Poštnina plačana v gotovini.
ff. februarja 1939
St. 7 Leto III.
ova
GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA
Ul>
omo prave
Vprašanje, kdaj se pridobi domovinsko provico. Stališče Zveze mest
Te dni se je v Zagreba vršila seja predsedništva Zveze jugoslovanskih mest. Na tej konferenci so med drugim ponovno iznesli zahtevo za spremembo § 13. zakona o mestnih občinah. Ta paragraf pravi med drugim, da oseba, ki prebiva najmanj deset let v taki občini, avtomatično pridobi članstvo te občine, ako uživa vse častne državljanske pravice in ako ni v sodni preiskavi ali v obtožbi za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic. Zdi se nam, da stališče predstavnikov jugoslovanskih mest, katera naj bodo tudi nositelji socialnega napredka v državi, glede tega paragrafa zakona o mestnih občinah, ni pravilno, ni socialno in pravično. Moderna zakonodaja hoče socialno skrbstvo nasloniti na na-
čelo bivanja in ne na načelo pristojnosti. Načelo pristojnosti je zastarelo predvojno načelo, ki v moderno dobo ne spada. Pri tem vprašanju so zlasti prizadeti delavci, ki so zaradi svoje zaposlitve prisiljeni, da pogosto menjajo svoje bivališče. Mnenja smo, da je popolnoma pravilno, ako oseba, zlasti delavec, ki je dolgih deset let z ročnim delom ustvarjal in krepil gospodarsko moč kake občine, po teh letih brez nadaljnjih težav dobi članstvo v tej občini in s tem vse socialne pravice, ki so zvezane s tem članstvom. Mesta v kulturnih državah zahtevajo za ureditev socialne zaščite občanov samo nekajletno bivanje v kakem kraju, ne zahtevajo, da je dotična oseba v ta kraj tudi formalno pristojna. To načelo morajo osvojiti tudi jugoslovanska mesta.
Angleški sindikati
litgleš
Kolektivne pogodbe obsegajo 11 milijonov delavcev
Organizirati delavstvo v strokovnih organizacijah ni lahka stvar.
Mnogo truda, prepričevalnih besedi in časa je treba, da se delavstvo prepriča o važnosti strokovno organizacije. Težave s strokovnimi organizacijami pa niso samo pri nas. Še celo v Angliji, ki jo navadno navajamo kot vzor delavske strokovne zavednosti, še niso organizacije speljane do onega idealnega viška, ki bi ga angleško delavstvo lahko že doseglo.
Vseh delavcev v Angliji, ki pridejo v poštev za strokovno organizacijo, je 18 milijonov. Od teh je organiziranih le 6 milijonov, to je ena tretjina delavstva.
Največ je delavstva neorganiziranega v poljedelskih obratih (1,2 mil.), v gospodinjskih obratih
(1.7 mil.) v obratih, ki zaposlujejo predvsem ženske moči (2.8 mil.) in v trgovinskih obratih (D/2 mil.).
V težki, železni in rudarski industrij i je organiziranih 90 % delavstva, v strojni industriji 80 %. Najslabše je delavstvo organizirano v tekstilni industriji, komaj 35 do 40 %'.
Vendar vpliv angleških strokovnih organizacij sega tudi preko organiziranih delavcev. Kolektivne pogodbe, katere so zaključile strokovne organizacije, obsegajo 11 milijonov delavcev. Celo v tekstilni industriji, ki je naj slabše organizirana, so zaključene številne kolektivne pogodbe. Za delavstvo, ki ni deležno kolektivnih pogodb, so v Angliji mezdni uradi, ki lahko za posamezne industrije določijo minimalne mezde.
