območju, kjer potekajo njihove šolske poti, v minulih letih k sreči niso beležili prometne nesreče, v katerih bi bili udeleženi šolarji. »Pri urejanju prometnih površin ne gre brez finančnih sredstev. So pa stvari, ki se lahko postorijo in veliko pomenijo za varnost, pa niso tako drage: prebarvanje cestnih označb, obrezovanje grmičevja in rastlinja ob cestah.« OŠ Ljudski vrt: večina šolskega okoliša spada v nevarno cono Tudi na OŠ Ljudski vrt imajo z vidika zagotavljanja prometne varnosti za šolarje precej težav. Po njihovem mnenju bi bilo treba na šolskih poteh urediti kar nekaj pločnikov in kolesarskih stez. »Varne šolske poti so ulice blokovskega naselja ter Peršono-va, Potrčeva, del Župančičeve in še nekaj ulic v neposredni bližini okolice šole. Vse preostale ulice ter naselja v celotnem šol- skem okolišu so označeni z rdečo barvo oz. so nevarne poti,« pojasnjuje Luka Žižek, učitelj na OŠ Ljudski vrt. Čeprav je želja in potreb veliko, se ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič zaveda, da so rešitve možne le s finančnimi sredstvi, ki pa so v okviru občinskega proračuna omejena. Na šoli imajo 207 učenk in učencev, ki se v šolo in iz nje vozijo s šolskim avtobusom. Skrb vzbuja- joč je podatek, da so v preteklih letih na šolski poti zabeležili eno nesrečo, ki se je zgodila na prehodu za pešce. OŠ Mladika: kaj pa varnost avtobusnih postajališč »Na šolskih poteh OŠ Mladika je zaradi neurejene prometne infrastrukture še veliko nevarnih točk, katerih ureditev je nujna in so z vidika zagotavljanja varnosti prioritetne,« pravi ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. Izpostavlja prehod pri Minoritskem samostanu, ki ni v celoti zavarovan s semaforjem (vozni pasiz mostu na Osojni-kovo cesto) in je pri izstopu iz parka nepregleden. Kot pravi, to pot in ta prehod uporablja zelo veliko učencev, pa čeprav tu ne poteka šolska pot (ta je skozi park). Problematičen je tudi prehod za pešce pri gostilni Lužnik, in sicer zaradi nepreglednosti in zelo gostega prometa. Ob sami gostilni tudi ni pločnika, rob ceste je pogosto zaparkiran z vozili. »Križišče Ormoške in Rogozniške ceste ob podhodu za pešce zaradi parkiranih vozil ob Rogozniški Foto: Črtomir Goznik torek • 4. oktobra 2016 Izobraževanje ŠtajerskiTEBKlK 7 - ko ptički najdejo gnezdo nadaljevala. Sedaj imamo nove prostore, ki učencem in učiteljem omogočajo najboljše pogoje," je na slovesnem odprtju soustanoviteljic in države, ki je prispevala del sredstev, kamenček k mozaiku so prispevali tudi s humanitarno akcijo Ptički. „In ravno vi, naši ptički, ste tisti, za katere se je splačalo vse to nare- diti," je dejala Nussdorferjeva in poudarila, da si otroci, ki obiskujejo OŠ dr. Ljudevita Pivka, nedvomno zaslužijo takšne prostore. Tako kot tudi vsi drugi otroci v Sloveniji. V imenu predsednika republike Boruta Pahorja je prisotnim na svečanosti pozdrave prenesla Nataša Kovač, generalna sekretarka urada predsednika države in prebrala pismo predsednika. Kot je zapisal Pahor, je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je do izgradnje prišlo. Izrazil je veselje, da je bil projekt realiziran in da je prišlo do svečanega trenutka - odprtja novih prostorov. Predsednik Pahor se je sicer sam nameraval udeležiti četrtkovega slavnostnega dogodka. Zaradi nujnega dogodka (poti v tujino ob smrti nekdanjega izraelskega predsednika) so se njegovi delovni načrti zadnji hip spremenili. V imenu predsednika se je svečanega dogodka na Ptuju udeležila sekretarka njegovega urada Nataša Kovač. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Učenci so navdušeni nad novimi prostori. Njihovo veselje je bilo čutiti tudi med nastopom. na prehodih za pešce Na Ptuju je na šolskih poteh precej nevarnih točk. Najbolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da so Grajena: Poti, ki vodijo do šole, so nevarne Niso pa nesreče v zadnjih letih zabeležili na šolski poti, ki vodi do podružnice Grajena, kar nikakor ne pomeni, da so tamkajšnje poti varne. Prav nasprotno. »Vse poti, ki vodijo do naše šole na Grajeni, so nevarne, saj je cesta zelo prometna, pločniki, razen enega odseka, niso urejeni in naši učenci v veliki meri uporabljajo avtobusne prevoze. Na šoli imamo 160 učencev, od tega 112 vozačev. Učenci nimajo urejenih avtobusnih postajališč in nekatere ceste nimajo urejenih niti bankin. Nujno bi bilo urediti prehod za pešce za učence, ki prihajajo v šolo peš in prečkajo regionalno cesto Ptuj-Grajena pri nekdanjem gostinskem lokalu Sluga. Tukaj manjkata prehod za pešce in pločnik, zaradi česar morajo učenci prečkati cesto za ovinkom,« sta dejali vodja podružnice Grajena Irena Pukšič in mentorica prometnega krožka Blanka Kojc. Menita, da največjo nevarnost predstavljata avtobusni postajališči na regionalni cesti Ptuj-Grajena v naselju Štuki, potrebna bi bila tudi celovita ureditev obeh avtobusnih postajališč, kjer manjkajo talne označbe in prometna znaka, ni pa niti prehoda za pešce. Sodelovanje s ptujsko občino ocenjujejo kot zadovoljivo, pomagala jim je pri urejanju dveh otokov v bližini šole, ki preprečujeta hitro vožnjo. cesti otežuje vidljivost na obstoječem prehodu za pešce tako voznikom kot pešcem. Del Ro-gozniške ceste je še brez pločnika (med obema podhodoma pod železnico). Izgradnja podhoda pomeni veliko pridobitev z vidika varnosti, se pa je ob tem pojavilo, da v križišču mnogo vozil nepravilno obrača in se ustavlja. Tudi na Ormoški cesti in v Spuhlji je premalo preho- dov za pešce, obstoječi so zaradi gostote prometa (izjemno veliko je tovornega) zelo nevarni za prečkanje. Zgodba o manjkajočih pločnikih in kolesarski stezi pa ima že brado,« izpostavlja ravnatelj. Izjemno nevarni sta tudi Čarmanova cesta na Rogoznici in Ulica k jezeru, ki sta zelo prometni, aibrez pločnikov. »Manjkajoča infrastruktura in prometna signalizacija za Foto: Črtomir Goznik Potreb za ustrezno zagotavljanje prometne varnosti je veliko, denarja pa malo ... pešce v Kočah predstavlja številne prometno nevarne točke. Manjkajoči pločnik od novega pokopališča do hiš ob progi pomeni, da učenci do avtobusnega postajališča hodijo po izjemno prometne cesti (smer Dornava). Prehodi v mestu (Potrčeva, Trstenjakova ... ) so na izjemno prometnih ulicah in kar kličejo po fizičnih ovirah za umiritev prometa,« dodaja Širovnik. Občina je sicer v skladu z zakonom dolžna zagotoviti brezplačen prevoz ne glede na razdaljo, če pristojni organ za promet ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Na OŠ Mladika letos šolske prevoze zagotavljajo za 142 učencev. Širovnik je jasen: »Tudi na urejenost in varnost avtobusnih postajališč bo treba pomisliti. Nekatera so namreč kar na cestišču.« Na srečo pa se tudi na njihovih šolskih poteh kljub številnim pomanjkljivostim v zadnjih letih v prometu ni zgodilo nič tragičnega. Beležijo dve manjši prometni nesreči z udeležbo šolarja, obe sta se zgodili na prehodu za pešce. OŠ Breg: zelena luč na semaforju ni zadosten pogoj za varno prečkanje ceste Tudi na območju šolskih poti v šolskem okolišu OŠ Breg je kar nekaj problematičnih točk. Ena pomembnejših je zelo prometna Mariborska cesta. »Čeprav je za nekatere prehod s semaforjem urejen kot varen prehod, se starši in učenci ne počutijo varne, kajti marsikateri voznik ne zazna semaforja in pelje tudi skozi rdečo luč. Zahvala gre nenehni skrbi šole in policije, da doslej tam še ni bilo prometne nesreče. Tudi vse preostale učence nenehno opozarjamo na ta semaforiziran prehod in dodatne pogoje za varno prečkanje ceste. Velikokrat smo predlagali dodatno (svetlobno) označitev bližine tega prehoda, pa žal ni pozitivnega odziva,« pojasnjuje ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin. Na delu Mariborske ceste (višje od semaforiziranega prehoda v smeri Sp. Hajdine) ni niti pločnika niti prehoda za pešce. Težava je tudi, da obstoječi pločnik pogosto služi kot dovoz na hišna dvorišča in v stranske ulice. Problematični sta obe križišči, o nevarnosti katerih smo v našem časopisu poročali večkrat: z Zagrebško cesto in Zadružnim trgom. To je hkrati križišče, ki je najnevarnejše na poti, ko se šolarji odpravljajo v center mesta. »Čeprav je oddaljenost bivanja večine učencev od šole krajša od štirih kilometrov, je večina poti, ki vodijo do šole (ali vsaj določenih odsekov), opredeljeni, kot n-varnih. Zato se veliko učencev v šolo in domov vozi s šolskim avtobusom. Seveda je ob tem treba še poudariti, da je velika večina avtobusnih postajališč na tej poti na samem vozišču in brez nadstrešnic.« Kljub naštetim infrastruktur-nim pomanjkljivostim na šolskih poteh, objestni vožnji in neupoštevanju cestnoprometnih predpisov ter nizki kulturi vožnje pa statistika o varnosti šolskih otrok na Ptuju za zdaj še ni skrb vzbujajoča. Dženana Kmetec 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 4. oktobra 2016 Ptuj • Spominska slovesnost ob 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije „Veteranom zvestobe domovini ne V športni dvorani OŠ Ljudski vrt je bila 28. septembra spominska slovesnost ob 25. obletnici osamosvojitve pod dirigentskim vodstvom Andreje Šolar. Boj za samostojno Slovenijo je potekal tudi na Ptuju in v okolici. Zahvala gre vsem, ki so takrat s svojimi pogumnimi dejanji prispevali, da danes živimo in se razvijamo v miru. Slovesnost sta pripravila Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in MO Ptuj v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, Območnim združenjem slovenskih častnikov Ptuj, Združenjem borcev za vrednote NOB Ptuj, Društvom vojnih invalidov Ptuj in Društvom generala Maistra Ptuj. Sodelovali so praporščaki Pokrajinskega odbora Zveze veteranov vzhodno štajerske pokrajine, območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica, Maribor in Ruše ter Policijskega veteranskega združenja Sever za vzhodno štajersko pokrajino. Simbolično veteransko dejanje sta izvedla veterana Franci Hliš in Vlado Žgeč, ki je tudi govoril v imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Ptuj osvobojen 30. septembra 1991 „Na Ptuju praznovanje organiziramo ob koncu septembra, saj je 30. september za Ptuj tako pomemben dan, kot je za Slovenijo 25. oktober. Na ta dan je bil Ptuj svoboden, prevzeli smo nadzor nad zadnjim objektom JLA, ptujsko vojašnico. Če kdo misli, da je bila vojna kratka in lahka, naj za mnenje vpraša tiste naše soborce, ki so bili v spopadih na Ptuju ranjeni. Teritorialci in miličniki smo na Ptuju naredili vse, da bi bile posledice vojne čim manjše. Danes po 25 letih je čas za proslavljanje in glasbo. Verjetno se še spomnite znamenitih besed, ki jih je pred 25 leti na razglasitvi samostojnosti v Ljubljani, ko smo mi že zasedali obrambne položaje, izrekel tedanji predsednik predsedstva RS Milan Kučan. Nocoj so dovoljene sanje ... Veterani smo tisti, ki imamo pravico zahtevati od vsakokratne obla- H ' fl * MESTNA OBČINA PTUJ SPOMINSKA SLOVESNOST OSAMOSVO|irV£ KI PUM IKE 5UJVENIII 1 i sti, ki smo ji na volitvah dali državo v upravljanje, da nam omogoči, da bomo te sanje tudi izživeli ...!," je sklenil Žgeč in orkestru Slovenske vojske čestital ob 20-letnici delovanja. Ptujski župan Miran Senčar je ob tej priložnosti pozval k spoštovanju miru in svobode, ki smo si ju priborili. Pogum, razumevanje in preudarnost naj bodo popotnica prihodnosti. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo in se poklonil žrtvam te vojne. Šlo je za Slovenijo! Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik Venčeslav Ogrinc, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Pot do zadnjega osamosvojitvenega dejanja ni bila lahka, še manj enostavna in brez zapletov, je najprej spomnil slavnostni govornik Venčeslav Ogrinc, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Brez podpore ljudi, državljanov, domoljubov tega ne bi bilo. „Rezultat plebiscita je bil za nas, pripadnike obrambnih sil RS, zaveza, da storimo vse, da se volja naših državljanov uresniči v celoti. Mi, veterani, Orkester Slovenske vojske je navdušil. pripadniki TO in milice smo to nalogo opravili častno, zanesljivo in pogumno. Ko gre za domovino, se nikoli ne sprašuješ, kaj bo ta storila zate. Vsak od nas je vedel, kaj mora storiti zanjo. Mi svoje domovine nikoli nismo pustili na cedilu. Pot od plebiscita do razglasitve samostojnosti ni bila lahka, samo šest mesecev časa smo imeli, Ptuj • Miran Pešl stotič daroval kri Malo časa in poguma za veliko dejanje Da je krvodajalstvo ena najplemenitejših oblik pomoči, ki nič ne stane, nekomu pa lahko z malo časa in poguma rešiš življenje, se Miran Pešl zaveda še kako dobro. Ta teden je kri z velikim zadoščenjem daroval že stotič zapovrstjo. Po podatkih Zavoda RS za transfuzijsko medicino v Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da se bolnikom zagotovi potrebno količino krvi. Prav zato so krvodajalci izjemno pomemben del zdravstvenega sis- tema, ki ima dolgo in uspešno tradicijo. Ljudi, ki so pripravljeni dati svojo kri za dober namen, je veliko. V letošnjem letu so v UKC Maribor, v enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj, sprejeli 2.960 krvodajalcev, od tega jih je kri darovalo 2.668, iz različnih zdravstvenih razlogov je bilo odklonjenih 292 posameznikov. „Sam imam to srečo, da nikoli nisem bil odklonjen, očitno sem še pri svojih letih precej zdrav in dokler bom, bom darovalec. Kri darujem 3- do Foto: Črtomir Goznik Tokrat so na stolih imeli kar dva 100-kratnika; Pešla, ki je kri daroval stotič, in Milana Prapotnika, ki je na krvodajalskem stolu sedel že 103-krat. 4-krat letno. Ko sem bil blizu stotice, sem spoznal, da ni daleč, zato sem pospešil," pravi Miran Pešl, ki je minuli torek kri daroval stotič. Na to je zelo ponosen, saj čuti zadoščenje, da nekomu pomaga. Skromno sicer pravi, da za pomoč ni potrebno veliko, le malo časa in poguma. Spominja se leta 1976, ko je kri, takrat kot srednješolec, daroval prvič. Prvotno, pravi, so kri darovali zato, da so imeli v šoli prosti dan, v vojski je bilo podobno. Šele nekaj let za tem je po razmisleku začutil obvezo in dojel, da pravzaprav s tem, ko nameniš nekaj minut svojega časa, lahko nekomu rešiš življenje. Zato je s svojim plemenitim dejanjem vztrajno nadaljeval. „Nikoli ne veš, kdaj boš kri potreboval ti ali kdo od tvojih bližnjih,' pravi Pešl, ki si želi, da bi bilo krvodajalcev še več. Upa, da bo tudi svoja otroka prepričal, da bosta šla po njegovih stopinjah. Veseli ga, da se za krvodajalstvo odloča veliko njegovih sodelavcev iz Taluma, kjer je zaposlen že 38 let. Dženana Kmetec Majšperk • Ob srčnih zastojih bodo pomagali Plačilo gasilcem bo za Od trenutka srčnega zastoja ima oseba vsako minuto za Kakšne možnosti ima torej na oddaljenih in umaknjenih Kdo so prvi posredovalci? Kot že samo ime pove, tisti, ki prvi posredujejo. Ob morebitnem srčnem zastoju so vsaj na območju Maj-šperka vlogo prvih posredovalcev prevzeli gasilci. Kot so dejali na Gasilski zvezi Majšperk, se problem pojavi, ko svojci, očividci nočejo, ne znajo, ne upajo ali ne zmorejo izvajati oživljanja. »Če samo pokličejo 112 in čakajo na prihod reševalcev, je to največkrat premalo. Potrebujemo nekoga, ki bi ukrepal takoj, pred prihodom reševalcev, vsekakor prej kot v 10 minutah. Rabimo torej prve posredovalce. Za nas gasilce velja, da smo srčni, pogumni in pošteni ljudje, ki nikoli ne pomislimo najprej nase, ampak smo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč drugim, svojim bližnjim, sosedom, znancem, velikokrat pa tudi popolnim neznancem. Tisto, kar nas odlikuje, je tudi dobra usposobljenost, opremljenost in pripravljenost, da v vsakem trenutku priskočimo na pomoč« Projekt prvih posredovalcev se je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ptuj začel v Majšperku. »Osnovni cilj je, da zmanjšamo čas, ko pride do srčnega zastoja. Iz zdravstvenega doma namreč ne moremo priti v zlatih sedmih minutah, ko je treba začeti oživljati. Projekt se bo začel v Majšperku, nadaljeval pa tudi v drugih občinah, saj ste med najbolj oddaljenimi občinami,« je priznala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Ob srčnih zastojih so majšper-ški gasilci že posredovali. Vsako izmed društev ima defibrilator, sedaj so gasilci opravili še dodaten tečaj, ki ga je pripravil zdravstveni dom, podpisali so protokol, tako da je posredovanje ob tovrstnih dogodkih tudi pravno urejeno. Iz petih gasilskih društev se je na vabilo gasilske zveze odzvalo Od leve: županja občine Majšperk nik enot Civilne zaščite Dragomir torek • 4. oktobra 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 9 bomo merile politične stranke...!" Republike Slovenije in vojne za Slovenijo, na kateri se je s koncertom predstavil orkester Slovenske vojske Foto: Črtomir Goznik da to uresničimo. Že kmalu po razglasitvi samostojne države Slovenije se je začela agresija na Slovenijo. V vojno so nas prisilili, toda mi smo bili pripravljeni, slovensko politično vodstvo, TO, milica, civilna obramba, predvsem pa Slovenke in Slovenci. Komaj rojeno državo smo obranili, dosegli umik JLA iz Slovenije in 25. oktobra leta 1991 postali v celoti suvereni. Na Ptuju pa že 30. septembra, ko je bila prevzeta ptujska vojašnica," je povedal Venčeslav Ogrinc. Niso se borili za politične elite ... Posebej je izpostavil, da v vojni za samostojno Slovenijo zagotovo ni šlo za politične elite in privilegije, ki so jih kasneje v obilju prigrabili. Šlo je za Slovenijo, ker je to naša edina domovina, ker jo imamo radi, ker tu živimo, ker se tu počutimo varno. Veteranom zvestobe do domovine ne bodo merile politične stranke, domoljubje se dokazuje s spoštovanjem vseh in vsakega izmed nas. Zvestobo do domovine in domoljubje so veterani dokazali pred 25 leti, brez pomislekov bi to storili še enkrat. Boli pa jih, da si po 25 letih nekateri pripisujejo nekakšno prednostno pravico osamosvojiteljev, ker so menda prispevali več kot drugi. Vsak je prispeval na svojem področju. „Zato mi tisti, ki so v tem času lezli iz plenic ali prehajali iz vrtca v osnovno šolo, ali celo z rdečimi potnimi listi v Avstriji čakali na razplet, ne morejo razlagati, kaj sem takrat počel. Veterani, hvala za vaš nenadomestljiv prispevek, da smo danes samostojna in suverena država. Naj ne bo nikoli pozabljeno!" MG Foto: Langerholc Neposredno pred spominsko slovesnostjo je župan MO Ptuj Miran Senčar v poročni dvorani v mestni hiši sprejel zaslužne v osamosvojitveni vojni. Na sprejemu je s spominskim priznanjem, pečatom mesta Ptuja z likom sv. Jurija, odlikoval ranjene v osamosvojitveni vojni na našem območju: Borisa Frasa, Ivana Bukška in Franca Širovnika. Ivan Bukšekje bil 27. junija 1991 ranjen v trebuh. Bilje pripadnik enote Teritorialne obrambe, kije imela za nalogo varovanje blokade vojašnice na cesti, kije vodila mimo takratne zgradbe Radio-Tednika Ptuj. Ranjen je bil v streljanju s pripadniki Jugoslovanske armade. Boris Frasje bil 24. maja 1991 ranjen v nogo. Zaposlen je bil kotelektričar na Elektro Ptuj. Poslali so ga na posebno nalogo, da v transformatorski postaji na Vičavi odklopi elektriko celotnemu vojaškemu objektu. Med tem ko je odhajal iz transformatorja, je med zaklepanjem vrat nanj iz vojašnice streljal vojak in ga ranil v nogo. Franc Širovnik je bil 29. junija 1991 ranjen v glavo. Bil je pripadnik posebne enote milice. 29. junija ob 13.20 je na postajo milice prišlo obvestilo, da se po Prešernovi ulici pomika skupina pripadnikov Jugoslovanske armade, ki so oboroženi in v civilu. Ob posredovanju posebne enote milice je prišlo do vsesplošnega streljanja, med katerim je bil Širovnik ranjen s strelom v glavo. (MZ) tudi gasilci zdaj beseda hvala 10 odstotkov manj možnosti za preživetje brez posledic. območjih bolnik ob srčnem zastoju? več kot 60 gasilcev in gasilk. »Po številu izobraženih bolničarjev, ki so opravili 70-urne tečaje prve pomoči, smo daleč pred vsemi. Kljub temu pa me je odziv presenetil, med drugim to pomeni neko dodatno obvezo in seveda odgovornost za gasilce,« je povedal predsednik GZ Dragomir Murko. Gasilci bodo na intervencijah zavarovani enako kot na siceršnjih intervencijah, ki jih opravljajo. Seveda pa se je ob tem gasilcem postavilo vprašanje odgovornosti. »Največkrat postavljeno vprašanje je bilo, kaj če bo mene kot posredovalca šel kdo tožit? Z oživljanjem prvi posredovalec ne posega v telo, ob tem če se človeku pri srčnem zastoju ne pomaga, umre,« je brez olepševanj povedala direktorica zdravstvenega doma. Županjo Darinko Fakin je še zanimalo, kako je z nagrajevanjem prostovoljcev. Uhan Petkova je odgovorila, da za zdaj pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki je bil sprejet konec lanskega leta, še ničesar ne predvideva. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Darinka Fakin, direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in regijski povelj-Murko Videm • Slovesnost v spomin padlim partizanskim kurirjem Spomin na dogodke druge svetovne vojne mora ostati svež Občina Hajdina, člani Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina in učenci Osnovne šole Hajdina so v domu krajanov v Doleni pripravili svečanost v spomin padlim partizanskim kurirjem kurirske postaje TV-8 S, k spomeniku NOB v Zgornji Pristavi pa so položili venec. Spomnili so na dogodke 27. septembra leta 1944, ko je 20 članov kurirske enote ob Dra-vinji naletelo na sovražnikovo zasedo. V spopadu z Nemci so štirje borci izgubili življenja (med njimi tudi komandir Stane Petrovič - Ivan s Hajdine), tri so zajeli, preostalim pa se je čez reko uspelo prebiti. Nekaj dni po hudih bojih blizu Dežnega in ob Dravinji so se preživeli kurirji sestali na Rodnem Vrhu, na novo vzpostavili prejšnje zveze in izdajalko kaznovali s smrtjo. Podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Franc Toplak je poudaril, da se vsako leto poklonijo tistim, ki so branili svojo domovino, ne glede na politično pripadnost: »Svoja življenja so dali za domovino, v kateri zdaj mirno, svobodno živimo. Namen srečanja je obuditi spomin na vse tiste, ki so padli za svobodo, in povedati vsem, ki želijo zgodovino spreminjati, da smo bili na strani zmagovalcev druge svetovne vojne.« Tudi župan občine Videm Friderik Bračič je opozoril: »Nihče si ne želi, da bi se to kdaj ponovilo, zato moramo spomin ohraniti.« Zapeli so pevci in pevke Kulturnega društva Staneta Petroviča Hajdina ter pevci Kulturnega društva Rožmarin Dolena. Kulturni program s pesmimi, recitacijami in harmoniko so pripravili tudi učenci OŠ Hajdina. Delegacija je padlim kurirjem položila venec, dogodek pa so sklenili ob pogostitvi. Eva Milošič K spomeniku padlim kurirjem v Zgornji Pristavi so član izvršnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Franc Fridl, župan občine Videm Friderik Bračič in podžupan občine Hajdina Karl Svenšek položili venec. Foto: EM 10 Štajerski TEDNIK V središču torek • 25. oktobra 2016 Ptuj • Bogata praznična razstaviščna dejavnost Zgodbe preteklosti so lahko uspešne zgodbe prihodnosti Turistično društvo Ptuj, eno najstarejših še delujočih turističnih društev v Sloveniji, je mestno jesensko dogajanje obogatilo z več razstavami. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Z razstave Najlepši pa je zame Ptuj - razstave turističnih vodnikov in monografij o Ptuju pred izposojo Študijskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. V razstavišču knjižnice je na ogled razstava Drobci iz zgodovine posameznih hiš in njihovih lastnikov v Prešernovi ulici na Ptuju. V hotelu Mitra je na ogled razstava Ptuj na starih razglednicah zbiratelja Francija Goloba, ki na 530 razglednicah prikazuje 125 let zgodovine, razvoja in življenja najstarejšega slovenskega mesta, saj je Olepševalno društvo Ptuj že šest let po svoji ustanovitvi založilo prvo ptujsko razglednico. Tako je bil Ptuj tretji v Sloveniji, po Ljubljani in Postojni, ki je dobil svojo prvo razglednico. To je bilo leta 1891. Od ustanovitve TD Ptuj do danes je bilo izdanih več turističnih vodnikov in monografij o Ptuju, nekaj tega izjemnega bogastva je na ogled pred izposojo Študijskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj do 12. oktobra. V praznično dogajanje TD Ptuj se z razstavo Drobci iz zgodovine posameznih hiš in njihovih lastnikov v Prešernovi ulici na Ptuju vključuje Zgodovinski arhiv Ptuj, ki je to razstavo prvič predstavil javnosti že leta 2013. Ta je na ogled v razstavišču knjižnice do 28. oktobra. Priložnostno razstavo z naslovom Najlepši pa je zame Ptuj (besede slavnega umetnostnega zgodovinarja, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja obiskal Ptuj, krasijo pa tudi monografijo dr. Marjete Ciglenečki iz leta 1995) so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pripravili, ker so se tudi sami želeli vključiti v praznovanje visokega turističnega jubileja. Kot je povedala avtorica razstave, vodja domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Mira Petrovič, so se na Ptuju vedno zavedali pomena mesta in ga tudi radi predstavljali. To se odraža tudi v pisnih dokumentih, ki jih hranijo v domoznanskem oddelku knjižnice. Izbor predstavljajo na tej razstavi. Prvi turistični vodnik je leta 1895 napisal Josef Felsner. Izjemno zgodovino najstarejše ptujske mestne ulice izpričuje razstava Zgodovinskega arhiva Ptuja Drobci iz zgodovine posameznih hiš in njihovih lastnikov v Prešernovi ulici na Ptuju. Dejan Zadravec, eden od avtorjev razstave, leta 2013 sta jo pripravila z nekdanjo sodelavko Nino Goznik, je povedal, da vsaka od hiš predstavlja svojo edinstveno zgodbo tako dejavnosti kot ljudi (lekarnarja, zdravnika, gostilničarja, hotelirja, trgovca, kiparja, slikarja peka, mizarja ...), ki so živeli v njih, in so bili pomembni tudi v širšem okolju. „Raziskava nekaterih hiš na Prešernovi ulici na Ptuju je pokazala, da ima ulica turistični potencial v regionalnem in evropskem merilu," je povedal Zadravec. Zgodovina stavb in ljudi na Prešernovi bi lahko s kančkom turistične domišljije ustvarila več unikatnih, zanimivih turističnih zgodb, produktov, ki jih mesto potrebuje. Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič se je na odprtju obeh razstav zahvalil direktorju Knji- žnice Ivana Potrča Ptuj Matjažu Neudauerju, direktorici zgodovinskega arhiva Ptuj Katji Zu-panič, avtorjema razstav, vodji domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Miri Petrovič in Dejanu Zadravcu iz Zgodovinskega arhiva Ptuj za sodelovanje in prispevek k obogatitvi prazničnega dogajanja. V imenu MO Ptuj je govoril Janez Merc. Prepričan je, da bo skupno praznovanje porodilo nove izzive z željo, naj bo preteklost hkrati skupna prihodnost. MG Ljubljana • Luka Škovrlj predstavil filmski prvenec Turki v Butalah kot odsev begunske krize V Ljubljani je bila 20. septembra premiera filma, čisto prva premiera Turki v Butalah. Posnel ga je 23-letni Ptujčan Luka Škovrlj, ki končuje študij na Fakulteti za medije. Za režijo ga je navdušil Iztok Tory, pri katerem je opravljal prakso na RTV Slovenija. Z idejo o tem, da bi posnel Butalce, kdo jih ne pozna, teh smešnih in poučnih zgodb o Butalcih, ki jim niče ne manjka, razen pameti, se je Luka Škovrlj ukvarjal že več let. V arhivu RTV Slovenija je preveril, ali so bili Butalci sploh kdaj posneti. Ko je ugotovil, da je bila posneta le lutkovna predstava, si je takoj rekel, da bo prvi, ki bo posnel film o Butalcih. Do izbora teksta je prišlo dokaj spontano. Bratranca Miha Praprotnika je vprašal, ali bi sodeloval pri pripravi scenarija in pri snemanju filma. Imel je čas, nekajkrat sta se dobila, odločila sta se za prvo zgodbo Turki v Butalah, že zaradi aktualnosti same teme, ker so želeli ohraniti fabulo, ki jo je zastavil že Franc Milčinski, vendar so jo preslikali v današnji čas, ker je bilo lažje za snemanje in tudi bliže ljudem. V sami tematiki, zgodbi je mladi režiser videl neki odsev begunske krize, postavljala se je bodeča žica, v Slovenijo so prihajali migranti, in vse skupaj je zastavil kot nekakšen nesmisel. Napisala sta kratek scenarij, ki ga je Luka predstavil Iztoku Toryju. Ta je dejal, da je premalo "štofa", da se premalo dogaja. Scenarij sta popravila, nato so začeli izbor igralcev. Iztok Tory je pomagal z vsemi svojimi poznanstvi. Tako je Luka Škovrlj dobil v roke okrog 25 številk znanih slovenskih igralcev, začel klicati in jim predstavljati scenarij. Večina je bila pripravljena sodelovati, saj so Iztokovi stanovski kolegi, Milena Zupančič in Niko Goršič celo njegova sošolca. Nastopili so tudi: Jože Vunšek, Iztok Jereb, Saša Klanč-nik, Jernej Čampelj, Danijel Šmon, Sašo Hribar, Urška Vučak, Mirel Knez in Rastko Tepina. Od amaterjev Amadej Gavez, Polona Šibila, Matjaž Emeršič, Jožef Škrila, Sandi Žuran in Nejc Fur-lan. Statisti so bili prijatelji, največ iz Soroptimist kluba Ptuj. Ti so pomagali tudi s potrebnimi rekviziti. Ko je bila sestavljena igralska ekipa, je začel iskati snemalno ekipo, za kraj snemanja so izbrali Sela v občini Videm. „Za Sela kot kraj dogajanja sem se odločil, ker sem si zamislil, da mora biti vas gručasta, s cerkvijo, gostilno in gasilskim do- Foto: Izidor Izlakar Luka Škovrlj: „Prva zgodba o Butalcih je posneta, želim posneti vse. Prva premiera je za menoj, upam, da ni zadnja." mom, neke vrste trg, kjer se vse dogaja. Večina domačinov nas je dobro sprejela, nezadovoljni pa so bili prepričani, da se iz njih norčujemo ter da kje smo našli Sela za Butale. Film smo posneli brez evra proračuna. Glavna fi-nancerja sta bila starša, Marija in Veljko Škovrlj. Imel sem srečo, da so čisto vsi igralci ter tehnična ekipa garali zastonj. Film bomo novembra predvajali na Ptuju; v pogovoru pa predstavili tudi njegove ustvarjalce," je povedal Luka Škovrlj, ki je nadvse hvaležen vsem, ki so mu pomagali. MG Po premieri Turki v Butalah so povedali Jože Vunšek, igralec: „Luka me je poklical, mi predstavil projekt. Zanimalo me je, kdo so ostali igralci v filmu. Začel mi je naštevati imena, to pa so bili sami dolgoletni gledališki in filmski igralci, pa režiser Iztok Tory. To bo sreča, sem si dejal, Iztoka že dolgo nisem videl, jaz sem tvoj, sem rekel Luki. Pristanem na vse pogoje. Tri dni smo se imeli odlično. Na premieri sem se od srca nasmejal. Tudi občinstvo se je smejalo, očitno je Luka zadel v polno. Butalci so naša epopeja, lepo se je 'srečala' tudi z današnjim sodobnim svetom. Vsak je lahko našel tisto, kar je iskal. Škoda, da je film tako kratek." Urška Vučak, igralka: „Verjetno ni ženske, ki se ne bi znala vživeti v vlogo opravljivke. To so vloge, ki jih ženske rade igramo, ob meni sta opravljali še Milena Zupančič in Mirel Knez. Zelo smo se zabavale. Novi ljudje, nova ekipa, vsi smo bili zainteresirani, da naredimo nekaj dobrega, nekaj, kar bo ljudi zabavalo. Luku želim, da vztraja, če ga režija veseli." Marjan Selinšek, podžupan občine Videm: „Veseli nas, da je mladi režiser izbral našo občino oziroma Sela za kraj dogajanja svojega filmskega prvenca. To je tudi pomembno za promocijo naše občine, naših ljudi. Zelo sem zadovoljen, da sem bil med premiernim občinstvom. Mislim, da je režiser zadovoljen, tako kot je bilo občinstvo. V občini Videm smo Luka Škovrlja pripravljeni podpreti tudi pri njegovih naslednjih projektih." Rokomet Ormož v gosteh slavil, Drava do točke Stran 12 Rokomet Ptujčanke iz Dolenjske z zmago Stran 12 Nogomet Zavrčani bi lahko izvlekli več, preveč napak Drave Stran 13 Rokomet Za uspeh je deset minut dobre igre premalo Strani 13 Motokros Tim v vitrino pospravil še domačo lovoriko Strani 15 Futsal Po visoki zmagi v gosteh še višji poraz doma Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 12. krog Rubrika »doseženi zadetki« že močno zaprašena 568 minut je minilo od zadnjega doseženega gola nogometašev Aluminija na tekmah 1. slovenske lige. To je nazadnje uspelo Josipu Zebi na tekmi 5. kroga v Mariboru (Maribor - Aluminij 0:2). Strelski post sedaj traja že polnih šest tekem, tudi v Celju namreč Kidričani niso uspeli realizirati vsaj ene (pol)priložnosti. In teh ni bilo malo ... Celjani so na drugi strani v dobri seriji, tokrat so slavili četrto zmago na zadnjih petih tekmah, vmes so izgubili le z Olimpijo. Pred tekmo je imel sicer trener Aluminija Bojan Špe-honja težave s sestavo začetne enajsterice, saj zaradi poškodbe ni mogel računati na edinega pravega napadalca Blaža Kramerja - zamenjal ga je Žiga Škoflek Na drugi strani je strateg Celja Robert Pevnik dobro poznal tekmece, nekatere je pred leti tudi vodil - takrat v vlogi trenerja Aluminija. Ekipi v prvem polčasu sobotnega obračuna pred 500 gledalci na Areni Petrol v Celju nista pokazali všečne predstave. Predvsem v prve Celje - Aluminij 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Podlogar (37.). CELJE: Rozman, Travner, D. Hadžič, Džinič, Glavaš (od 59. Lovrečič), Čirjak, Pišek, Pun-garšek, Podlogar, Volaš (od 79. Križan), I. Hadžic (od 50. Požeg Vancaš). Trener: Robert Pevnik. ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšič, Kocič, Turkalj (od 54. Da-miš), Zeba, Krljanovič, Rogina (od 51. Petrovič), Škoflek, Re-bernik, Bizjak (od 41. Tahiraj), Vrbanec. Trener: Bojan Špeho-nja. pol ure sta bolj ali manj igrali med obema kazenskima prostoroma s številnimi napakami pri podajah, streli pa so bili povsem nenevarni. Iz tega obdobja velja omeniti le poskus Lovra Bizjaka, ko je v 29. minuti z leve strani zgrešil cilj. V naslednjih minutah je bil Aluminij tisti, ki je vse bolj prevzemal pobudo, toda v zaključku akcij ni bil dovolj iznajdljiv, da bi našel luknjo v obrambi domačih. Zato pa so jo slednji v 37. minu- 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. DOMŽALE 4. GORICA 5. CELJE 6. LUKA KOPER 7. RUDAR 8. KRŠKO 9. ALUMINIJ 10. RADOMLJE 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 19:7 22:11 25:14 16:11 13:12 11:13 17:15 10:20 9:18 9:30 28 24 20 20 19 17 15 12 9 4 V Ur* % ñ Foto: Črtomir Goznik Obramba Aluminija je na zadnjih treh tekmah prejela le en sam zadetek, a je moštvo v tem času na svoj račun vknjižilo le dve točki. PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 12. KROGA: Celje - Aluminij 1:0 (1:0); Maribor - Domžale 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Horvat (8.), 1:1 Tava-res (51.), 2:1 Tavares (56.), 3:1 Zahovič (90.); rdeči karton: Širok (90., Domžale); Luka Koper - Rudar Velenje 1:4 (1:2); strelci: 0:1 Vručina (16.), 0:2 Glavina (21.), 1:2 Muslimovic (34.), 1:3 Glavina (69.), 1:4 Gla-vina (74.); Krško - Olimpija 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Šturm (7., ag), 1:1 Men-sah (68.), 1:2 Velikonja (80.); Kalcer Radomlje - Gorica 2:4 (0:2); strelci: 0:1 Burgič (18., 11-m), 0:2 Nagode (24.), 0:3 Burgič (62., 11-m), 1:3 Šipek (78.), 2:3 Nunič (80.), 2:4 Kapic (83., 11-m); rdeči karton: Andjelkovič (83., Radomlje). ti: Kidričani so nenevaren predložek domačinov slabo izbili proti robu kazenskega prostora, kjer je ob Antonu Rogini do žoge prišel Nino Pungaršek in podal na desno stran do Mateja Podlo-garja, ki je zadel z diagonalnim strelom - 1:0. Tik pred iztekom prvega polčasa je povišanje celjskega vodstva preprečil Luka Janžekovic, ki je ustavil strel Lovra Čir-jaka. Trener gostov je moral že v 1. polčasu opraviti prvo menjavo, saj se je poškodoval Lovro Bizjak. Nogomet • 1. SNL Najbližje zadetku Petrovič V 51. minuti je Podlogar prišel do novega strela v kazenskem prostoru, a takrat žogo poslal čez gol, tako kot le malce zatem na drugi strani ob »pomoči« Damirja Ha-džica Žiga Škoflek. V tem času je pri gostih prišlo še do dveh sprememb v postavi: namesto Rogina je vstopil Dejan Petrovič, le nekaj minut zatem pa je po poškodbi Turkalja vstopil še Damiš. Bojan Špehonja, trener Aluminija: »V polju smo bili absolutno boljši tekmec, tudi v posesti žoge je bilo razmerje 43:57 v našo korist. A nogomet se igra za gole, teh pa pri nas ni. Nekako še prihajamo v polpriložnosti, a smo v zaključku akcij premalo zbrani. Na drugi strani dobivamo zadetke po naših velikih napakah, ki pa jih tekmeci znajo izkoristiti.