Poljaki in kol
Organizacija kolonijalne
Vzgledu nemške sosede sledi z naglimi koraki tudi Poljska. Komaj je izpregovoril nemški drzavm poglavar Hitler nekoliko glasnejšo in poudarjeno besedo' o vrnitvi predvojnih nemških kolonij, že so udarili na kolonijski zvon tudi Poljaki. Poljska koloaiijalna propaganda, ki jo vodi « Pomorska in kolonijalna
onije
vojske in delovnega aparata
ligla» in ki jo podpirajo vladni krogi, je ustvarila na vsem Poljskem tako atmosfero, da poljska javnost kar najbolj trdno veruje, da bo imela Poljska že v najkrajšem času lastne prekomorske kolonije in s tem tudi dovolj lastnih surovin, novih krajev za naselitev odvišne delovne sile in seveda tudi
Narod 1
1
laroana zaves
Narodova shupnost mora v imenn pravičnosti izloči* ti vse, kar bi ogrožalo delavčev eksistenčni obstoj
V svojem znamenitem «Češkem vprašanju» je že leta 1894. napisal Masaryk te-le tehtne besede:
«Delavstvo ter gospodarsko in politično slabše vrste nam ne smejo biti sredstvo; ne delali bi prav, če bi svojo nalogo napram delavstvu pojmovali samo narodno in politično. Naloga je nravna in predvsem nravna; ne gre za to, da pridobiš delavstvo, kakor se pravi za narodno misel, ampak gre za to, da vzbudiš v celi naši družbi čut pravičnosti — vse ostalo nam bo navrženo.*
Že preprosto številčno ugotavljanje nam pokaže, da je delavcev in nameščencev toliko, da si brez njih ne moremo misliti zadovoljive rešitve našega narodnega vprašanja. Kakršnokoli akcijo bi začeli, ni rešljiva, če nismo vodili računa o potrebah in zahtevah vseli onih, ki delajo pri nas v tovarnah, v trgovskih in obrtniških obratovalnicah.
Tega se zavedajo vsi, ki vodijo naše narodovo življenje. Le, da navzlic tej zavesti, ne pridejo do zaključkov, ki bi morali sami po sebi slediti.
Ni dovolj, da se na delavstvo vedno le apelira, da je nerazdružljiv člen narodove skupnosti in, da mimo te skupnosti nikdar ne more in ne sme hoditi svojih potov. Ni dovolj, da se od delavstva zahteva, da vselej in povsod čuti narodno in, da za ceno nacionalizma žrtvuje vse, kar ima. Treba je delavstvu tudi dejansko pokazati, da narodova skupnost skrbi zanj in da čuva nad njegovim življenjem, pripravljena, da v imenu pravičnosti izloči vse, kar bi imelo ogrožati delavčev eksistenčni obstoj.
Prave narodove politike se ne more voditi individualistično v tem smislu, da je le za posamezne skupine naroda poskrbljeno, da se nemoteno razvijajo, dočim je preko kroga izvoljencev vse drugo brez zaščite prepuščeno življenjski borbi. Tem manj, ker so ti izvoljenci narodove družbe navadno gospodarsko jačji, dočim je delavstvo praznih rok, iz lastne sile nesposobno, da si v konkurenčnem boju osvoji ono, kar neutrpno potrebuje za življenjski obstanek.
Prava narodova politika mora torej imeti pred očmi interes vseh členov naroda in mora še prav posebno zaščititi one, ki so podpore najbolj potrebni. Narodove dobrine se morajo pravično porazdeliti, da so blaginje deležni vsi pripadniki naroda. Gorje onemu narodu, kjer bi samo posamezniki razpolagali z udobjem in premoženjem, dočim bi ostali del naroda živel v največji revščini in brez zaščite. Ta zapostavljeni del naroda bi nujno moral ostati brezbrižen napram potrebam naroda kot celote, ker bi ne bil njegov bitni interes^ vključen v narodovo skupnost, ker bi z vso svojo borbo za življenjsko blaginjo ostal osamljen in prepuščen sam sebi.