« Robert Pevnik, trener Celja: »Proti Aluminiju so imele številne ekipe težave, tudi mi smo jih imeli. A pred premorom so tokrat štele le tri točke, igra bo šla hitro v pozabo. Prave ekipe zabeležijo tri točke tudi takrat, ko ne blestijo. Moji fantje so pokazali pravo mero borbenosti, dobro so komunicirali med sabo, tudi zadeli so v polno. To so res pomembne točke, s katerimi smo se vključili v zgornji del lestvice.« Tavares zadel dvakrat in podpisal novo dveletno pogodbo Na petih tekmah 12. kroga je bilo doseženih kar 19 zadetkov, povprečno skoraj štirje na tekmo. Trije so bili doseženi iz najstrožjih kazni, vse tri so realizirali Goričani na tekmi z Radomljami. Ti so še naprej brez ene same zmage, Kidričani so doslej zabeležili dve. Derbi kroga so pred 4000 domačimi navijači dobili Mariborčani, ki so ugnali Domžale. Ti so bili boljši v prvem polčasu, ko je Lucas Horvat tudi poskrbel za njihovo vodstvo, v drugem pa so prevladovali vijoličasti. Preobrat je z dvema zadetkoma zrežiral veteran, neuničljivi Marcos Tavares, po tekmi pa je trener Darko Milanič objavil vest, da je klub z brazilskim Slovencem podpisal dveletno podaljšanje pogodbe. Tavares pa ni bil najboljši strelec kroga, to je s hat-trickom v Kopru postal Dominik Glavina (s 7 zadetki je sedaj on prvi strelec lige). Velenjčani so z zmago na Obali ujeli priključek z zgornjim delom lestvice, v ozadju ostajajo Krško, Aluminij in Radomlje. Odlično napoved večnega slovenskega derbija čez slabih 14 dni pa je oddala tudi Olimpija, ki je stežka ugnala Krško na njenem stadionu. Lahko bi jo odnesla tudi slabše, a je za popoln izkupiček poskrbel Etien Velikonja deset minut pred koncem srečanja. Kar dve menjavi je torej moral Špehonja opraviti zaradi poškodb, le eno po lastni izbiri. V 60. minuti je do svojega prvega strela pri gostih prišel Dejan Petrovič, a bil za nekaj centimetrov premalo natančen, domači vratar Matjaž Rozman pa je v 62. minuti obranil še strel Dejana Krljanoviča z več kot 20 metrov. Pri živahnejših gostih je naslednji zgrešil cilj Josip Zeba v 68. minuti, drugo celjsko priložnost v drugem delu pa je zapravil Rudi Požeg Vancaš, ki je slabo meril, potem ko je prišel do neoviranega strela z roba kazenskega prostora. Tudi do konca tekme si izid ni več spremenil, čeprav so imeli oboji še po nekaj strelov, a so bili vsi po vrsti preslabi za spremembo izida. Za Kidričane je najlepšo priložnost zapravil Petrovič, ki je lepo prišel do strela v kazenskem prostoru, a je žoga poletela preko gola . Pri domačinih je Podlogar v sodnikovem podaljšku prišel sam pred Janžekoviča, toda tudi on je zgrešil cilj. V Kidričevem se navijačem (verjetno pa tudi komu v klubu samem) že kolca po Robertu Kurežu, ki sedaj zabija zadetke v dresu Mure v 3. ligi. Kurež je bil v sezoni 2012/13 med najboljšimi strelci 1. SNL, in čeprav letos ni začel v kakšni blesteči formi, je s svojim strelskim instinktom znal zadeti v polno. V Prekmurju mu pod vodstvom Francija Fridla to lepo uspeva še naprej . Reprezentanca s Slovaško in Anglijo Nogometaše v 1. ligi sedaj čaka reprezentančni premor (6. 10: Slovenija - Slovaška; 11. 10: Slovenija - Anglija; obe tekmi bosta v Stožicah), zatem pa bo Aluminij v 13. krogu gostil Radomlje (15. 10.). Jože Mohorič, sta 12 Štajerski Šport torek • 4. oktobra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m), 5. krog Ormož slavil na Obali, Drava do točke na Koroškem Foto: Črtomir Goznik V Izoli se je izmed igralcev Jeruzalema Ormoža posebno izkazal Gal Cirar, ki je dosegel 6 zadetkov. Izola - Jeruzalem 21:26 (13:16) JERUZALEM: Balent, Šutalo; Kavčič 1, Petrovič, Ocvirk 9 (2), Čudič, Žižek Cvetko, Grabovac, Žuran 1, Kocbek, Kosi 2, Ozmec 4, Mesaric 1, T. Hebar 1, Rajšp 1, Cirar 6. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Izola 2/1; Jeruzalem 3/2. IZKLJUČITVE: Izola 6; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Gal Cirar (Jeruzalem Ormož). Ormoški rokometaši so v Izoli opravičili vlogo favorita in osvojili zelo pomembni točki. V prvi vrsti pomembni za obstanek v ligi in v drugi vrsti za priključek k vrhu lestvice. Gostje so odlično odprli tekmo in po treh golili Dominika Ozmeca in enega Tilna Kosija povedli v 4. minuti za štiri (0:4). Sledil je gol Petra Božica iz sedmih metrov (1:4) in to je bil edini zadetek izjemnega strelca na tekmi. Gal Cirar je odlično opravil svojo nalogo v obrambi in je povsem zaustavil Božiča. Poleg tega se je Cirar odlično izkazal z igro v napadu, kjer je dosegel šest zadetkov (met 6/6). S tem, da so Vinarji zaustavili odlično levo krilo, je bilo opravljenega vsaj pol dela. Izola je sicer v nadaljevanju hitro izenačila (7:7) in nato v dveh primerih celo povedla za gol (8:7, 9:8). Pri lovljenju Vinarjev so gostitelji porabili toliko moči, da je trener Izole Borut Hren moral hkrati zamenjati celotno zunanjo linijo, kar je povzročilo padec kvalitete v vrstah Izo-lanov. Jeruzalemčki so v zaključku 1. polčasa ponovno zavladali na igrišču in odšli na odmor s tremi goli prednosti (13:16). V teh trenutkih je blestel Gregor Ocvirk, ki je v obdobju od 23. do 29. minute mrežo Izole zatresel kar štirikrat. V 2. polčasu se je skoraj vsak napad domačih zaključeval »na uro«. Kljub dobri igri v obrambi pa četi trenerja Saše Prapotnika nikakor ni uspelo uiti na večjo prednost od štirih zadetkov (17:21). Z dvema zaporednima goloma so se v igro znova vrnili borbeni Izolani (19:21), ampak v nadaljevanju je odločila daljša ter kvalitetnejša klop Ormožanov, ki so v 53. minuti le strli odpor Izole (19:25). Jan Gregorc (Drava Ptuj) je s s končni rezultat tekme v Slovenj Zmaga gostov bi lahko bila še višja, vendar se je izolska mreža v zadnjih sedmih minutah zatresla le enkrat preko mladega levorokega Tine-ka Hebarja (letnik 1999). V soboto, 8. oktobra, ob 19.00 v Ormožu gostuje vodilna Ribnica, ki je slavila na petih zaporednih tekmah in je pri maksimalnem izkupičku točk. uk Gregorc s sedmih metrov zadel za točko: Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 26:26 (13:14) DRAVA PTUJ: Herman, Sabo, Jeftic 4, Žuran, Maroh, Lesjak 2, Belec, Hrupič 4, Bračič, Gregorc 7, Reisman, Jensterle 3, Jerenec 6, Krasnič, Belic, Prvonožac. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 5/4; Drava 5/5. IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 8; Drava 24 minut. V športni dvorani Slovenj Gradec je kakšnih 600 gledalcev na obračunu med s sedmih metrov postavil Slovenjgradčani in Ptujčani naredilo izredno atmosfero. Domačine vodi bivši trener Drave Uroš Šerbec, ki je želel presenetiti goste z gibljivo različico obrambe 3-3, za katero pa je imel pripravljene odgovore tudi Dravin trener Ivan Hrupič. In medtem ko se ptujski rokometaši niso niti malo ustrašili bučne publike, to ne velja za sodnika, ki sta sodila v korist Korošcem. To kaže tudi statistika izključitev, saj je Drava imela kar 12 izključitev, domači pa štiri. Drži tudi, da so Ptujčani dvignili agresivnost v postavitvi 6-0 in da je ta delovala na visokem nivoju, a kljub kakšnemu naivnemu pregrobemu prekršku je bilo število izključitev absolutno previsoko. V uvodu je bil izid poravnan do 6:6, nakar pa je Drava po dveh zadetkih Gregorca in enem Jerenca prvič prišla do otipljivejše prednosti 6:9. Slovenjgradčani so vedno znova ujeli goste, ki so odšli na odmor s prednostjo zadetka. V drugem polčasu so se izmenjevala obdobja strelske učinkovitosti ene in druge ekipe, saj sta zadetke dosegali v serijah. Pri Dravi so vso tekmo vlekli naprej (in bili učinkoviti) Gregorc, Hrupič in Jerenec, prav tako pa sta svoje dodala tudi krožna napadalca Jeftic in Lesjak. Po seriji petih zadetkov, izmed katerih je dal tri Voršič, ki je bil z osmimi zadetki tudi najučinkovitejši igralec tekme, so Korošci povedli 20:17. A tudi v tem trenutku so po nasvetih trenerja Hrupiča gostje še bolj stopili skupaj in so vrnili z enako serijo 0-5 ter so z njo prešli v vodstvo 21:23. V zadnjih desetih minutah je sledila huda borba za vsak zadetek in rezultat je bil večino časa poravnan. Domačini so v zadnji minuti preko Krevsa povedli, vendar je Drava izvedla organiziran napad in po prekršku nad Lesjakom sta sodnika morala dosoditi sedemmetrovko. Po izteku igralnega časa je odgovornost prevzel Gregorc in je z realizirano 7-metrovko poravnal rezultat na 26:26. Na zares zahtevnem gostovanju v Slovenj Gradcu je Drava tako prišla do pomembne točke, ki je dobra za samozavest in motivacijo ekipe. V soboto jo v športni dvorani Ljudski vrt čaka nov izziv, saj bodo ob 19. uri igrali z Dobovo. David Breznik Saša Prapotnik, trener Jeruzalem Ormož: »Zadovoljen sem z igro v obrambi, ki mora biti naša iztočnica tudi v nadaljevanju sezone. Odličen je bil predvsem 2. polčas, kjer smo prejeli le osem zadetkov. Odločila je naša daljša klop in ko bomo prav vsi v pravi formi, pričakujem igro na želenem nivoju. Čestitke fantom za borbenost in zmago. Sledi gostovanje Ribnice, ki je poleg Kopra prvi favorit za prvo mesto po predtekmovanju. Menim, da smo sposobni ob polnem Hardeku zaustaviti sijajen niz Ribnice.« Borut Hren, trener Izole: »Zaslužena zmaga Jeruzalema, ki zmeraj znova predstavi kakšnega mladega rokometaša in to mi je zelo všeč. Nas čaka hud boj za obstanek v ligi, Ormožane pa vidim v zgornji polovici lestvice. Če bodo imeli srečo z zdravjem, pa med prvimi štirimi ekipami rednega dela prvenstva.« Rokomet • 1. A SRL (ž), 2. krog Krka - Aklimat Ptuj 35:37 (17:20) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša 9, Kreft 3, L. Širec, Kolednik 1, Pušnik, Grabrovec, Borovčak 2, T. Širec, Selinšek 8, Korotaj 6, Gomilšek 8. Trener: Nikola Bistrovic. Po tesnem porazu v preteklem krogu, ko so Ptujčanke dokaj nesrečno klonile proti Žalcu, in četrtkovem pokalnem obračunu, ko je na Ptuju »padel« Branik, so se v 3. tekmi prvenstva igralke iz najstarejšega slovenskega mesta podale na zahtevno gostovanje na Dolenjsko. Tam jih je čakala ekipa Krke, tekmo pa lahko mirno označimo za enega izmed derbijev kroga. V dinamični in občasno tudi napeti tekmi so se novih dveh točk na koncu veselile gostje in tako nadoknadile »izgubljeno« na domači tekmi z Žalcem. Kljub temu da so bili nekateri mnenja, da se bo četi Ni-kole Bistrovica poznala utrujenost po četrtkovi pokalni preizkušnji, ni bilo tako, saj so gostje odigrale dobro tekmo. Uvod je bil dokaj izenačen, večje razlike v svojo korist ni uspela narediti nobena od ekip. Kljub temu da so igrale brez Majcnove, so se Ptujčanke taktično odlično pripravile na domačo ekipo. Z globoko obrambo so gostje želele čim prej »utruditi« njihove zunanje igralke in to jim je tudi uspelo. Pri izidu 9:7 so gostje nanizale štiri zaporedne zadetke, povedle 7:11, vodstva pa nato do konca prvega polčasa niso več izpustile iz rok. Tudi dogovora iz slačilnice so se »aklimatke« držale, kar je pokazal drugi del igre, ko se je tekma »lomila«. Gostje so s tremi zaporednimi zadetki ušle na +6 (17:23), a se »farmacevtke« niso predale in v 44. minuti so se približale na -2 (25:27). Vsega je bilo praktično konec pet minut za tem, ko so Štajerke spet ušle 1. A SRL (ž) REZULTATI 3. KROGA: Krka -ŽRK Aklimat Ptuj 35:37 (17:20), Zagorje - Celje Celjske mesnine 25:21 (13:12), Krim Mercator -Ljubljana 39:24 (19:13), Zelene Doline Žalec - Velenje 23:18 (9:10), Tekma Ž.U.R.D. Koper -Mlinotest Ajdovščina je bila preložena, prosta je bila ekipa ŽRK Branik. 1. KRIM MERCATOR 3 3 0 0 6 2. ZEL. DOLINE ŽALEC 3 3 0 0 6 3. ZAGORJE 3 3 0 0 6 4. AKLIMAT PTUJ 3 2 0 1 4 5. CELJE C. MESNINE 2 1 0 1 2 6. Ž.U.R.D. KOPER 2 1 0 1 2 7. BRANIK 2 1 0 1 2 8. KRKA 2 0 0 2 0 9. MLIN. AJDOVŠČINA 2 0 0 2 0 10. LJUBLJANA 3 0 0 3 0 11. VELENJE 3 0 0 3 0 na šest zadetkov prednosti (25:31). Svojim varovankam bo trener Nikola Bistrovič sedaj na- menil nekaj počitka, saj sledi reprezentančni premor, nato pa bodo Ptujčanke še proste. Naslednjo tekmo v prvenstvu bodo tako odigrale šele 22. oktobra doma proti ekipi Velenja. tp Ptujčanke slavile v derbiju Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ŽRK Aklimat Ptuj so najprej v četrtek iz pokalnega tekmovanja izločile Mariborčanke, v soboto so v Novem mestu v prvenstvenem srečanju ugnale še Krko. torek • 4. oktobra 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 9. krog Lahko bi izvlekli več ... Zavrč - Zarica Kranj 2:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Istenič (40.), 0:2 Mlakar (45.),1:2 Panikvar (63., z 11 m), 2:2 Zorko (83.) ZAVRČ: Kovačič, Kukec, Lonzarič, Zorko, Marciuš, Mo-njac (od 80. Potočnik), Ptiček, Županič, Krajnc (od 46. Panikvar), Ahec (od 46. Zorec), Wojciechowski. Trener: Miran Emeršič. V športnem parku v Zavrču so gledalci videli dva različna obraza domače ekipe. Ta je Zarici v prvem delu dovolila, da jim je na (preveč) enostaven način zabila dva zadetka, medtem ko je bila ob dveh zadetkih v nadaljevanju tekme celo blizu zmagi. Obe ekipi sta sicer nujno potrebovali točke za skok z dna lestvice, a na koncu sta v zanimivi tekmi obe vpisali le po točko. V prvem polčasu je Zavrč igral slabo, s precejšnjim številom individualnih napak v igri, kar so Kranjčani v končnici znali izkoristiti. Na lahek način so po napakah in pre-igravanju obrambe prišli do zaključnih strelov, v polno sta zadela Istenič in Mlakar - 0:2. Domačini so v prvem delu v enem napadu zadeli prečko (Kranjc) in vratnico (Monjac). Zavrč je veliko bolje zaigral v drugih 45 minutah, v katerih so gledalci videli lepe priložnosti na obeh straneh, v domačih vratih se je s svojimi obrambami kar nekajkrat ponovno izkazal vratar Kovačič. Na drugi strani so se kontinuirani napadi in pritisk Zavrča-nom izplačali, saj so gostje v svojem kazenskem prostoru v 63. minuti podrli Zorka in sodnik Rade Obrenovič je pokazal na belo točko. Zane- sljiv izvajalec enajstmetrovke je bil Panikvar - 1:2. Znižanje rezultata je dalo završkim nogometašem še več zagona, a so puščali precej prostora Zarici za protinapade in polpro-tinapade, ki jih pa gostje niso izkoristili. Razpoloženi Zorko je imel hitro po znižanju še eno lepo priložnost, vendar je zadel vratarja. V zaključku tekme mu je v 83. minuti po predložku z leve strani s strelom z glavo vendarle uspelo poravnati rezultat na 2:2. Sledila je dinamična končnica, v kateri je imel zadnjo priložnost na tekmi v zadnji minuti sodnikovega podaljška Panikvar, a je s strelom z razdalje zadel »le« prečko. Glede na prikazano obeh moštev se je tekma vendarle zasluženo končala z neodločenim rezultatom. Roltek Dob - Drava Ptuj 4:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Kidrič (10.), 1:1 Čeh (11. z 11. m), 2:1 Kidrič (43.), 3:1 Leskovar (63., z 11 m), 4:1 Grvala (65.), 4:2 Bašič (83). DRAVA PTUJ: Musič, Močič, Frelih, Kajtazi, Rešek (od 69. Furjan), Čeh, Bašic, Roškar, Kurež (od 60. Torra), Hliš (od 46. Romih), Lovenjak. Trener: Simon Sešlar. RDEČI KARTON: Češnjevar (70, Dob) Nogometaši Drave so bili na težkem gostovanju v Dobu vsaj enakovreden tekmec domačinom v prvem polčasu, medtem ko so v drugem v desetih, petnajstih minutah igrali katastrofalno, kar je Roltek izkoristil za zmago. Bivši član ptujske ekipe Kidrič je v deseti minuti po pre-dložku in odbiti žogi dobro Rokomet • Pokal Slovenije (ž) Med najboljših osem ZRK Aklimat Ptuj - DP Logik Branik 36:33 (17:15) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša 6, Kac, Kreft 1, Ivančič, Kolednik 1, Pušnik, Grabrovec, Borovčak 4, Se-linšek 7, Majcen 3, Korotaj 5, Gomilšek 9. Trener: Nikola Bistrovič. Sosedski pokalni dvoboj osmine finala je minil v zelo nihajoči igri domačih rokome-tašic, ki so na koncu prišle do zmage težje od pričakovanj. Do 15. minute so domačinke naredile dve seriji 5:0 in prišle do vodstva 12:5. V tem obdobju je dobro delovala obramba, na vratih se je izkazala Križančeva, v protinapadih so bile uspešne Mate-ševa, Korotajeva, Selinškova in Gomilškova. Prvim trem omenjenim, ki so nosilke igre, se je tokrat strelsko pridružila desnokrilna igralka Gomilškova, saj je dosegla kar devet zadetkov. Na drugi strani jih je še več, kar 13, za- reagiral, saj je zadel s strelom s približno petih metrov - 1:0. Takoj po prejetem zadetku je Drava izenačila, saj je Čeh podal do Reška, ki ga je domača obramba zaustavila s prekrškom za najstrožjo kazen. V zadetek jo je pretvoril Nastja Čeh - 1:1. V dinamičnem in izenačenem prvem delu so nato bili domačini nevarni predvsem iz prekinitev, medtem ko so imeli gostje veliko lepše priložnosti iz igre, a Bašic v dveh idealnih situacijah ni premagal Čretnika. »Kazen« je prišla v 43- minuti: ptujska obramba je »zaspala« in po predložku je bil na treh metrih popolnoma sam Kidrič, ki je žogo poslal v gol - 2:1. Varovanci Simona Sešlarja so takoj v nadaljevanju napadli in po kotu je Lovenjak streljal s petih metrov, a žogo so z golove črte izbili domači branilci. Sledilo je obdobje slabe igre Ptujčanov, kar so varovanci Damijana Romiha izkoristili za povišanje vodstva. Najprej je Močič v 63. minuti podrl Grvala za enajstmetrovko, ki jo je iz- Triglav po prvi tretjini sezone 100 % Nogometaši v 2. slovenski ligi so odigrali tekme 9. kroga, s katerimi so zaključili prvo tretjino prvenstva. Na vrhu je s 100-odstotnim izkupičkom kranjski Triglav, ki letos kaže »mišice«. Tokrat so ugnali prerojeno ekipo Brd, ki je slavila na zadnjih dveh tekmah. Kot najbližja zasledovalca sta se pokazala Ankaran in Dob. Varovanci Vlada Badži-ma so tokrat v gosteh ugnali Krko, strelec edinega zadetka je bil ob koncu tekme Matej Zemljak. To je bil njegov že 11 zadetek v sezoni, enak izkupiček ima le še Matej Podpla-tnik (Triglav) - tudi dvakratni strelec v tem krogu. Zgornji del lestvice zaključujeta Krka in Brežice. Slednje Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča (na fotografiji v belem dresu Rok Zorko) so slabo odigrali končnico prvega polčasa, v končnici drugega so rezultat izenačili. koristil Leskovar - 3:1. Po globinski žogi je dve minuti kasneje mladi Grvala preigral obrambnega igralca Drave in prišel sam pred vratarja Musiča ter dosegel še četrti zadetek za svojo ekipo - 4:1. Dobro priložnost za peti zadetek je imel Roltek takoj zatem, saj so gostje nepravilno zaustavili Grvalo in sodnik Nejc Kajtazovič je dosodil naslednjo 11-metrovko. Izka- so tokrat izgubile v Veržeju, s čimer so se Prleki vsaj začasno rešili predzadnjega mesta. Tega po remiju na derbiju začelja med Zavrčem in Zarico zasedajo Kranjčani. REZULTATI 9. KROGA: Farmtech Veržej - Brežice Terme Čatež 3:1 (1:0); Roltek Dob - Drava Ptuj 4:2 (2:1); Zavrč - Zarica Kranj 2:2 (0:2); Triglav Kranj - Brda 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Durkovič (30.), 2:0 Poplatnik (42.), 2:0 Poplatnik (78.), 3:1 Jogan (84.); Krka - Ankaran Hrvatini 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Ze- mljak (82.). 1. TRIGLAV KRANJ 9 9 0 0 26:7 27 2. ANKARAN-H. 9 6 1 2 23:11 19 3. ROLTEK DOB 9 5 3 1 25:8 18 4. KRKA 9 4 1 4 21:9 13 zal pa se je Musič, ki je strel Grvale ubranil. V 70. minuti je Češnjevar pred kazenskim prostorom s prekrškom zaustavil Bašica in zato prejel direktni rdeč karton, kar je pomenilo, da so imeli Ptujčani do konca tekme igralca več. Takoj po tej situaciji se jim je ponudila lepa priložnost za znižanje rezultata, a je strel Čeha z 11-metrovke ubranil Čretnik. Domači vratar je mo- 5. BREŽICE 9 3 3 3 13:15 12 6. BRDA 9 2 3 4 9:16 9 7. DRAVA PTUJ 9 2 2 5 17:25 8 8. FARM. VERŽEJ 9 2 2 5 8:20 8 9. ZARICA KRANJ 9 2 1 6 11:26 7 10. ZAVRČ 9 1 2 6 13:29 5 JM FARMTECH VERŽEJ -BREŽICE TERME ČATEŽ 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Vindiš (41., z 11 m), 2:0 Vindiš (54., z 11 m), 3:0 Cvrtila (77.), 3:1 Gata-rič (89.). FARMTECH VERŽEJ: An-drejč, Srnec, Vindiš, Vok, Tr-stenjak (Koprivica, 73), Lah, Cvrtila, Hočevar, Čuk (Labaš, 79), Ilič (Gamilec, 59), Aleksandrov. Trener: Zlatko Gabor. Tekma enajstmetrovk v Veržeju! Sodnik Bojan Tkalčič iz Maribora se je odločil za kar ral v zaključku tekme vendarle še enkrat po žogo v mrežo, potem ko je Čeh lepo našel Bašica, ki je z lobom postavil končni rezultat tekme 4:2. Ptujčani so bili poraženi od boljše ekipe Rolteka, a so na čase igrali kar dobro. Za boljši rezultat pa so - tako kot že na nekaterih prejšnjih tekmah - naredili absolutno preveč napak ... David Breznik tri dosojene najstrožje kazni -Veržejci so svoji izkoristili, ko je bil obakrat uspešen nekdanji igralec ptujske Drave Luka Vindiš; Brežičani pač ne, saj je strel Adisu Hadžanoviču v 69. minuti domači vratar Matej Andejč ubranil. Sicer je tudi tokrat imel strateg gostiteljev Zlatko Gabor veliko težav pri sestavi ekipe. Nejc Ajlec in najboljši strelec minule sezone Sebastjan Petek sta poškodovana, Tjaž Po-lajžar pa je manjkal iz osebnih razlogov. Nekoliko boljši od prvega je bil drugi polčas tekme, ko so domačini dosegli še dva zadetka in si zagotovili pomembno zmago, gostom iz Brežic pa je čast rešil Nikola Gatarič z zadetkom v samem zaključku tekme. NŠ bila Šauperl Iličeva. Prav na krilih omenjene in njenih štirih zaporednih zadetkih so se nepopustljive Mariborčanke vrnile v igro ter ob polčasu zaostajale le za dva zadetka. Gostje so v nadaljevanju zaigrale še bolj globoko obrambo 3-2-1 in učinkovito v napadu, tako, da so ob dobri spodbudi s tribun najprej izenačile na 20:20, nato pa celo povedle 21:23 in 22:24. To je bil alarm za domači ŽRK Akli-mat, ki so po nasvetih trenerja Nikole Bistroviča naredile popoln preobrat. Močno so »stisnile« v obrambi ter v napadu dale kar sedem zaporednih zadetkov za vodstvo 29:24. To prednost so rutini-rano zadržale do konca srečanja in se uvrstile v četrtfinale Pokala Slovenije. David Breznik Četrtfinalistke Pokala Slovenije: Aklimat Ptuj, Krim Mer-cator, Zelene doline Žalec, Ljubljana, Jadran Bluemarine Hr-pelje, Celje Celjske mesnine, Mlinotest Ajdovščina, Naklo. Rokomet • 1. B SRL (m) Za uspeh je deset minut dobre igre premalo Sevnica - Moškanj-ci-Gorišnica 28:26 (15:11) RD MOŠKANJCI-GORIŠNI- CA: Bratuša, Šandor 1, Gre-gorec 5, Kočar 1, Ozmec, Lo-zinšek 1, Grobelnik 4, Ranfl, Vrbančič, Žuran, Krabonja 6, Geč, Bedrač 4, Koštomaj 4. Trener: Robert Bezjak. Po porazu v preteklem krogu doma proti nekdaj velikemu Slovanu so se tokrat rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice v gosteh pomerili z ekipo Sevnice. V povprečni rokometni predstavi so na koncu gostje potegnili krajši konec in vknjižili nov poraz. Za uspeh je namreč treba garati in dobro igrati skozi celotno srečanje in ne le deset minut, kot so to gostje uprizorili v Posavju, ko so zelo dober rokomet igrali le v obdobju od 40. do 50. minute. Uvod sicer ni nakazoval končnega razpleta, saj so ru-meno-črni začeli odločno in imeli srečanje pod nadzorom. Približno na polovici prvega polčasa pa so domačini vzpostavili ravnotežje, postajali vse boljši in kmalu začeli diktirati tempo igre. Blestel je Kuhar, prav gotovo prvo ime Sevnice, ki je neusmiljeno zadeval, skupaj je dosegel kar 11 zadetkov. Najvišjo prednost so imeli domačini prav v zadnji minuti prvega dela igre (15:10), Grobelnik pa je nato postavil izid polčasa. Tudi uvodne minute nadaljevanja so pripadle domači vrsti, predvsem po zaslugi preveč napak gostov v napadu, ki so bile predvsem posledica preveč statične igre. V 37. minuti je bilo tako že 21:14, nato pa se je razlika -7 v prid Sevnice izpisala še nekajkrat. Ko so Štajerci uvideli, da je vrag odnesel šalo, so se le zbrali in se s serijo 0:6 približali na le zadetek razlike (23:22). Sledile so izenačene minute, gostje pa so kar trikrat zapravili priložnost za izenačenje. To so domačini izkoristili in rumeno-črnim niso dovolili popolnega preobrata. Ob koncu je bilo tako 28:26. V naslednjem krogu igralci Moškanjcev-Gorišnice doma gostijo ekipo Šmartnega. Pričakovati je nov težek obračun, domačini pa bodo morali pošteno razširiti obdobje dobre igre iz Sevnice. Če jim bo to uspelo, potem lahko računajo na uspeh v tej sila izenačeni ligi. tp 1. B SRL (m) REZULTATI 3. KROGA: Sevnica - Moškanjci-Gorišnica 28:26, Krško - Rudar 41:34, Škofljica Pekarna Pečjak -Brežice 33:26, Črnomelj -Sviš Ivančna Gorica 23:29, Radeče Papir Nova - Mokerc-Ig 35:29, Slovan - Herz Šmartno 22:28, Cerklje - Krim-Olimpija - preloženo. 1. SVIŠ IVANČNA G. 3 3 0 0 6 2. HERZ ŠMARTNO 3 2 0 1 4 3. KLUB KRŠKO 3 2 0 1 4 4. RADEČE PAPIR NOVA 3 2 0 1 4 5. SLOVAN 3 2 0 1 4 6. BREŽICE 3 2 0 1 4 7. MOKERC - IG 3 1 0 2 2 8. KRIM-OLIMPIJA 2 1 0 1 2 9. RUDAR 3 1 0 2 2 10. CERKLJE 2 1 0 1 2 11. MOŠKANJCI - G. 3 1 0 2 2 12. ŠKOFLJICA PEČJAK 3 1 0 2 2 13. SEVNICA 3 1 0 2 2 14. ČRNOMELJ 3 0 0 3 0 14 Štajerski Šport torek • 4. oktobra 2016 Nogomet • 3. SNL - sever, fige MNZ Ptuj Gerečja vas zasedla vrh 3. SNL - sever REZULTATI 7. KROGA: Mons Claudius - Dravinja 2:1 (0:0), ZU-VIL Brunšvik - Šmarje pri Jelšah 3:1 (1:1), Šmartno 1928 - Rogaška 0:1 (0:0). Tekme S.Rojko Dobrovce - Videm, Korotan Prevalje -Fužinar Ravne Systems in Maribor B - Dravograd bodo odigrane v sredo, 5. 10., AjDAS Lenart - Šampion pa 12. 10. 1. ROGAŠKA 7 6 10 19:2 19 2. MARIBOR B 6 5 1 0 24:5 16 3. ŠMARJE PRI J. 7 4 2 1 15:9 14 4. DRAVINJA 7 3 2 2 12:11 11 5. S.R. DOBROVCE 6 3 2 1 10:11 11 6. MONS CLAUD. 7 3 1 3 14:13 10 7. VIDEM 6 2 2 2 12:8 8 8. Z. BRUNŠVIK 7 2 2 3 12:17 8 9. FUŽINAR RAVNE 6 2 1 3 6:9 7 10. ŠMARTNO 7 2 0 5 8:11 6 11. KOROTAN 6 1 2 3 10:18 5 12. ŠAMPION 6 1 1 4 9:16 4 13. DRAVOGRAD 6 114 7:14 4 14. A. LENART 6 0 2 4 4:18 2 Superliga: Prvi poraz Bistrice Derbi 6. kroga v Superligi je bil odigran v Gerečji vasi, kjer se je domače moštvo merilo z ekipo Bukovci. Tekmo so prepričljivo dobili vijoličasti, ki so si pot do zmage tlakovali že takoj na začetku, saj je bilo v 8. minuti že 2:0. Apače so v so- boto v gosteh presenetile ekipo Središča, zadela sta Šen-kiš in lanski prvi strelec lige Fruk. Zelo zanimivo je bilo tudi na Hajdini, kjer so domačini s »petardo« odpravili favorizirano ekipo Cirkulan. Cirkulane so klonile že tretjič letos. Na nedeljskih preizkušnjah so po preobratu prvo zmago letos vknjižili nogometaši Podvincev, ki so z 2:1 ugnali novince v ligi, ekipo Skorbe. Bistričani so prišli v Stojnce kot favoriti, saj so brez poraza zasedali vodilno pozicijo. Po tekmi je bilo drugače, saj so domačini po enajstmetrovki, ki jo je ob koncu tekme realiziral P. Pernek, minimalno slavili in gostom prizadejali prvi poraz letos, ki jih je stal vodilne pozicije na tabeli. tp REZULTATI 6. KROGA: Hajdina - Cirkulane 5:2 (2:0); strelci: 1:0 Simonič (37.), 2:0 Svržnjak (45.), 3:0 Črnko (59., iz 11-m), 3:1 Kelc (79., iz 11-m), 4:1 Zorc (82.), 5:1 Štumberger (83.), 5:2 Cesar (91.); Središče ob Dravi - Apače 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Šenkiš (27.), 0:2 Fruk (68.); Gerečja vas - Bukovci 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Letonja (3.), 2:0 Arsič (8.), 3:0 Rozman (44., iz 11-m), 4:0 Čeh (86.); Podvinci Betonarna Kuhar - Skorba 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Šimenko (14.), 1:1 D. Petrovič (24.), 2:1 T. Pesek (80.); Stojnci - Kety Emmi Bistrica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 P. Pernek (88., iz 11-m). 1. GEREČJA VAS 6 5 0 1 23:6 15 2. KETY BISTRICA 6 4 11 13:8 13 3. BUKOVCI 6 3 12 12:8 10 4. HAJDINA 6 3 12 10:13 10 5. STOJNCI 6 3 0 3 9:8 9 6. APAČE 6 3 0 3 11:14 9 7. CIRKULANE 6 2 13 11:10 7 8. SREDIŠČE 6 2 1 3 9:14 7 9. PODVINCI 6 1 1 4 8:20 4 10. SKORBA 6 10 5 12:17 3 1. liga MNZ Ptuj: Gneča pri vrhu REZULTATI 6. KROGA: Ormož - Tržec 0:1 (0:1), Dornava - Gorišnica 2:2 (1:1), Rogoznica - Podlehnik 1:0 (1:0), Pragersko - Markovci 0:3 (0:0), Boč Poljčane - Le-skovec 0:2 (0:1). 1. MARKOVCI 6 4 0 2 11:5 12 2. GORIŠNICA 6 3 2 1 10:9 11 3. PODLEHNIK 6 3 1 2 12:6 10 4. ROGOZNICA 6 3 12 10:8 10 5. LESKOVEC 6 3 1 2 7:7 10 6. PRAGERSKO 6 3 0 3 13:12 9 7. ORMOŽ 6 3 0 3 8:8 9 8. BOČ POLJČANE 6 2 0 4 7:10 6 9. TRŽEC 6 2 0 4 5:12 5 10. DORNAVA 6 1 1 4 9:15 4 Futsal • 1. SFL Po visoki zmagi še višji poraz Tomaž ŠIC bar -Dobovec Pivovarna Kozel 2:10 (0:5) STRELCI: 0:1 Rednak 14., 0:2 Vojsk 15., 0:3 Vojsk 16., 0:4 Belšak (ag) 17, 0:5 Vrabel 19., 0:6 Rednak 23., 0:7 Bizjak 26., 1:7 Goričan 28., 1:8 Rednak 32., 1:9 Krivec 32., 2:9 Gašparič 34., 2:10 Vrabel 40. TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Kozar; Kolarič, Magdič, Ško-liber, Miklašič, U. Goričan, Gašparič, Roškar, Budja, D. Goričan, Kociper, Belšak. Tre- nerja: Matej Gajser in Marjan Magdič. Visoka zmaga v prvem krogu v Sevnici (7:2) in več kot desetletje brez prvenstvene tekme v futsalu v pr-leški prestolnici sta na prvo domačo tekmo ekipe Tomaž ŠIC bar v Ljutomer privabila več kot 300 ljubiteljev tega dvoranskega športa. Ti pa so videli izredno razigrano eno najboljših slovenskih ekip zadnjih let. Dobovec Pivovarna Kozel, polfinalist minule sezone, je pod vodstvom trenerja Andreja Dobovičnika, selektorja slovenske izbrane Foto: Črtomir Goznik V derbiju začelja so nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar na domačem igrišču ugnali Skorbo. 2. liga MNZ Ptuj: Grajena ne popušča niti za ped REZULATATI 5. KROGA: Makole bar Miha - Lovrenc 0:1 (0:0), Majšperk - Hajdoše 3:1 (0:0), Zgornja Polskava -Grajena 2:3 (1:2), Slovenja vas - Polskava avtop. Grobel-nik 1:4 (1:2). 1. GRAJENA 5 5 0 0 22:4 15 2. POLSKAVA 5 4 0 1 10:4 12 3. MAJŠPERK 5 3 11 10:8 10 4. HAJDOŠE 4 3 0 1 9:3 9 5. LOVRENC 4 2 0 2 5:6 6 6. SLOVENJA VAS 4 1 1 2 7:11 4 7. ZG. POLSKAVA 4 1 0 3 9:9 3 8. MAKOLE MIHA 5 0 0 5 2:14 0 9. OPLOTNICA 4 0 0 4 0:15 0 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 5. KROGA: Tr- žec - Gorišnica 4:5, Podleh-nik - Dornava 1:1, Podvinci - Markovci 3:0, Grajena - Borovci 8:1. 1. GORIŠNICA 5 5 0 0 14:9 15 2. PODVINCI 5 3 1 1 15:7 10 3. GRAJENA 5 3 0 2 18:10 9 4. TRŽEC 5 3 0 2 18:16 9 5. PODLEHNIK 5 1 2 2 8:13 5 6. DORNAVA 5 113 8:9 4 7. MARKOVCI 5 1 1 3 9:14 4 8. BOROVCI 5 0 1 4 5:17 1 VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 5. KROGA: Skorba - Pragersko 4:0, Haj- dina - Gerečja vas 5:0, Spodnja Polskava - Leskovec 6:0. 1. SKORBA 5 4 10 16:4 13 2. LOVRENC 4 3 0 1 9:8 9 3. HAJDINA 4 2 1 1 13:6 7 4. SP. POLSKAVA 4 2 0 2 12:11 6 5. PRAGERSKO 4 112 5:8 4 6. GEREČJA VAS 4 0 2 2 3:9 2 7. LESKOVEC 5 0 1 4 6:18 1 VETERANI 40 REZULTATI 5. KROGA: Haj-doše - Ormož 1:5, Majšperk -Videm 0:2, Pohorje Oplotnica - Zgornja Polskava 2:0. 1. VIDEM 5 5 0 0 18:6 15 2. POHORJE OPL. 5 2 1 2 9:9 7 3. HAJDOŠE 5 2 1 2 7:11 7 4. ORMOŽ 5 2 0 3 10:10 6 5. ZG. POLSKAVA 5 1 2 2 6:9 5 6. MAJŠPERK 5 0 2 3 4:9 2 JB vrste, povsem deklasiral gostitelje in slavil visoko zmago z 10:2. Na krilih uspeha v Sevnici in ob bučni podpori publike so bili mladi igralci ekipe Tomaž ŠIC bar do prvega zadetka, ki je padel v 14. minuti, povsem enakovredni favoriziranim gostom, na trenutke so bili celo nevarnejši. Še dolgo bodo verjetno pomnili prečnik Mihe Magdiča, vratnico Marka Roškarja in še nekaj nevarnih poskusov, ki so jih zaustavili spretni in izkušenejši gostje. Agresivna igra domačinov je bila vzrok za številne prekrške, tako so imeli Dobovčani že v 11. minuti ob izpolnjeni kvoti šestih domačih prekrškov priložnost za zadetek, vendar je bil strel Uroša Krofliča z desetih metrov nenatančen. Tri minute za tem je domači vratar Kristian Vrbnjak uspel ukrotiti ponovni poskus z desetih metrov, ki ga je izvajal Aleš Vrabel. To je očitno razjezilo goste, ki so prestavili v višjo prestavo, v slabih treh minutah dosegli štiri zadetke in odločili dvoboj v svojo korist. Pred koncem prvega polčasa se je poškodoval še vratar Vrbnjak, s čimer so gostitelji izgubili upanje za ugodnejši rezultat. V začetku drugega dela tekme so gostje z zadetkoma Roka Rednaka in Jaka Bizjaka prišli do visokega vodstva s 7:0, kljub temu pa gledalci niso pustili na cedilu domačinov. Še vedno so jih glasno spodbujali, v 28. minuti, ko je prvi zadetek za gostitelje dosegel Urban Goričan, pa je bilo vzdušje v dvorani takšno, kot če bi ekipa pod vodstvom 1. SFL REZULTATI 2. KROGA: Tomaž ŠIC bar - Dobovec Pivovarna Kozel 2:10 (0:5), Sevnica - Oplast Kobarid 3:0 (2:0), Litija - Proen Maribor 4:4 (3:1), Bronx Škofije - Puntar 2:1(1:1), Zavas Siliko - Benedikt 6:3 (4:2). »V petih minutah se nam je vse podrlo« Matej Gajser, trener Tomaža ŠIC bara: »Najprej čestitke gostom za prikazano predstavo. Rezultat je realen pokazatelj dogajanja na igrišču. Medtem ko smo v prvem polčasu, nekje do 10. minute, še nekako držali priključek in imeli aktiven rezultat, se nam je nato v vsega petih minutah zadeva podrla. Po zaostanku z 0:5 je bilo veliko težje igrati. Kljub temu moram fante pohvaliti, da so do konca dvoboja odigrali borbeno.« Dejan Kociper, igralec Tomaža ŠIC bara: »Zmanjkalo nam je moči, vidi se, da nimamo izkušenj, imeli pa smo tudi nekaj nesreče. Gostje so izkušena ekipa z dolgoletnimi izkušnjami v prvi ligi, zato so tokrat povsem zasluženo zmagali.« Andrej Dobovičnik, trener Dobovca Pivovarne Kozel: »Vesel sem, da se je futsal vrnil v Ljutomer, da je tudi ta konec Slovenije dobil prvoligaša. Spomnim se tekem v tem mestu iz časov, ko sem bil še sam aktiven igralec. Tukaj so bile vedno odlično obiskane tekme, zato se z veseljem vračam v Ljutomer. Če se dotaknem še tekme: imamo solidno sestavljeno ekipo, ki pa še nima prepoznavne igre. Ključno je bilo, da smo v drugem delu prvega polčasa strli borbene domačine.« Uroš Kroflič, igralec Dobovca Pivovarne Kozel: »Nasprotnik je bil na začetku tekme izredno agresiven, kar nam je povzročalo težave. Po prvem zadetku nam je igra stekla in povsem zasluženo smo zmagali. Vidi se, da se še uigravamo, tokratna tekma, ki je bila proti nekoliko lažjemu nasprotniku, pa je bila dobra priprava za naslednje dvoboje.« Mateja Gajserja in Marjana Magdiča povedla. Do konca dvoboja so gostje še trikrat premagali rezervnega vratarja Andreja Kozarja, mladi 19-letni Mitja Gašparič pa je s svojim prvencem v prvoliga- ški konkurenci dosegel drugi zadetek za domačo ekipo. V naslednjem, tretjem krogu bo ekipa Tomaž ŠIC bar ta petek gostovala pri državnih prvakih, ekipi Proen Maribor. Miha Šoštarič Foto: Miha Soštarič Uvodna tekma ekipe Tomaž ŠIC bar na domačem parketu se je končala z visokim porazom proti Dobovcu Pivovarni Laško. 1. BRONX ŠKOFIJE 2 2 0 0 8:5 6 2. LITIJA 2 1 1 0 10:6 4 3. P. MARIBOR 2 1 1 0 8:7 4 4. DOBOVEC 2 1 0 1 13:6 3 5. O. KOBARID 2 1 0 1 5:3 3 6. ZAVAS SILIKO 2 1 0 1 8:9 3 7. SEVNICA 2 1 0 1 5:7 3 8. TOMAŽ ŠIC BAR 2 1 0 1 9:12 3 9. BENEDIKT 2 0 0 2 7:12 0 10. PUNTAR 2 0 0 2 1:7 0 Športni napovednik Rokomet • Mednarodni tekmi PRIJATELJSKI ČLANSKI TEKMI (ž): Slovenija - Češka (SREDA ob 18.00); Slovenija - Češka (ČETRTEK ob 18.00; obe tekmi bosta v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju) DB petek • 7. oktobra 2016 Šport, šport mladih Štajerski TEDNIK 15 Športne novičke Motokros • Državno prvenstvo Rokomet • Žreb Pokala Slovenije Na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so opravili žreb 1/16 finala moškega pokala Slovenije. Branilce naslova, igralce Celja Pivovarne Laško, čaka boj s Slovenj Gradcem 2011. Tekme tega dela tekmovanja bodo 26. oktobra. Preostali pari: Grosuplje - Jeruzalem Ormož, Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj, Arcont Radgona - Velika Nedelja, Grča Kočevje - Trimo Trebnje, Metlika - Urbanscape Loka, Mokerc-Ig -Gorenje Velenje, Jadran 2006 Hrpelje Kozina - Slovan, Pomur-je - Radeče papir Nova, Rudar - Herz Šmartno, Sviš Ivančna Gorica - Maribor Branik, Brežice - Cerklje, Istrabenz plini Izola - Riko Ribnica, Alples Železniki - Črnomelj, Dobova - Krka in Krim Olimpija - Koper 2013. sta Mali nogomet • Tomažu pokalni naslov MNZ Ptuj V športni dvorani Center je bil v nedeljo odigran zaključni turnir pokalnega tekmovanja v malem nogometu za leto 2016 pod okriljem MNZ Ptuj. Na njem so sodelovale ekipe FC Ptuj, KMN Tomaž ŠIC Bar in Kebelj, ki so igrale po sistemu vsak z vsakim. Rezultati: Tomaž Šic bar - FC Ptuj 3:2, Tomaž Šic bar - Kebelj 2:0, Kebelj - FC Ptuj 2:0. Vrstni red: 1. Tomaž Šic bar, 2. Kebelj, 3. FC Ptuj. Z dvema zmagama je pokal osvojila ekipa KMN Tomaž ŠIC Bar, ki se je uvrstila v osmino finala pokalnega tekmovanja Terme Olimia pod okriljem NZS za sezono 2016/17. Matej Gajser, trener KMN Tomaž ŠIC Bar: »Po petkovi tekmi 1. SFL v Sevnici se nam je v pokalnem tekmovanju poznala utrujenost. Prve tekme nismo začeli na način, kot smo se dogovorili, na koncu smo z nekaj sreče vseeno zmagali. Drugo tekmo proti ekipi Keblja smo odigrali bistveno bolje. Kontrolirali smo celoten potek tekme in zasluženo zmagali. Cilj v pokalu smo z uvrstitvijo v 1/8 finala dosegli. Sedaj bomo počakali žreb, nato pa se maksimalno pripravili na naslednjega tekmeca.« David Breznik Namizni tenis • Marsel na 1. OT za člane med najboljših 16 V Logatcu je pred dobrim tednom potekal 1. odprti turnir v novi sezoni za člane in članice. V moški konkurenci je nastopilo 49 igralcev, v ženski pa 21 igralk. NTK Ptuj so zastopali Luka Krušič, Marsel Šegula in Gorazd Selišek. Gorazd ni bil uspešen v svoji kvalifikacijski skupini, Marsel in Luka pa sta oba osvojila 2. mesti in si s tem priborila nastop v finalnem delu žreba. Predvsem 14-letni Marsel je imel zelo težko delo, saj je dva starejša tekmeca ugnal z izidom 3:2 (Žana Koreleca in Matica Kaiserja). V finalnem delu je Luka klonil v prvem dvoboju, ugnal ga je Janez Petrovčič (Inter Diskont). Marsel je odigral še tretji razburljiv dvoboj, tokrat z Lovrom Jemcem (Logatec). Domačin je vodil 0:2 in 2:3 v nizih, Ptujčanu pa je uspel preobrat in je zabeležil lepo zmago 4:3 (-9, -7, 6, 11, -9, 9, 6). S tem se je uvrstil med najboljših 16, kjer ga je ustavil tri leta starejši Tilen Cvetko (Krka). JM Odbojka • Ptujskim odbojkaricam pripravljalni turnir v Varaždinu Varaždin je v soboto in nedeljo gostil mednarodni prijateljski odbojkarski turnir štirih ženskih ekip, na katerem so ob domači vrsti igrale še ekipe Siska, Vrbovca in Ptuja. Hrvaške ekipe nastopajo v 1. B-ligi, ptujska pa v 2. ligi vzhod. Pod vodstvom Urške Breznik so Slovenke prišle do turnirske zmage. ŽOK GSV Ptuj je v prvi polfinalni tekmi s 3:0 (20, 19, 20) premagal Vrbovec, nato pa v finalu z 2:1 (18, 11, -27) še ekipo Varaždina. V zadnjem nizu so dobile priložnost večinoma mlajše igralke, medtem ko so pred tem za skupno zmago dobro odigrale članice prve postave, ki so že pripravljene na začetek prvenstva - prva tekma jih čaka že konec tedna. David Breznik Atletika • Peteroboj reprezentanc U-16 nova izkušnja za SaroSerdinšek Trnava je preteklo soboto gostila peteroboj atletskih reprezentanc Češke, Slovaške, Hrvaške, Madžarske in Slovenije v starostni kategoriji U-16. Na seznamu slovenskih reprezentantov sta bila iz AK Ptuj Sara Serdinšek in Denis Volgemut, ki pa je odpovedal svoj nastop v metu kladiva. Mlada vsestranska ptujska atletinja Sara Serdinšek je na poziv zveze tokrat tekmovala v metu kopja. Njen rezultat 31,29 metra je zadostoval za 10. mesto. Že v prvem metu je začutila bolečino v roki, tako da je za osebnim rekordom zaostala skorajda pet metrov. Kljub temu je bila za Saro Serdinšek reprezentančna preizkušnja na Češkem dragocena izkušnja. David Breznik Tim v vitrino pospravil še domačo lovoriko Svetovni prvak v moto-krosu Tim Gajser je v svojo zbirko lovorik dodal še eno. Osvojil je naslov državnega prvaka v razredu open, v katerem je slavil tudi na nedeljski zadnji dirki sezone v Orehovi vasi. Svetovni prvak, ki je prejšnji teden zaradi posledic padca na treningu moral izpustiti nastop na pokalu narodov v Italiji, je v nedeljo prišel po svoj tretji naslov državnega prvaka v razredu MX open. Cilj je zanesljivo izpolnil, pred več kot tisoč navijači je na obronkih Radizela potrdil, da je najboljši. Za njim je tako še eno poglavje odlične sezone 2016, čaka pa ga še nekaj izzivov v dvoranskem motokrosu in nastop na dirki v ZDA. Za Gajserja je letošnji naslov slovenskega prvaka tretji v karieri v tem razredu. Tim Gajser je uspešno okreval po poškodbi in napovedal dobro pripravljenost pred dirko za pokal proizvajalcev v Gelsenkirchnu, na katero se odpravlja v tem tednu. Na dobro pripravljeni progi je bil spet razred zase in od starta do cilja niti enkrat ni pogledal nazaj. Od leta 2003 do danes je to že njegov osmi naslov državnega prvaka in tretji v kraljevi kategoriji open. »Vesel sem, da sem lahko prišel na to dirko in nastopil pred domačo publiko, ki se je Tim Gajser tudi na domačih tleh potrjuje svojo izjemnost. zbrala v lepem številu kljub nekoliko slabšemu vremenu,« je Gajser dejal ob koncu domače sezone. Svetovni prvak je bil seveda najbolj oblegan dirkač v Orehovi vasi, podpisal je številne avtogra-me v posebej za ta namen postavljenem prostoru njegovega sponzorja Monster energy, svojo srčnost pa je pokazal tudi ob podelitvi donacije poškodovanemu speedwayi-stu Maksu Gregoriču, ki se je lani huje poškodoval na dirki v Italiji, bil dolgo časa v umetni komi in se sooča z dolgotrajno rehabilitacijo. Skupni vrstni red v državnem prvenstvu: DP open: 1. Gajser (285), 2. Aljoša Molnar (220), 3. Ian Oskar Katanec (218) ... DPMX2: 1. Pancar (317), 2. Bubnič (282), 3. Anej Doplihar (251) ... DP 125 2T: 1. Milec 350, 2. Jan Hribar (276), 3. Žan Rija-vec (239) ... V razredu MX open je bil tako bolj zanimiv boj za drugo in tretje mesto, saj sta se med seboj udarila brata Irt. Na koncu je na drugo Judo • Pokal Oplotnice Judoisti Drave ekipno drugi Judo klub Oplotnica je preteklo soboto organiziral Pokal Oplotnice v judu, na katerem so odlično tekmovali mladi člani Judo kluba Drava. Ti so med 174 sodelujočimi tekmovalci iz 30 klubov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Slovenije skupno osvojili 2. mesto. Tekmovanje je štelo za slovenski pokal za starostno kategorijo U-14. Skupno so mladi ptujski judoisti in judoistke osvojili štiri prva, šest drugih in pet tretjih mest, za kar je bilo treba prikazati veliko znanja in borbenosti. Zmag so se v svojih kategorijah veselili Eva Fajt, Ana Vidovič, Alen Plošinjak in Zarja Fajt. Mlade ptujske judoiste, ki sta jih vodili Silva Čuš in Urška Urek, je pozdravil tudi nek- danji slovenski olimpijec Miran Vodovnik. Rezultati, U-14: Jaša Dajčman (-46 kg) 2. mesto Andi Karameta (-60 kg) 3. mesto Aljaž Ajdič (-50 kg) 9. mesto Luka Maroh (+66 kg) 2. mesto U-12: Eva Fajt (-27 \ ) 1. mesto Številčna zasedba JK Drava Ptuj na tekmovanju v Oplotnici stopničko stopil Jernej Irt, na tretjo pa Peter Irt. V skupnem seštevku sezone je Gaj-ser zbral 285 točk, drugi je bil Aljoša Molnar z 220, tretji pa Ian Oskar Katanec z 218 točkami. V kategoriji MX2 je 16-le-tni Jan Pancar slavil na dirki in tudi v skupnem seštevku. V prihajajoči sezoni računa na preboj v evropskem vrhu razreda EMX2, ki je nekakšna kalilnica za dirke na najvišji ravni. Drugo mesto je zasedel Luka Crnkovic in tretje Miha Bubnič. sta Ana Vidovič (-33 kg) 1. mesto Lana Gašpar (-48 kg) 2. mesto Tilen Arnuš Rokavec (-50 kg) 3. mesto Alen Plošinjak (-55 kg) 1. mesto Aljaž Jančič (-55 kg) 2. mesto Jaka Založnik (+55 kg) 4. mesto U-10: Zarja Fajt (-25 kg) 1. mesto Ana Tetičkovič (-28 kg) 2. mesto Ina Mlakar (-33 kg) 3. mesto Lan Milošič (-27 kg) 4. mesto Taj Sledič (-29 kg) 3. mesto Teo Kostanjevec (-31 kg) 3. mesto Teo Škrofič (-33 kg) 5. mesto Urban Tetičkovič (-37 kg) 4. mesto Pevec Staš (-37 kg) 7. mesto Tilen Ivančič (-50 kg) 2. mesto David Breznik Odlični rezultati mladih Ljutomerčanov Na turnirju v Oplotnici so zelo dobre rezultate dosegli tudi mladi ljutomerski judoisti, saj je v kategoriji starejših deklic (U-14) prvo mesto osvojila Sara Vrbančič (-36 kg), drugo pa Katarina Ivezič (-40 kg) in Diana Šterman (-48 kg). Pri starejših dečkih (U-14) je zmagal Miha Rudolf (-60 kg), drugi mesti sta osvojila Niki Zmazek (-38 kg) in Nejc Meznarič -60 kg), tretji pa Rok Škrbenta (-42 kg) in Nejc Vajda (-66 kg). NŠ 16 Šia/m&TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 4. oktobra 2016 Podravje • 15 let radijske oddaje Z glasbo do srca Ko govori glasba, ko govorijo Ljubitelji petkove oddaje Radia Ptuj Z glasbo do srca, ki jo že 15 let ustvarja in vodi Marjan Nahberger, so v nedeljo, 2. oktobra, Koncert ob 15-letnici je bil nekaj posebnega, pevci in občinstvo so se zlili v neponovljivo glasbeno predstavo; prvotno načrtovani koncert se je iz treh ur podaljšal v štiri in 15 minut, to pa je le nekoliko več, kot trajajo Marjanove petkove oddaje, ki se začnejo ob 20. uri in končajo ob polnoči. Prav vsaka pa je zgodba zase, kot so glasbene, življenjske in ustvarjalne zgodbe vseh, ki v njih sodelujejo in razveseljujejo ljudi. V kroniko Radia Ptuj je s posebnimi črkami zapisan 7. september 2001, ko se je vse skupaj začelo. Na začetku je bila dveurna oddaja, ki so jo na željo poslušalcev kmalu podaljšali do polnoči. Oddaja je bila neke vrste ljubezen na prvi pogled, kar je pokazal koncert, ki so ga pripravili že po treh tednih njenega predvajanja, dvorana Srednješolskega centra Ptuj je bila takrat nabito polna. Sledili so vsakoletni koncerti s številnimi glasbenimi gosti pred Mestno hišo, s katerimi so obeležili obletnice. Ulice so bile polne, kot bi bila ptujska Poletna noč. Leta 2006 je bil koncert na minoritskem dvorišču. Leta 2007 se je rodil festival Z glasbo do srca, ki so ga organizirali še v letih 2008 in 25 le* S sloganom DOMAČE JE DRUGAČE družinsko podjetje Mesarstvo Valenko iz Dornave vljudno vabi v svojo prodajalno in se prijazno priporoča tudi v prihodnje! Jurij Valenko, s.p., Dornava 32A, 2252 Dornava (02) 755 03 01 www.mesarstvo-valenko.si 2009. Od takrat teh prireditev več ni bilo, ostalo je le pri oddaji. „Lani smo se z oddajo znova preselili med ljudi, na ptujsko tržnico. Javna radijska oddaja Z glasbo do srca je postala del tradicionalnega ptujskega sejemskega dogajanja, kar so ljudje izjemno dobro sprejeli. Ob 15-letnici pa smo se odločili za velik praznični koncert v večnamenski dvorani v Go- rišnici, naša gostiteljica je bila občina Gorišnica, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Pripravili smo nepozaben dogodek," je povedal Marjan Nahberger, ki je prejšnji petek vodil že 771. oddajo Z glasbo do srca, v kateri predstavlja slovensko zabavno glasbo in zabavno glasbo iz držav bivše skupne države oz. glasbo, ki je v drugih radijskih oddajah čez dan ni slišati. Foto: Črtomir Goznik Sodelavci družbe Radio Tednik so poskrbeli za torto presenečenja. Ptuj / Deset let nakupovalnega centra Qlandia Promocijsko sporočilo Center, ki živi in diha z okoljem Ptujski nakupovalni center Qlandia je bil prvi pravi nakupovalni center, zgrajen ob Ormoški cesti na Ptuju in hkrati prvi izmed tovrstnih sedmih slovenskih centrov. Njegova gradnja je spremenila podobo te ceste, spodbudila gradnjo še drugih trgovskih, gospodarskih ter poslovnih centrov. Ob svoji 10-letnici je ptujska Qlandia 30. septembra povabila na veliko zabavo za vse generacije, osrednjo zabavno glasbeno predstavo Izgubljeni zaklad, v okviru katere je le- Rok'n'band zaigrala tudi svoje najbolj znane skladbe, s katerimi razvaja še danes (Nika, Ostani še minuto ter Jagode in čokolada), in na kateri sta za zabavo skrbela tudi gusar Val ter morska deklica Nika. Njeni najemniki - trgovci so pripravili številne ugodnosti za kupce, tematsko nagradno žrebanje je srečnemu izžrebancu prineslo zabavno gusarsko pustolovščino za celo družino v Termah Čatež, obiskovalci so se lahko posladkali tudi s praznično torto iz Sladkega buti-ka. gendarna glasbena skupina Ptujska Qlandia piše uspešno poslovno zgodbo v lokalnem okolju in ima pomembno vlogo pri soustvarjanju mestnega dogajanja, je povedal njen vodja Bojan Miško. Vsak dan sproti se trudijo, da s svojimi ponudbami in dejanji ostajajo njegov nepogrešljiv in zaupanja vreden del. Skupnost jih lepo sprejema že od vsega začetka. Ptujski nakupovalni center Qlandia pa ni samo prijetno okolje za kupce, temveč tudi za trgovce, saj več kot 60 odstotkov najemnikov slavi skupaj s centrom. Qlandia je tudi ob svojem prvem desetletju ohranila svojo humanitarno noto. Odločili so se, da bodo ob tem pomembnem jubileju darovali „za nova življenja". Prispevali so 2.000 evrov za nakup novega inkubatorja za potrebe ptujske bolnišnice. Vodja Bojan Miško je povedal, da so ponosni, da lahko pomagajo pri nabavi tako pomembnega aparata, kot je inkubator. Donacijo je v imenu bolnišnice prevzel Aleksander Voda, ki je čestital ob jubileju in se zahvalil za prispevek. V ptujski bolnišnici dr. Jožeta Potrča so veseli vsake donacije, veseli jih, da še obstajajo ljudje dobre volje, ki želijo pomagati. Vodja ptujske Qlandie Bojan Miško je predstavniku ptujske bolnišnice Aleksandru Vodi izročil prispevek v višini 2.000 evrov, s katerim bodo pomagali pri nakupu novega inkubatorja. Foto: Črtomir Goznik Na prvo slovensko Qlandio so ponosni tudi v MO Ptuj, od koder je čestitke prinesel podžupan Marjan Kolarič. Zaželel jim je vse najlepše, še veliko takšnih jubilejev, vse tiste obi- skovalce in kupce, ki so na petkovo slovesnost prišli od drugod, pa povabil, naj se še vračajo v najstarejše slovensko mesto, ki ima veliko pokazati. (MG) Rock'n'band je zabaval vse generacije, pomagala pa sta tudi gusar Val in morska deklica Nika. Foto: Črtomir Goznik Odlično jubilejno torto so spekli v Sladkem butiku. Foto: Črtomir Goznik torek • 4. oktobra 2016 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 srca ... napolnili večnamensko dvorano v Gorišnici. Slavica Merc: „Sem redna poslušalka Radia Ptuj, oddajo Z glasbo do srca poslušam od njenih začetkov. Ob poslušanju glasbe večino časa preživim v kuhinji, se počutim sproščeno, uživam, tudi delo postane užitek. Rada imam to glasbo, Marjan je pravi voditelj, pravi prijatelj, nekoč sva bila tudi sodelavca, vedno je bil človek na mestu. To vse se čuti tudi iz njegove oddaje. Želim si, da bi ta oddaja še dolgo tekla, da bi jo Marjan še dolgo vodil, da bi nas razveseljeval s svojim vodenjem in glasbenimi gosti." Karmen Merc: „Marjana radi poslušamo, tudi zato, ker je naš prijatelj, pri srcu nam je tudi glasba, ki jo vrti. Najraje poslušamo slovensko glasbo. Želimo si, da bi bilo petkovih večerov z Marjanom še veliko, da bi gostil še veliko dobrih glasbenih gostov, da bomo še naprej lahko uživali." Vesna Inkret: „Oddaja je resnično takšna, kot je njeno ime, da z glasbo seže do srca. Voditelj jo zna voditi, zna z ljudmi, zna prisluhniti, čuti se pristen odziv. Ljudje ga radi poslušajo, tako kot njegove glasbene goste. Tudi v oddaji je takšen, kot je v resnici. Oddaji in voditelju želim še dolgo življenje, še veliko lepih in v srce segajočih večerov." Ana Bezjak: „Gorišniški večer je bil neponovljiv, četudi je vse skupaj dolgo trajalo. Vsi nastopajoči so dali vse od sebe, tudi voditelj. To se je čutilo, zato je bil odziv občinstva tako izjemen." Martina Rogina: „Oddajo Z glasbo do srca redno spremljam. Všeč mi je ta glasba, glasbeniki, ki jo izvajajo. Vedno me spomni na nekaj dobrega. Poslušam jo, ker mi je voditelj pri srcu, spremljam njegove nastope, sama glasba pa je tista, ki resnično seže do srca." Podietie MAGIC 4 VGUSTINO • dekoracije prostorov • nastopi čarodeja, • animacije za otroke, •poslikava obrazov, • glasbene storitve ter specialni in • drugi odrski pyro-efekti. Z baloni dekorirajo razne prireditve kakor tudi vaš dom, trgovske centre, dvorane oz. gostišča, avtosalone in izložbe ter upoštevajo predvsem Vaše želje. Ob vaših pomembnih dogodkih vam podjetje Magic Avgustino pomaga, da stopite iz povprečja. Galerijo njihovega dela lahko vidite na spletni strani www.baloniavgustlno.si ali na Facebook profilu - magic avgustino. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Voditelj Marjan Nahberger Daniel Popovič mm; Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Maja Oderlap Marko Vozelj Nastopili so: Drugo dugme, Marko Vozelj, Nenad Kumrič Charlie, Edvin Fliser, Siniša Žunec, Maja Oderlap, Rudi Šantl, Brigita Šuler, Amir Kazic - Leo, Daniel Popovič, Natalija Verboten, klapa Kampanel, Dejan Vunjak, Stane Vidmar, Zdravko Škender, Saša Lendero, Tanja Žagar, Jasmin Stavros in Werner. Pomagali so: Občina Gorišnica, Teleing, cvetličarna Vijolica Ptuj (dekoracija odra), Jurij Valenko Dornava (pogostitev), Avgustino (pirotehnika), Sladki butik (torta presenečenja). •I i & Ji Foto: Črtomir Goznik Zdravko Skender Za vas pripravljajo dnevno več kot 30 vrst svežega peciva in tort. Pečejo drobno pecivo, potice, kekse in torte najrazličnejših oblik ter okusov po naročilu. Sredi mestnega vrveža boste v umirjenem ambientu njihove slaščičarne ob dobri kavi in osvežilnih napitkih našli tudi kaj manj sladkega. Oglejte si delček njihove ponudbe na spletni: www.siadki-butik.si ali na Facebook strani in jih obiščite v Sladkem butiku na Vinarskem trgu na Ptuju! Ob 15-letnici oddaje se Marjan Nahberger, z njim pa Radio Ptuj oz. družba Radio-Tednik Ptuj zahvaljujejo poslušalcem za njihovo zvestobo, saj brez takšnih poslušalcev, kot jih ima, zagotovo ne bi dočakala tega jubileja. Takšnega pristnega sodelovanja poslušalcev in glasbenikov si želimo tudi v prihodnje. MG Štajerski TEDNIK % n ivim pogledom Ha dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. IsgiBftriFffijft'! m ni® BtaaBlgB Cirkulane • 26. Dnevi evropske kulturne dediščine in 4. Teden kulturne dediščine Naravna in kulturna dediščina z roko v roki Mariborska območna enota Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) je v Vrtcu Cirkulane pripravila delavnice z naslovom Haloze - Naravna in kulturna dediščina z roko v roki, pred gradom Bori pa predstavitev projekta Življenje traviščem. Otroci cirkulanskega vrtca so spoznavali rastlinski in živalski svet Haloz. »Na sprehodu po travniku so otroci najprej ugotavljali, katera so vsakodnevna opravila haloškega kmeta in kakšno krajino oblikujejo, ter raziskovali posebnosti rastlinskega in živalskega sveta Haloz. Sledili sta še ustvarjalni delavnici izdelovanja metuljev in netopirjev ter igra z žabicami iz kartona,« pravijo organizatorji. Dogodek so izvedli v sklopu 26. Dne-vov evropske kulturne dediščine in 4. Tedna kulturne dediščine, pri ka- terih že tradicionalno sodeluje tudi ZRSVN. Aleksander Koren z Območne enote ZRSVN Maribor pojasnjuje, da se v LIFE projektu Življenje traviščem naravna dediščina sreča s kulturno: »Z ohranjanjem suhih travišč namreč ohranjamo tudi kulturno krajino Haloz. Znotraj projekta smo celo akcijo namenili delu s šolami. Pripravili smo učno gradivo in delovne liste, do februarja prihodnje leto bomo sestavili učni program, načrtujemo tudi obiske na šolah, naravoslovne dneve in poletne tabore na območju Haloz.« Projekt so pričeli lani novembra, trajal bo pet let. Dogodke v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine koordinira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, letos pod sloganom Dediščina okoli nas. Akcija pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije je namenjena spodbujanju zanimanja javnosti za varstvo naravne in kulturne dediščine ter povezuje 50 držav oz. okoli 6.000 mest ter več kot 20 milijonov obiskovalcev prireditev. Cilj Tedna kulturne dediščine je, da bi vsebine s področja ohranjanja naravne in kulturne dediščine vključili tudi v vzgojno-izobraževalne procese. Eva Milošič 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 4. oktobra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Jesensko sajenje čebule Nobenega dvoma ni več, jesen je tukaj. Pred nami je nekaj hladnejših, a še suhih dni, v nadaljevanju pa verjetno tudi nekaj padavin. Na zelenjavnem vrtu še ni treba hiteti s spravilom vrtnin, saj so najbolj zdrave in popolne takrat, ko jih odrežemo, izpulimo. Najprej poskrbite za por in čebulo Tako je, v minulem tednu se je začel prvi nalet porove zavrtalke. Najlažje ga opazite na drobnja-ku, na katerem se pojavijo znaki prehranjevanja muh, ki so poletje preživele v zemlji. Vsi, ki ste od pomladi pozabili, kakšni so ti znaki, si jih lahko pogledate na fotografiji. Kaj lahko naredite? Moram priznati, da je za pokrivanje že rahlo pozno. A bolje je vseeno por prekriti, kakor ga prepustiti požrešnim ličinkam. Pred pokrivanjem ga ogrnite z zemljo. Zemljo nasuj-te vse do tam, kjer se začnejo zeleni listi. Na tak način boste uničili morebitna že zaležena jajčeca. Pa še lažno steblo bo bolj belo. Najbolje je posevek prekriti z zavesami ali protiinsektnimi mrežami. To so lahko tudi tiste, ki jih drugače polagamo na okna. Prekrivanje mora biti tako, da ne bo kje lukenj, možnih vhodov za to žuželko. Posebej previdni bodite pri tleh, tam se hitro pojavijo luknje. Poleg tega lahko por zalijete ali poškropite s pripravkom iz rabar-barinih listov ali vratiča tako, da bo curek vode bolj usmerjen na steblo ob tleh kakor na liste. Ob puljenju, spravilu korenčka, peter-šilja, sladkega komarčka (kumine, komarčka, koperca ...) liste, ki jih ne potrebujete, položite kot za-stirko okoli pora. Prav tako lahko okoli pora nasujete lesni pepel. Podobno ravnajte, če ste čebulo sejali maja in je zdaj že na prostem. Sajenje čebulčka v jeseni Sajenje čebulčka v jeseni se meni osebno ne zdi najboljša rešitev na vrtovih. Še nedolgo nazaj smo v sredini avgusta nekje ob robu kakšne gredice dokaj na gosto posejali v vrstico seme majskega srebrnjaka, rastlinice pa presadili v sredini oktobra. Na tak način rastline bolje prezimijo, ceneje je, pa še zacvetijo ne naslednje leto. Ta nasvet ste letos že dobili, mogoče ste mu nekateri tudi sledili. Zdaj je čas za sajenje čebulčka. Prav idealno bo, saj bo tudi vreme primerno. Nekoliko se bo ohladilo, čebulček se bo imel dovolj časa še ukoreniniti pred zimo, ne bo pa pognal preveč listja. Majski srebr-njak je zgodnja čebula z belim mesom in belimi luskolisti. Običajno ga jemo kot mlado čebulo. Ampak tudi ta izraz ima zelo širok pomen. Mlada čebula je lahko drobna, nežna in spodaj še neodebeljena. Takšno jo poznajo v Evropi. Pri nas pa smo bolj navajeni spodaj že lepo odebeljene čebule, ki pa še nima suhih luskolistov. Pred sajenjem vendarle še eno opozorilo. Pri čebuli velja napačno mišljenje, da debel čebulček da tudi višji pridelek. To sploh ni res, debel čebulček je garancija, da bo tisti, ki je posajen v jeseni, drugo leto cvetel. Čebula je namreč spremenjeno steblo. Če je nekoliko debelejša čebula dovolj dolgo na nizkih temperaturah, se to steblo zbudi, spremeni v cvetno steblo. Tako spomladi veliko čebule iz čebulčka cveti. Zato čebulček pred sajenjem preberemo. Vse čebulčke, debelejše od 25 mm, posadimo zelo na gosto, kar enega poleg drugega skupaj v eno vrstico. To čebulo spomladi zelo hitro pojemo. Ostali čebulček pa sadimo v vrsti nekje okoli 5-7 cm narazen. Med vrsticami naj bo 30 cm prostora. Ta čebula pa lahko dozori - se odebeli, saj je verjetnost, da bo pognala v cvet, veliko manjša. Debel če- Foto: Miša Pušenjak Znaki dopolnilnega prehranjevanja porove zavrtalke na drobnjaku bulček posadite v rastlinjak, če ga imate, da boste imeli mladi liik že zelo zgodaj spomladi. Sadimo pa tako globoko, da je čebulček pokrit z zemljo vsaj toliko, kolikor je debel, na prostem na vrtu pa toliko, kolikor je visok - nekoliko globlje. V jeseni sadimo samo bele sorte, kot je majski srebrnjak. Drugih sort čebule ne sadimo v jeseni. Sajenje v jeseni je garancija za to, da bo veliko rastlin zacvetelo. Še zadnje navodilo, gredice, kjer bomo sadili čebulo ali česen, nikakor ne gnojimo. To velja tako za gnojenje z mineralnimi kakor z organskimi gnojili, prav posebej pa velja opozorilo za slednja. Čebula in česen gnojenja s hlevskim gnojem, kompostom ali čim drugim ne prenašata. Pred sajenjem priporočam namakanje čebulčka v pripravke iz izvlečkov morskih alg. Ti pripravki pomagajo, da bo koreninski splet pognal hitreje in se bolje razrasel že pred zimo. Ko opazite prve poganjke listov, posevek še zalijete z omenjeni pripravki. Lahko jim dodate ščepec apna ali še bolje -zmletega pepela. Božične in vitezove zvezde V tem indijanskem poletju, ki se sicer končuje, je težko razmišljati o božiču, a treba je, če želite ob božiču občudovati lepe vitezove zvezde (amarilise) in imeti stanovanje okrašeno z božičnim zvezdami. Skrajni čas, že nekoliko pozno je, da izpulite čebulice ama-rilisov. Tudi tiste, ki rastejo v posodah, je najbolje kar izpuliti. Liste pustimo, očistimo samo zemljo s korenin. Najbolje jih je pustiti še zunaj, seveda pod streho. Tako se bodo bolje in hitreje posušili tudi listi. Ob tem bodo še nekaj hranil poslali v čebulo. Šele ko se listje povsem posuši, jih porežemo, odstranimo vse polomljene, gnile korenine in čebule shranimo v suho klet. Vsaj mesec dni morajo počivati. Očiščene in speče čebule lahko damo za kakšen teden še v hladilnik. Nato jih ponovno posadimo v lonček, ki je od njih večji le za kakšen centimeter. Vsaj polovico čebule mora gledati iz zemlje. Še vedno ne zalivamo in jih pustimo v temnem, a toplem prostoru. Lahko jih tudi prekrijemo z drugim lončkom. Takoj, ko opazimo novo rast - popke, jih prestavimo na svetlo. Začnemo tudi zalivati. Če je dokaj pozno, naj bo prostor topel, če pa ne, se najbolj čvrst, odporen popek razvije v neogreva-nih prostorih. Božične zvezde so rastline gozdnega roba in toplega, subtrop-skega podnebja južne Amerike. Nočne temperature zanje so zdaj že prenizke. Zato jih zdaj postavimo v zaprt prostor, a na zelo svetlo mesto. Pazite pa, da sončni žarki ne bodo ves čas sijali direktno čez rastlino. Še vedno zalivamo enako- merno, med zalivanji se ne sme izsušiti. Spet pa velja opozoriti, da je nikakor zalivati preveč. Postopoma lahko v vodo za zalivanje dodajamo nekaj hranil za cvetoče rastline, vendar naj bo količina zelo majhna (0,25 % priporočenega odmerka). Če je niste presadili spomladi, kar je bolje, jo presadite zdaj, pred prestavljanjem na zimsko mesto. Zelo pomembno za nastavek cvetov, s tem pa tudi obarvanih vršnih listov, pa je, da je sedaj popolna noč (tema) dolga vsaj 14 ur. To ji morate zagotoviti s pokrivanjem, saj je za nami šele enakonočje, kar pomeni, da popolna tema traja nekaj več kot 12 ur. Zato jo vsak večer ob 16. uri pokrijte s temno škatlo, ki ne prepušča svetlobe, preden greste v službo, pa škatlo odstranite. Tako počnite vse do takrat, ko opazite obarvane vršne liste. Ne smete pa biti razočarani, če listi ne bodo tako razkošno obarvani kakor takrat, ko ste jo kupili. Ravno tako nekatere sorte doma ne zacvetijo. Vendar smo pogosto tudi uspešni in takrat je veselje veliko. V stalen prostor postavite tudi božične kaktuse. Ti za razliko od božičnih zvezd ne marajo ogrevanih prostorov, najbolje se počutijo v zelo svetlih, a neogrevanih vežah ali spalnicah. Ker ne marajo prestavljanja takrat, ko že imajo nastavljene cvetove, jih moramo prestaviti noter že sedaj. Tako bo naš božič popestren tudi z našim cvetjem. Ptički bodo pozimi lačni V naslednjih tednih se boste zagotovo lotili pospravljanja poletnih gredic. Pri tem boste izpulili vse enoletnice. A potrudite se in njihovo seme pospravite ločeno. Dajte ga na podstavke, lesene pladnje, časopisni papir . in posušite. Ptički bodo večino semena pozimi z veseljem pojedli. Seveda so na prvem mestu sončnice, ki jih pred shranjevanjem v zaprte prostore kar takole posušite. Če se jih bodo lotili že zdaj, pa nič hudega; ali pa jih prekrijete s starimi zavesami ali kakšno drugo mrežo. Številne ptice so vaš pomemben zaveznik v boju s škodljivci na poletnem vrtu. Da bodo vedele, kje pozimi najti hrano, jim majhne količine začnite nastavljati že sedaj. A le malo, samo toliko, da bodo vedele, da se na vas lahko zanesejo. Foto: Miša Pušenjak Vir: KZ Ptuj Sončnice se sušijo, ptički jih bodo pozimi veseli. Vitezove zvezde izpulimo in pustimo čebulice počivati. KGZS - Zavod Ptuj sporoča Siliranje koruznega zdroba na prašičerejskih kmetijah Za siliranje je osnovni pogoj, da zagotovimo dovolj lahko-topnih sladkorjev za pretvorbo v mlečno kislino, ki zagotovi dobro konzerviranje krme. Pri koruznem zrnju tega ni težko zagotoviti. Pri tem koruzno zrnje zdrobimo in shranimo v razne oblike silosov. Optimalen čas spravila zrnja je takrat, ko se prekine dotok hranil iz storža v zrno, kar opazimo s formiranim črnim slojem na korenu zrna. Optimalna vlažnost zrnja za siliranje je od 30 do 35 % vlage. Suhe silaže zrnja so bolj podvržene naknadni fermentaciji, plesnenju in gretju odprtih silaž. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješčnostjo živali. Debelina mletja zrnja je pomembna zaradi boljšega tla-čenja v silosu in izkoristka v prebavnem traktu živali. Želeno kakovost dosežemo, če je od 65 do 76 % delcev debeline do 2 mm. Priprava silosnih prostorov je eno od poemembnih opravil. Stene silosov morajo biti očiščene, odstranjeni ostanki prejšnje silaže, ki so praviloma tudi gojišče plesni. Površino silosa prilagodimo številu živali, da zagotovimo minimalno 5 cm dnevnega odvzema silaže v hladnem obdobju leta in 10 cm v toplem obdobju leta. Sproti opravljamo dobro tlačenje in nato v čim krajšem času silos zrakotesno pokrijemo. Za pokrivanje silosov lahko uporabljajmo več slojev folije, ki morajo biti odporne na ultravijolične žarke. Pri koritastih silosih namestimo najprej stensko folijo, s katero pokrijemo del silosa ob steni. Nato prekrijemo s podfolijo, ki je lahko zelo tanka, 40-50 ^m. Tanjša folija se lepo prilagodi vrhnji plasti koruznega zdroba, da ne ostane nad zdrobom zrak. Na vrhu prekrijemo z debelejšo folijo, debeline 200 ^m. Za dodatno zaščito lahko namestimo še trajno folijo ali zasipljemo z mivko, da zaščitimo pred poškodbami oziroma pred glodavci. Ob stenah dodatno obtežimo z vrečami manjšega premera, napolnjenimi s peskom ali mivko. Preprečiti moramo zatekanje vode ob stenah. Odpadne pnevmatike niso najprimernejši način obtežitve. Pri stolpnih silosih prihaja do polzenja vlage v spodnje plasti silaž. Zato je silaža v spodnjih plasteh mokra in jo živali nerade konzumirajo, v zgornjih plasteh pa je suha in bolj podvržena naknadnim fermentacijam in plesnenju. Zato je priporočljivo namestiti po plasteh folijo, ki preprečuje polzenje vlage. Za primer na vsak meter višine silirane mase namestimo folijo. Potrebna prostornina silosa za spravilo koruznega zrnja iz ha koruze pri pridelku okrog 10 t/ha je 11 m3 prostornine silosa. Primerno konzerviranost koruznega zdroba dosežemo v 5 tednih. Mlečnokislinske bakterije pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki preprečuje kvarjenje silaže. V mokrih silažah se tvorijo večje količine maslene kisline, ki je neprijetnega vonja in okusa. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. torek • 4. oktobra 2016 Na sceni Štajerski TCDNIK 1S h odrov ZLATKO -Žive naj vsi narodi Po Plečniku zdaj še Prešeren ... Žive naj vsi narodi je 10. Zlatkov projekt, v katerem prevladujejo pozitivnost, potrpežljivost, toleranca. Zmajevo srce motivira košarkarje Unio-na Olimpije, pa tudi vsakega drugega posameznika. Zlatko nam s pesmijo Čaka vas uspeh sporoča, kako uspeti z delom in trudom, ne glede na polena pod nogami. Z razvijanjem talenta, delom na sebi in veliko mero potrpežljivosti Zlatko kot vedno usmerja na življenjske teme. V izogib negativni statistiki na cestah sodelovanje z AVP (Agencija za varnost prometa) in pesem Vožnja me sprošča, ki svetuje veliko mero potrpežljivosti v jeklenih konjičkih. Za generacijo, ki je odrasla na zraku, in generacijo, ki še danes uživa na njem, poslušamo Veter v laseh, medtem ko Nafaka s svojim bogatim pomenom govori o usodi. Kako sklepati Kompromise, nam pove istoimenska pesem, ki vsem ponovno polaga na srce potrpežljivost, tokrat pri iskanju življenjskega sopotnika. Pozitiven album bogati balada Dokončana pesem, posvečena fantu, ki ga ni več med nami. Sledita dve pozitivno naravnani pesmi Vaja dela mojstra in Izživi se, ki govori o tem, v kakšnem spominu naj poslušalci ohranijo Zlatka. Zaključek albuma se začne z vodilno pesmijo Žive naj vsi narodi, ki poudarja, da smo vsi pod soncem enaki, čeprav smo priča dejanjem, ki dokazujejo nasprotno. Na koncu se Zlatko skupaj s Severo Gjurin ne ozira na kritike,saj Karavana gre naprej. KATARINA AVBAR - Na drugi strani Slovenska kantavtorica Katarina Avbar je pred dnevi z novim singlom Ne reci nič napovedala izdajo svojega novega, drugega po vrsti studijskega albuma z naslovom Na drugi strani. Nov album bo v svet pospremil glasbeno-plesni dogodek Pa kaj je s to žensko zdaj?, ki bo 7. oktobra odprl že peto sezono cikla SiTi za dobro musko. Pri novem singlu Ne reci nič sta Katarina Avbar in m m. mm ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. BOŠTJAN KONEČNIK - Gospodična 2. KLAPA SKALA - Tri dni sem ljubil 3. ROK FERENGJA & MANCA ŠPIK - Življenje je ples Zmagovalec meseca septembra: DEJAN VUNJAK - Le za tebe NARODNA 1. Ans. PETKA - Ko sem sam doma 2. AKORDI - Pustite mi vsaj moje pesmi 3. DARJA GAJŠEK & Ans. ŠTRAJK - TI znaš Zmagovalec meseca septembra: Ans. VIKEND-Staram se X........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Priporočamo v branje. Dim Zupan: Hudo brezno V poplavi prevodne literature se slovenski romani skoraj izgubijo. No, pa ne povsem ... C HUDO BREZNO Dim Zupan, ki pa ga poznamo predvsem iz njegovih del za mladino, je z obsežnim Hudim breznom ustvaril roman z mladim učiteljem v popravnem domu kot glavnim junakom, ki se mu življenje obrne, ko ga na hitro zapusti njegova žena. A to je samo prva od preizkušenj, ki mu jih je namenila usoda. V njegovo življenje stopi usodna mladenka s temno skrivnostjo, ki pride v popravni dom in v učitelju začne iskati zaveznika. Na drugi tudi oče s travmami, ki izvirajo iz vojne, potrebuje njegovo pomoč in bližino. V napeti pripovedi se odvije cela serija dogodkov, v kateri mladi učitelj, ne da bi se tega zavedal, v lastnem življenju igra stransko vlogo, saj ga povsem kontrolira mladoletna lepotica, ki je zaradi svoje zaznamovanosti prehitro odrasla. Ocena: 3 Le s t v DANCING ON MY OWN - CALUM SCOT1 2. CLOSER - CHAINSMOKERS ft. HALSEY ET ME LOVE YOU - DJ SNAKE & JUSTIN BIE 4. SAY YOU WON'T LET GO - JAMES ARTHUR 5. COLD WATER - MAJOR LAZER feat. JUSTIN BIEBER & M0 6. GOOD GRIEF - BASTILLE 7. BONFIRE - FELIX JAEHN feat ALMA 8. CARRY ON - NORAH JONES 9. HEATHENS - TWENTY ONE PILOTS 10. STILL FALLING FOR YOU - ELLIE GOULDIN 11. DUELE EL CORAZON - ENRIQUE IGLESM ft. WISIN Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor Dojenček Bridget Jones Peter Dekleva združila moči z Boštjanom Naratom, vodjo zasedbe Katalena. Katarina s svojim delom razveseljuje tudi druge glasbenike, med drugim je tudi avtorica besedila in glasbe pesmi Ne reci nič, ki jo je v letih 2008 in 2011 na festivalu šansonov La Vie En Rose izvajala Vesna Zornik. Naj spomnimo, Katarina Avbar je svoj prvi album z naslovom Bele-žnica izdala leta 2011. Letošnji festival Laško Pivo in cvetje pušča izjemne sledi in pofestivalska dogajanja si še kar sledijo. Od danes naprej so lahko ljubitelji tega največjega glasbeno-turističnega dogodka pri nas priča množičnemu navdušenju tudi v prvem videu tujega izvajalca, ki je bil v celoti posnet v Laškem. Gre za pesem Kiss My Troublemaker, ki jo je glavni kitarist skupine Bon Jovi Phil X s svojo skupino The Drills zaigral na vrhuncu svojega nastopa 16. julija. Danes video doživlja svetovno pre-miero, že v uvodnih sekundah pa je moč videti tudi kitaro, ki jo je oblikoval Phil X, Framus Artist Serie Phil XG. Štiri takšne kitare bodo organizatorji festivala podelili zmagovalcem festivala Rock vizije. Janko Bezjak C3L BRIDGET JONES'S ÜBY 2016 Foto: splet Vsebina: Minilo je 13 let in zdaj 43-letna Bridget se znajde v popolnoma enakem položaju. V pižami ždi na kavču, se nažira s sladkarijami in sama samcata in kajpak samska praznuje svoj rojstni dan ob glasbi Celine Dion. Toda življenje je prekratko za valjanje v samopomilovanju, zato se na prijateljičin predlog odpravi na festival svobodne ljubezni, ki se izkaže za popolno zdravilo. Vsa osrečena Bridget teden pozneje sreča svojega nekdanjega fanta Marka Darcyja in hormoni znova poletijo. Težava nastane, ko pozneje ugotovi, da je pridno noseča, punca pa ne ve, kdo je oče. Privlačni 'enonočni' Američan Jack ali njen nekdanji fant Mark? In kako jima to sploh povedati? Kaj storiti? Kaj? Na prvi pogled se odločitev, da bi posneli še tretji del o simpatični sodobni nevrotičarki, zdi kot odločitev, da bi še malo povlekli sicer že dokaj utrujeno franšizo, namesto da bi posneli novo predelavo, reboot, predzgodbo ali karkoli se pač zadnje desetletje počne v Hollywoodu. 13 let od zadnjega filma je za Angleže mogoče vseeno prehitro za ponovni začetek, je pa čisto spodobno za nov del, četudi v času nastajanja filma tretje knjige še ni bilo, zato se film ukvarja z zgodbo, ki se zgodi pred dogodki v tretji knjigi, kar pomeni samo to, da nas čaka še najmanj četrti film (Mad About The Boy). Režiserka in igralka sta jasno povedali, da ne bi imeli nič proti petemu in šestemu filmu, ki bi Bridget spremljala skozi vsa življenjska obdobja ene ženske. Zveni strašljivo in hkrati zanimivo. Podobno kot novica, da je pred nami tretji film iz serije, ki je vso svojo utrujenost pokazala že z drugim filmom. Toda čeprav so film razvijali kar šest let, so se vse zamude izkazale za srečo v nesreči, zlasti ko je v produkcijo vstopila Emma Thompson in povsem na novo napisala scenarij. Ne pozabimo, Emma je edina igralka, ki ima oskarja tako za igralske dosežke kot za pisanje scenarijev. Ga. Thompson je v scenarij na srečo vnesla tisti značilni angleški humor, kakršnega danes vidimo le še redko kje. Prizor, ko oba moška nosita visoko nosečo Bridget v porodnišnico (prispodoba za sodobno žensko, ki je 'pretežka' oz. prenaporna celo za dva voljna moška hkrati), je briljanten primer tiste starinske telesne in situacijske komike, ki izzove salve smeha, vendar je do danes že izumrla. In takšnih trenutkov je v filmu veliko več, kot bi pričakovali, zato smo kljub zadržkom dobili prav učinkovito romantično komedijo, na moč lahkoten in zabaven film, ki nam sicer že v tretje proda enako zgodbo, vendar to stori brez napake. Spretno se namreč izogne tipičnemu prikritemu moraliziranju, češ ženska se je prvič in edinkrat predala spolni svobodi in bila zanjo v hipu 'kaznovana' (nosečnost). Na srečo je 'krivda' nosečnosti pripisana veganskim in biorazgradljivim kondomom in film tako moralistični prst raje uperi v neizobraženost in neznanje, ki zadnje čase v naši družbi tako ponosno dviga glavo. Matej Frece Bridget Jones's Baby Igrajo: Renée Zellweger, Colin Firth, Patrick Dempsey, Emma Thompson, Shirley Henderson, Celia Imrie, Jim Broadbent, James Callis, Sally Phillips, Gemma Jones Režija: Sharon Maguire Scenarij: Dan Mazer in Emma Watson po likih Helen Fielding Žanr: romantična komedija Dolžina: 123 minut Leto: 2016 Država: Velika Britanija 20 Štajerski TEDNIK Podjetništvo Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK PETEK krompirjev golaž, korenčkova kremna vampi, pražen porova kremna juha, kranjska klobasa, juha, testenine z krompir, sadna čebulni zavitek, lešnikove rezine gobami, solata, solata endivija v solati, haloška gibanica skutna krema Sladko-kisle perutničke SOBOTA torek • 25. oktobra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko NEDELJA goveja juha, sladko- PONEDELJEK dušen ohrovt s Sestavine: 20 perutničk, 1 strok česna, 1 čili, 2 žlici kečapa, 2 žlici medu, 2 žlici jabolčnega kisa, 1 žlica limoninega soka, 0,5 žličke soli, 2 ščepca črnega popra, 2 žlici olja. Česen olupimo in na drobno nasekljamo. Čili razpolovimo, mu z noževo konico odstranimo pecelj in semena, nato pa ga na drobno nasekljamo. V bolj plitki nekovinski skledi zmešamo česen, čili, kečap, jabolčni kis, med, olje in limonin sok. Mešamo toliko časa, da dobimo enotno tekočo marinado. Po okusu jo začinimo s soljo in poprom. Perutničke potopimo v pripravljeno marinado in jih večkrat obrnemo, da se marinada dobro oprime. V njej jih pustimo eno uro. Pečico segrejemo na 220 stopinj Celzija. V večji pekač razporedimo perutničke in jih prelijemo s preostankom marinade. Za 15 minut ga potisnemo v ogreto pečico, nato perutničke obrnemo in jih pečemo na drugi strani še dodatnih 15 minut. (Ko so pečene, v omaki, ki ostane v pekaču, povaljamo kuhane široke rezance.) krompirjeva musaka kisle perutničke v krompirjem, kuhana solata, jabolčna pita solata, sadna torta biskvitki (»mafini«) Lešnikove rezine Sestavine: za biskvit: 6 jajc, 6 žlic sladkorja, 4 žlice mletih lešnikov, 2 žlici moke, pol pecilnega praška; za kremo: 8 dl mleka, 2 čokoladna pudinga, 2 žlici kakava, 1 margarina, 4 žlice sladkorja v prahu, 3 žlice moke ali gustina; lešniki za posip. Za biskvit naredimo sneg iz beljakov, dodamo sladkor in rumenjake. Lešnike in moko pomešamo in narahlo vmešamo v jajčno zmes. Pečemo v velikem pekaču. Ohlajen biskvit prerežemo po dolžini, da dobimo dva velika trakova. Za kremo skuhamo puding (pudingov prah pomešamo z moko in kakavom) in ga ohladimo (pokrijemo s folijo za živila, da se ne naredi kožica). Margarino penasto zmešamo s sladkorjem in vmešamo v puding. Primešamo nekaj žlic mletih lešnikov. Premažemo prvi biskvit in prekrijemo z drugim. Po vrhu in ob straneh premažemo s kremo in posujemo z mletimi lešniki. Režemo ohlajeno (najbolje, da pecivo čez noč pustimo v hladilniku). ZPS • Klicni centri slovenskih mobilnih operaterjev Prijazni so, a ne vedno dostopni in natančni Že nekaj časa je v Sloveniji več uporabnikov mobilnih telefonov kot prebivalcev. In prva izbira večine uporabnikov v težavah je - klicni center. Klicni center seveda lahko kličete v nadvse različnih primerih. Pri ocenjevanju so na ZPS skušali pridobiti predvsem splošne informacije, ki niso vezane na točno določeno številko. Hitrost odziva in kakovost odgovorov Največ pozornosti pri ocenjevanju so namenili hitrosti odziva in kakovosti odgovorov. »Morda nam bo kdo očital, da je kakovost odgovora odvisna tudi od zahtevnosti vprašanja, a izkazalo se je, da so v določenih primerih svetovalci klec-nili in napačno odgovorili celo na precej preprosta in po našem mnenju osnovna vprašanja. A najprej je bilo treba sploh vzpostaviti zvezo, kar ni bilo vedno samo po sebi umevno,« so povedali v ZPS. Pri hitrosti odziva so bili strogi, čakanja nad 10 minut (ki se sicer v legendar- nih zgodbicah o klicnih centrih redno pojavlja) niso tolerirali. Najboljši klicni centri bi morali zagotoviti, da potrošniki čakajo karseda malo, morda največ nekaj minut, na večino klicev pa bi morali odgovoriti tako rekoč takoj. Povsem jasno je, da ta standard lažje izpolnjujejo klicni centri manjših operaterjev, a potrošnik si kakovostno storitev želi ne glede na velikost operaterja in njegove morebitne težave pri zagotavljanju zadostnega števila zaposlenih v klicnih centrih. Tako izpostavljajo, da so imeli tudi nekaj sreče, saj v času klicanja pri nobenem operaterju ni bilo večjih dogodkov, ki bi lahko vplivali na število klicev uporabni- kov (denimo večji izpadi omrežja, težave z računi, povečanje cen storitev, nove storitve ...). Večina klicev je tako povsem zadostila visoko postavljenim standardom ZPS, a vseeno izpostavljajo Izimobil, kjer so zvezo vedno dobili takoj, in na drugi strani Simobil, pri katerem so morali po več kot 10 minutah čakanja obupati kar dvakrat. Ko so Simobil po dobri uri ponovno poklicali, so svetovalca obakrat dobili, v prvem primeru po petih minutah, v drugem primeru celo takoj. V čas čakanja na odziv svetovalca na ZPS niso šteli tudi odzivnikov in razlage izbir. Štoparico so zagnali šele, ko so opravili vse potrebno in določili, kaj po- trebujejo. Med odštevanjem časa so jih operaterji skušali zabavati na različne načine. Najprej seveda z informacijo, da so vsi svetovalci zasedeni, kar so nato poslušali še bolj ali manj pogosto, dokler niso prišli na vrsto. »Pri Simobilu, Telemachu in T-2 so nam čas krajšali tudi z nekaj komercialnimi informacijami iz svoje ponudbe. Že prav, da nas obveščajo o svoji ponudbi, a zelo smo pogrešali informacijo, kako dolgo bo treba čakati. Predvsem bi bilo koristno izvedeti, koliko potrošnikov je poklicalo tik pred nami in koliko jih še vedno čaka, saj bi na ta način lahko vsaj približno ugotovili, kako dolgo bomo še viseli na telefonu.« Po vzpostavitvi zveze: Telefonska številka ro £ "3 01 ro C >u ra 01 £ "3 01 tt O C . ra 2 z m < DC O Q. O a im O Z M !5 tN ■C 'E >N O E o Informacija o čakalnem času Informacija o alternativi E ra 01 'š? 'i? * > N O o < z LU Z Hitrost odgovarjanja Točnost odgovorov * > o R o > o u o o 1- m £ < z m O O < Z Operater Delovni čas Si N 01 ^ QQ (ri O a N < E Q. "3 01 >m ■o 01 ^ Q. 2 >S o K 2 Q. K m 20% 40% 40% 100% Izimobil 0808811 7-22 + + 0 0 o np np ++ ++ ++ ++ +- Telemach 0802288 24 / 7 + ++ ++ 6 o • • 0 ++ ++ ++ + Simobil 040404040 24 / 7 0 + + 2 o o • - ++ ++ ++ - T-2 0806464 24 / 7 ++ ++ ++ 3 o o • - ++ 0 0 - Telekom 041700700 24 / 7 + + + 6 o • o 0 ++ - - - Me2 065555555 pon-sob 7-20 - - - E E - 0 o np np ++ + - - - - - - * - Vpliva na zmanjšanje ocene (razlaga pri Kako smo ocenjevali) • / o: ima / nima np - ni podatka, saj smo pri Izimobilu in Me2 vedno dobili zvezo preden bi se lahko začel predvajati odzivnik Prijazni svetovalci Večina svetovalcev se je klicateljem iz ZPS predstavila s svojim imenom. A prijaznost ni vse, želeli so si tudi kakovostnega odgovora. Seveda so bili v prednosti pred ostalimi potrošniki, saj ti dejansko ne vedo ali niso gotovi glede odgovora, na ZPS pa so točen odgovor poznali. In večkrat se je zgodilo, da ga z druge strani niso slišali. Na splošno pa so se najslabše izkazali zaposleni v klicnem centru Me2. »V resnici je bolj kritično, da so napačne odgovore izvedeli tudi pri Telekomu Slovenije (slabo so se izkazali še pri enem odgovoru) in T-2, zatikalo pa se je tudi zaposlenim pri Telemachu. Z odgovori so bili najbolj zadovoljni pri Izimobilu in Simobilu, pri obeh so pogosto dobili več kot samo želene informacije, je pa res, da je bila skupna izkušnja pri Izimobilu zaradi bistveno krajšega čakanja (oziroma nečakanja) vendarle občutno boljša.« Zmagovalec ocenjevanja klicnih centrov je postal Izimobil, ki si je edini prislužil oceno ++ (zelo dobro), saj ni pri nobeni kategoriji izstopal navzdol. Tele-mach je še vedno ujel oceno + (dobro), pri čemer je višjo izgubil s časom čakanja na svetovalca in neodločnim odgovorom na eno vprašanje. Drugi operaterji so se na testu izkazali za slabše. Pri Simobilu so dvakrat čakali več kot 10 minut (in zato prekinili zvezo), svetovalci pri T-2 in Telekomu so jim narobe odgovorili na eno od zastavljenih vprašanj, Me2 pa je pravzaprav razočaral na vseh ravneh - od delovnega časa do nezanesljivih odgovorov na vprašanja. Vir: ZPS torek • 4. oktobra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da ko vam zdravnik na napotnici označi, da morate biti na vrsti hitro, je to lahko slabo za vas. V neki specialistični ambulanti hitri pridejo na vrsto v 90 dneh, normalni pa v 70. No ja, saj pa se tudi po avtocesti včasih peljemo po polževo. Vprašajte poljske turiste, ki poleti potujejo na Hrvaško... ČAKALNA DOBA Čakalna doba na dan Govori se Prireditvenik ... da naše televizije odlično kažejo, kaj so slovenske prioritete. Tako smo konec tedna v prvih popoldanskih poročilih zaman čakali, da nam pokažejo, kako se končuje ena faza gradnje avtoceste pri Dražencih; to v Ljubljani ni zanimivo. Smo pa izvedeli, da je ameriški predsedniški kandidat eno od tekmovalk za univerzalno mis proglasil za debelo pujso. In sedaj ta ne bo glasovala zanj. To pa je res vrhunska slovenska novica! ... da počasi, a vztrajno raste število električnih avtomobilov in javnih polnilnic za njih. Te so zaenkrat zastonj. A nikar se ne veselite: čim si bodo lahko avtomobil cenovno privoščili tudi »mali« ljudje, ne bo nič več zastonj. ... da očitno v Ljubljani nekaj hudo škriplje, če so se na vladi celo spomnili, da bi pripravili zakon o Halozah. In so za Haložane rezervirali pol milijona evrov. Nekaj takega, kot povprečen tajkun prigrabi v enem mesecu (ko ima slab dan)... ... da so v neki občini ugotovili, da jih je enoumje pripeljalo v slepo ulico. Stari pregovor pravi: Kdor seje veter, žanje vihar. Demokratična varianta izpod Boča pa pravi: Kdor seje enoumje, žanje nedelujoči občinski nadzorni odbor. Ali na kratko povedano: Zasrali ste ga! ... da se nekateri povsem neupravičeno jezijo nad mi-granti, ki želijo v Slovenijo. Statistika kaže, da se iz naše Foto: Tajno društvo PGC države izseli skoraj 6 tisoč ljudi več, kot se jih priseli. Tujci bi nas le radi rešili pred propadom! ... da so se pri odseljevanju prebivalcev najbolj »izkazale« slovenjegoriške občine: iz Sv. Andraža se je v zadnjih petih letih izselilo skoraj 5 odstotkov prebivalcev, z Destrnika pa ne dosti manj - 4,5 %. Le komu bodo župa-novali župani v teh krajih čez kakih 20 let, če kmalu ne pridejo Sirijci in Afgani-stanci? Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 8 5 9 4 2 8 7 5 8 5 7 4 6 5 1 9 3 8 1 9 2 7 7 6 1 3 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GGG Bik vvv ©© €€€ G Dvojčka v ©©© €€ G Rak vvv © €€ GG Lev v ©© € GGG Devica vvv © €€€ GG Tehtnica vv ©©© €€€ G Škorpijon v ©© €€€ GG Strelec vvv © €€ GGG Kozorog *** ©© € GG Vodnar V ©© €€€ GGG Ribi ©©© € GG Torek, 4. oktober 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Veliki pok, ob 9.30 in ob 11.00, za šole in za izven 17:00 Maribor, Partizanska c. 12/II, večer hospica, srečanje v oktobru, Stres in življenje z bolečino 18.00 Ptuj, Dom Franca Krambergerja, odprtje razstave Bojana Oberčkala Sreda, 5.oktober 09:00 Pragersko, Trubarjeva 9, dan odprtih vrat - Sonček, stanovanjska skupina Pragersko, do 16. ure 16:00 Ptuj, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, mednarodni teden dojenja, promocija in spodbujanje dojenja - vabilo bodočim mamicam na skupno delavnico v dnevnem prostoru porodnega oddelka Bolnišnice Ptuj Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predavanje Na poti k sebi; psihoterapija - priljubljena ali osovražena, predava Irma Žuman Ptuj, dominikanski samostan, Vitrina meseca - idejni načrt Branka Kocmuta iz leta 1953 za ureditev spominskega parka pred dominikanskim samostanom 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, koncert duhovne glasbe skupine Temple - Song Hearts, dekliška, vokalno-instrumentalna, ki izvaja meditativno glasbo maestra Šri Činmoja, filozofa miru in duhovnega učitelja 17:00 18:00 Četrtek, 6. oktober 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Pravljično srce, ob 9.30 in ob 11.00, za šole in za izven 09:30 Ptuj, grajsko dvorišče, tradicionalna trgatev modre kavčine -žametne črnine, ranfola in zierfahndlerja na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu 13:00 Ptuj, golf igrišče, občinsko prvenstvo občine Hajdina v golfu 16:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica, zgodba Jabolko 16:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, bralni klub, vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17:00 Štatenberg, dvorec, otvoritev razstave 15. regijske likovne kolonije Štatenberg 17:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, Kaj je pedagogika montessori 17:00 Majšperk, telovadnica OŠ, Da ne utone v pozabo - od pusta do velike noči 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija, Knjiga, za katero bi bilo bolje, če bi jo poglodale miši, predavanje dr. Verene Perko 18:00 Ptuj, CID, Špranjin kulturni klepet - turizem za vse, dostopni turizem 19:00 Ptuj, Terme, klub Gemina XIII., Darovi jeseni petih ptujskih kuharskih mojstrov Mestni kino Ptuj Sreda, 5. oktober: 20:00 Koga napasti zdaj. Četrtek, 6. oktober: 19:00 FEMF ob FEMF-u: Združene države ljubezni. Petek, 7. oktober: 17:00 Štorklje; 18:40 Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke; 21:00 Koga napasti zdaj. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 4. do 10. oktobra 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ O težavah pomocnic vzgojiteljic Na udaru z Nata|j ^krlec v ^etrtek °b i6> uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 10. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te-dnik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Luka Potočnjak, Raičeva ul. 9, 2270 Ormož. Knjižno nagrado prejmejo po pošti. Iskrene čestitke! ■i. 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 4. oktobra 2016 08:00 Oddaja iz občine Dcstrnik 10:20 Destmik - Oddaja iz preteklosti ! 1:30 Gonilna pri Francetu 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje pevskih zborov v MajSperku 20:00 Otvoritev Sate Ljudeviia Pivka Ptuj 21:00 Kimavčevi večeri v Majšpcrku 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPQVEDN1K voč na spletni strnni www.stptv.sf d O ¥ UJ 1- CSL F Lj «j OS: 00 Seja sveta Domava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Glasbena oddaja 12:00 Video strani i 5:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Spominska slovesnost ob 25. letnici RS 21:15 Domava - Iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Kronika iz občine Starše 10:30 Starše - Oddaja iz preteklosti 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dobrodelni koncert v Tmičah 20:00 Spominska svečanost padlim Partizanskim kurirjem 21:00 Hajdina-Oddaja iz preteklosti 22:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.3i kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 Ormož • Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni Na sprehod za spomin Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni je društvo Spominčica Ormož tudi letos pripravilo info točko ter strokovno predavanje za širšo javnost. Oktobra pa bodo organizirali še sprehod za spomin. Kot je dejala Majda Keček, predsednica društva Spominčica Ormož, katerega osnovno poslanstvo je ozaveščanje javnosti o demenci in pomoč obolelim osebam in njihovim svojcem, število oseb z demen-co strmo narašča. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je trenutno na svetu že 47,5 milijona obolelih za demenco, v Evropi 10,5 milijona in v Sloveniji 32.000 obolelih za de-menco. Te številke pa naj bi se do leta 2050 potrojile: »Demen-ca predstavlja tako velik problem, ne samo za posameznika in njegovo družino, ampak tudi za celotno družbo. Tega se tako v svetu kot pri nas vse bolj zavedamo in zaradi tega uvrščajo številne državne demenco med prioriteto javnega zdravstva. Zdravljenje teh oseb predstavlja tudi velik finančni strošek. Ocenjujemo, da so skupni stroški zdravljenja teh oseb v letu 2015 znašali 725 milijard (1 % BDP).« Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot dve tretjini demenc. Bolezen je še vedno neozdravljiva, lahko pa z ustreznimi zdravili upočasnimo njeno delovanje. Ključni so tako Na stojnicah so predvsem informirali mimoidoče o demenci. Foto: Arhiv Društvo Spominčice Ormož zgodnje odkrivanje, pravočasna diagnostika in zdravljenje. Prav zato je tudi ormoško društvo Spominčica minulo sredo pripravilo stojnici, na kateri so mimoidoče informirali o demenci: »Letos smo organizirali info točko pred trgovskim centrom Holermous in na Kerenčiče-vem trgu, kjer so delili različen zdravstveno vzgojni material, informirali mimoidoče o demenci, merili krvni sladkor in krvni pritisk. Ob 18. uri pa smo v Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu organizirali izobraže- vanje na temo Obrazi demence. Predavala je prim. asist. Mojca Muršec, dr. med., spec. psih. Za prijetno vzdušje pa ja poskrbela glasbena skupina Zlate ribice.« V oktobru bodo organizirali še sprehod za spomin. Monika Levanič NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRi tednik Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: _ Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d ... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik DormeoVVarm Hug. Nov setodeje in vzglavnika DormeoVVarm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGATEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 4. oktobra 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Silver ne™ -Naše gore Štumf- W (©. PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA www.silverline.si Oporne kompresijske nogavice SILVERLINET J POKLIČITE NA 27,90 EUR 080 30 25 Ugodna ponudba za bralce Štajerskega tednika TOREK 4. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon, 8:25 Utrip Ormoža 9:35 Pomurski tednik 9:55 Minuta za MS MOR pon. 11:10DnevnikTV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Kuhinjica, pon 12:50 Sportfno); Peter Bajta, pon. 13:30 Povabilo na kavo: Tomi Petek, pon. 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika,pon. 18:25 Minuta za MS MOP pon. 19:40 Pogled nazaL pon. 20:00 Ptujska kronika, pori, 20:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 20:55 Sekvenca, pon. 21:20 Glasba za vse, pon. 21:50 Film Campus, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Kurentova svatba, pon. 23:40 Videostrani ČETRTEK 6. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Regi Gorišnica, pon. 9:00 Gostilna »Pr Francet«, pon. 9:55 Kuhinjica, pon. 10:10 Kuhinjica, pon, 10:20 Sekvenca, pon. 10:45 Pogled nazaj, pon. 11:10 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Povabilo na kavo: Petra Greiner, pon. 13:00 Cista umetnost - september, pon. 13:20 Javne službe Ptuj, 4. oddaja, pon. 13:35 Videostrani 17:35 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Cista umetnost - oktober 18:50 Lolita, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (sto.) 20:55 Povabilo na kavo: Petra Greiner, pon. 21:30 Cista umetnost - oktober, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Minuta za MS MOR p 22:40 Videostrani SREDA 5. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pomurski tednik, pon. 8:20 Utrip Ormoža, pon. 9:30 Minuta za MS MOP, pon. 10:45 Kuhinjica .pon. 11:10 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Povabilo na kavo: Tbmi Petek, pon. 12:55 Cista umetnost - se p., pon, 13:15 Sekvenca, pon. 13:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo: Petra Greiner 19:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:30 Glasba za vse, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Minuta za MS MOR pon. 21:40 Pogled nazaL pon 22:00 Ptufska kronika, pon. 22:25 Redi Gorišnica 23:25 Videostrani ' pon. Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti - po tej poti za teboj pridemo tudi mi... V SPOMIN Nina Muršec IZ MOŠKANJCEV 106 3. 10. 2008 - 3. 10. 2016 Hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate svečke ali poklonite cvet. Njeni najdražji Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Štajerski 1 rEDi IIK www.tednik.si íístajerskitednik Stajerskitednik Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 72. letu starosti zapustil naš ljubeči mož, oče in dedek Franc Cvetko IZ MEZGOVCEV OB PESNICI Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče, cvetje, denarno pomoč ter darovane svete maše. Prav tako zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Pogrešali ga bomo: žena Marjeta, hči Božena z družino, sin Miran z družino ter hči Mirjana z družino AKCIJSKA PONUDBA W ¿©ifffA S PONOSOM OBVEŠČAMO DA JE NAŠA PRAGERSKA SALAMA NA LETOŠNJI AGRI DOBILA ZLAT0MEDALJ0! V PONUDBI TUDI: ODOJEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, JUNEČJA REBRA 3,88 C/KG, ZORJEN ROZBIF IN ŠE MNOGO VEČ.., KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Mali oglasi KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401. PRODAMO dvoosno kiper traktorsko prikolico, nosilnost 3,8 tone. Telefon 031 366 894. PRODAM pašno telico simentalko, brejo 8 mesecev. Telefon 031 497 125. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. MOTORNA VOZILA SKUTER Aprilia Scarabeo, 500-ku-bični, prodam. Telefon 070 826 526. VSPOMIN Ivanu Preacu 1932-2016 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: ^101,00 kWh/m2 na leto J Ce kdo, je bil Ivan Preac eden tistih, ki je z dušo in telesom ljubil Ptuj, dihal zanj in mestu želel dati čim več svoje energije, predvsem pa dejanj. V mestu ob Dravi, celih 44 let se je zbujal ob jutranjem pogledu na reko Dravo, se je rodil 3. maja leta 1932 in umrl 22. avgusta 2016. Mladost je preživljal s tremi sestrami. Oče in dedek sta bila čevljarska mojstra. Tudi sam naj bi se jima pridružil, a si je premislil in se izučil za strojnega ključavničarja. Med vojno je bil z družino pregnan v Srbijo, od koder se je s starši vrnil na Ptuj, sestre so ostale v Zagrebu. Živel je polno, kot športnik judoist, ribič, fotograf, tudi pisal je, sedel med sodniki porotniki, igral bobne v ansamblu skupaj s prijateljema Ernestom Mesaričem in Dušanom Kozarjem. Vrsto let je bil nepogrešljiv v ptujskih pustnih sprevodih, tudi kot vodja in tisti, ki je zvaril marsikatero pustno konstrukcijo, še posebej pa je užival v maski klovna. Mnoge generacije najmlajših je razveseljeval kot Božiček in dedek Mraz. Igralstvo mu ni bilo tuje, že v vrtcu se je preizkušal v različnih vlogah, bil je odrski človek. Nadvse aktiven je bil tudi v krajevni samoupravi. Zaposlen v bil v podjetju Olge Meglič, kjer je bil nadvse prizadeven in vsestransko aktiven delavec. Tudi martinov mesec ni mogel brez njega, brez njegovega pečenega kostanja. Nič pa ni mogel proti nerazumljivi birokraciji, ki mu je to nadvse ljubo peko onemogočila. Ni razumel, da je nekaj mogoče na Bledu, ne pa tudi na Ptuju. Zaradi takšnih in podobnih nesmislov, ki so mestu prej škodili kot koristili, je zelo trpel, saj je sodil med tiste Ptujčane, ki so nadvse veliko razmišljali o tem, kako mesto narediti še bolj privlačno, bolj razgibano. Tudi na svoja otroka, Davorina in Jasmino, je prenesel veliko tega; oba sta še danes izjemno ponosna Ptujčana, čeprav sta si domove ustvarila drugje. Občutljiva sta za vsak nesmiseln poseg v mestu, ki sta ga v svoji mladosti tako dobro spoznala in vzljubila. Z očetom sta ostala tesno povezana vse do konca. Ko je moral v bolnišnico, nihče ni pričakoval, da je slovo tako blizu, zato je bil šok tako velik, bolečina tako neizmerna. Veliko vprašanj je tako ostalo brez odgovora. Imel je še toliko želja, toliko načrtov, ki jih je želel uresničiti, kot si je želel v dom upokojencev, kjer bi se lahko še vedno vživljal v kostume dobrih decembrskih mož in poskrbel, da bi tudi v novem okolju užival in delil svojo neizmerno energijo. Prvo septembrsko soboto so ga položili k večnemu počitku. Pospremili so ga vsi tisti, ki so ga imeli radi in so ga spoštovali. MG www.tednik.si tednik@tednik.si Videm • Četrta izredna seja občinskega sveta Videmska občina zadolzena do skrajne dovoljene meje Videmski občinski svet je na izredni seji potrdil nov rebalans občinskega proračuna. Občina se bo letos zadolZila do najvišje zakonsko dovoljene meje, da bo odkupila stavbo vrtca v Vidmu in nadaljevala izgradnjo kanalizacijskega omrežja. S prvim rebalansom letošnjega proračuna so na videmski občini načrtovali zadolževanje v višini slabih 200 tisočakov, s pravkar potrjenim tretjim pa so se dodatno zadolžili še za 1.180.000 evrov, ki jih bodo odplačali v naslednjih desetih letih. S sredstvi bodo odkupili stavbo vrtca v Vidmu (415.672 evrov), odplačali obstoječi kredit (129.000 evrov), zgradili kanalizacijo v Tržcu, Jurovcih in delu Lancove vasi (555.328 evrov) ter v Vidmu med župni-ščem in pokopališčem (80.000 evrov). Občina se bo tako samo letos zadolžila za 1.379.491 evrov. Župan Friderik Bračič pojasnjuje: »Do zdaj smo letno plačevali okoli 190.000 evrov kredita, zdaj pa ga bomo okoli 330.000. Zadolžili smo se do skrajne meje, ki jo ministrstvo za finance občinam dopušča, torej za 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Razen kredita drugih možnosti ni bilo, saj jih trenutna finančna perspektiva ne predvideva. Če pa bodo v naslednji perspektivi investicije mogoče, bomo imeli že pripravljeno dokumentacijo za dokončanje kanalizacije še v preostalem delu Lancove vasi in na Selih.« Investicija v kanalizacijsko omrežje se bo začela in končala v prihodnjem letu. Sprva so nameravali zgraditi okoli 1.200 metrov kanalizacijskega voda v delih naselij Tržec in Jurovci (na trasi, kjer poteka ureditev vzporedne regionalne ceste v sklopu izgradnje avtocestnega odseka Dra-ženci-Gruškovje). Z rebalansom so to proračunsko postavko povečali, da bodo gradnjo v obeh naseljih nadaljevali še iz smeri Vidma. Investicija je vredna več Občina Videm bo od podjetja Hiše prihodnosti odkupila vrtec v Vidmu, da ga bo lahko razširila. kot milijon evrov, zato bodo izposojenemu denarju dodali še sredstva po 23. členu zakona o financiranju občin in sredstva iz občinskega proračuna. Videmski vrtec poka po šivih Stavbo videmskega vrtca je občina zgradila v javno-zaseb-nem partnerstvu s podjetjem Hiše prihodnosti, z najemnino pa bi jo morala odplačevati še do leta 2025. Župan pojasnjuje: »Za objekt smo mesečno plačevali okoli 6.300 evrov najemnine, želimo pa, da vrtec preide v občinsko last. S tem bi namreč v primeru razpisanih sredstev za investicije imeli možnost za nadgradnjo vrtca, ki bi se je lahko lotili takoj (računamo, da v letu 2017 ali 2018). Projektno doku- mentacijo že pripravljamo, da bo ob razpisu nared.« Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je leta 2009 za Videm predlagalo vrtec s štirimi oddelki. Priporočilo so pri gradnji tudi upoštevali, vendar zaradi povečanja števila otrok prostori vrtca že dolgo ne zadoščajo več. V mansardi objekta Športnega društva Videm so sicer začasno uredili dodatne prostore, tako da videmska enota vrtca šteje šest oddelkov. Po dva sta tudi v enotah Leskovec in Sela, Bračič pa pravi: »Manjkajo nam še približno štirje oddelki.« O tem, ali bi dodatne prostore zagotovili z dvigom montažnega objekta za eno etažo ali s prizidkom, so občinski svetniki razpravljali že na junijski seji, končne odločitve pa še ni. Eva Milošič Izbrali vodjo reZijskega obrata Maja letos se je vodja videmskega režijskega obrata Aleš Gregorec zaposlil na ptujski občini, njegovo delo je začasno opravljal Peter Perger, sredi tega meseca pa bo vodenje prevzel David Merc iz Hajdine. Nekateri občinski svetniki so sicer pripomnili, da bi bilo bolje izbrati nekoga iz domače občine. Nada Golob, ki po pooblastilu župana opravlja naloge direktorja občinske uprave, je pojasnila: »Na javni razpis se je prijavilo 21 kandidatov. Vseh pet, ki so izpolnjevali pogoje, smo povabili na razgovor. Iz občine Videm so se prijavili trije kandidati, dva pa pogojev nista izpolnjevala. Merc se nam je zdel najprimernejši za to delovno mesto, čeprav ni iz naše občine.« Konec junija letos je bilo na videmski občini skupaj zaposlenih 15,5 uslužbenca: pet v občinski upravi, osem in pol v režijskem obratu, dva funkcionarja pa svoje funkcije ne opravljata poklicno. Osebna kronika Rojstva: Ana Pejkovic, Breg 83, Majšperk - deček Tine; Nuša Ratej, Jenkova ulica 31, Slovenska Bistrica -deklica Naja; Petra Sagadin, Spodnja Polskava 17, Pragersko - deček Tine; Veronika Holc, Zidanškova ul. 4, Ptuj -deček Erik; Valentina Rudolf, Fala 10, Fala - deklica Lara; Simona Turnšek, Ul. 5. Preko-morske 4, Ptuj - deček Maj; Bojana Mikša, Mala vas 28 a, Gorišnica - deklica Nija; Maja Zadravec, Zamušani 22 c, Gorišnica - deklica Isabela; Sanja Vidovič, Spodnji Leskovec 11, Zgornji Leskovec - deček Luka; Sara Valand, Šarhova ul. 46, Pragersko - deklica Lana; Klara Majcen, Ul. 25. maja 10, Ptuj - deklica Sofia; Saška Pukšič, Trnovska vas 45 a, Trnovska vas - deček Rene; Mojca Korpar, Ul. Lackove čete 28, Ptuj - deček Livijo. Umrli so: Jožef Cvetko, Spuhlja 74, roj. 1925 - umrl 21. septembra 2016; Amalija Mlaker, roj. Ferlež, Kidričevo, Čučkova ul. 11, roj. 1931 -umrla 21. septembra 2016; Zdravko Pernek, Majšperk 20, roj. 1932 - umrl 22. septembra 2016; Karl Korošec, Krčevina pri Vurbergu 159 d, roj. 1944 - umrl 22. septembra 2016; Marija Holc, roj. Korošec, Placar 13, roj. 1926 - umrla 22. septembra 2016; Štefan Horvat, Drstelja 14 a, roj. 1951 - umrl 23. septembra 2016; Jurij Pernek, Vel. Varnica 18, roj. 1936 - umrl 25. septembra 2016; Frančiška Novak, roj. Slavinec, Kidričevo, Cesta v Njiverce 19, roj. 1923 - umrla 26. septembra 2016; Marija Borovšak, roj. Ive, Ptuj, Natašina pot 2, roj. 1923 - umrla 26. septembra 2016; Stanislav Laura, Ga-jevci 43, roj. 1940 - umrl 27. septembra 2016; Kristina Godec, roj. Furek, Kidričevo, Ob železnici 7, roj. 1931 - umrla 27. septembra 2016. Poroke - Ptuj: Dejan Me-mič, Rogoznica 18, in Danijela Bohl, Vintarovci 69; Matej Muršič, Avstrija, Obernberg am Inn, in Maja Hauzer, Zgornja Hajdina 142. Stajerski www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Foto: EM Policisti obravnavali manj gospodarskega kriminala Policisti so v prvih šestih mesecih obravnavali za 24 odstotkov manj primerov gospodarske kriminalitete. Padec gre pripisati predvsem večjemu številu lani končanih obsežnejših preiskav, so pojasnili na Generalni policijski upravi. V prvem polletju so obravnavali 6838 primerov gospodarske kriminalitete, medtem ko so jih v prvih šestih mesecih lani 8999. Število obravnavanih primerov poslovnih goljufij je na letni ravni upadlo za 27,5 odstotka na 1173, število kaznivih dejanj ponarejanja denarja za 19,9 odstotka na 562, število primerov poneverbe in neupravičene porabe tujega premoženja pa za 13 odstotkov na 588. "Ne glede na skupni padec smo v letošnjem prvem polletju obravnavali več primerov težjih oblik gospodarskih kaznivih dejanj, kot so zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarskih dejavnosti, oškodovanja upnikov, davčnih zatajitev," so pojasnili na policiji. Število obravnavanih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je na primer naraslo za 35,3 odstotka na 211. "Prav tako je treba izpostaviti porast korupcijskih kaznivih dejanj, potem ko so bile v prvi polovici leta 2016 uspešno zaključene kriminalistične preiskave na področju korupcijske kriminalitete s podajo kazenskih ovadb," so še pojasnili na policiji. (sta) Napoved vremena za Slovenijo Vreme vinotoka, aprilu za poroka Čez dan bo delno jasno, na vzhodu spremenljivo oblačno s kakšno popoldansko ploho. V severni in vzhodni Sloveniji bo pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju do 12, najvišje dnevne od 13 do 19 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo delno jasno in sveže. Predvsem v vzhodni Sloveniji bo v sredo še pihal severni veter, na Primorskem šibka burja. Vremenska slika Hladna fronta se pomika preko Slovenije proti vzhodu. Nad severno, srednjo in zahodno Evropo ter Alpami se krepi območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda priteka k nam hladnejši zrak.