V narodovi skupnosti je zato vzbuditi čut socialne pravičnosti, cut solidarnosti z vsemi pripadniki naroda. Sele potem bomo lahko govorili o nerazdružljivi usodi vseh, ki smo sinovi slovenskega naroda. Šele takrat bomo lahko rekli, da je pri nas nacionalna zavest prevzela ves narod tako, da se nimamo bati ničesar in naj bi karkoli prišlo nad nas. In kdaj je bilo to pomembnejše kakor dandanes, ko živimo v tako težkih časih...
—tr.-
novih možnosti za gospodarski pro-cvit.
V zunanjepolitičnem odboru poljskega parlamenta o priliki prouča-vanja proračuna je poročevalec odbora poudarjal, da je treba ustvariti močan kader najboljših sodelavcev, ki naj bodo vzgojeni in izšolani tako, da bodo mogli v danem trenutku zavzeti v kolonijah odgovorna mesta kot upravni uradniki, tehniki, zdravniki itd. Pripraviti je treba tudi poljedelce, ki bodo sposobni za delo pod vročim afriškim podnebjem, pozabiti pa se
ne sme tudi na pripravo ljudi, ki bodo delali na sodiščih, pošti, železnici, v trgovinah, ki bodo služili v vojski itd. Pretežen del te nove poljske kolonijalne vojske in delovnega aparata je že pripravljen, čeprav je še mnogo premaloštevi-len. Iz vseh virov poljskega narodnega gospodarstva se že stekajo sredstva za financiranje kolonijalne akcije. Zdi se, da se bo poljskemu zunanjemu ministru Becku posrečilo ustvuriti iz problema poljskih kolonij živ predmet mednarodne diskusije.
Stran 2.
«N OVA PR AV DA»
Štev. 7.
Z
avarovame e
brlnilc
ov
Delavsko zavarovanje je mnogo cenejše in gospodarsko popolnejše D&tnoloiatild MjoL dhJlCLV
Objavljen je bil načrt uredbe o zavarovanju obrtnikov. Obrtniške organizacije so že v raznih večjih središčih sklicale zborovanja obrtnikov, da k temu načrtu povedo svoje ninenje.Z objavo načrta je ustvarjen prvi temelj za ureditev pokojninskega zavarovanja obrtnikov. To zavarovanje spada k starim težnjam in zahtevam obrtniškega stanu. Po uredbi se inia za obrtnike uvesti zavarovanje za slučaj nezgode, onemoglosti, starosti in smrti in tudi zavarovanje za slučaj bolezni. Uredba predvideva centralizirano zavarovanje pri posebnem obrtniškem pokojninskem zavodu. Bolniško zavarovanje pa naj bi bilo prepuščeno ureditvi banov v posameznih banovinah, bolniško zavarovanje naj bi izvajale posebne bolniške blagajne. Po uredbi ima najmanjša invalidska renta znašati do desetega leta vplačevanja prispevkov mesečno Din 200.—, po desetem letu zavarovanja Din 250.— s tein, da se ima ta renta vsako leto dvigniti za Din 10.— mesečno. Predpogoj za invalidsko rento pa je petletna čakalna doba. Starostna renta se ima priznati z dovršenim 65. letom starosti in pri desetletni čakalni dobi. Osnovna renta ima znašati Din 250.—, ki se vsako leto zviša za Din 10.— mesečno tako, da po tridesetih letih zavarovanja znaša Din 450.—. Tudi vdove in otroci naj imajo pravico do pokojnine. Uredba vsebuje v dodatku celo vrsto alternativnih rešitev, ki se tičejo višine pokojnine in višine mesečnih pokojnin.
Pri alternativi, pri kateri bi začetna renta znašala Din 500 pokojnina po
tridesetih letih zavarovanja pa Din 900.—, bi premija znašala Din 140.— mesečno.
Problemi, katere ima rešiti omenjena uredba, so zamotani in rešitev ni enostavna. Gotovo je, da bo moglo biti obrtniško zavarovanje tein cenejše, čim širša bo rizikova skupnost. Vsedržavna rizikova skupnost bo omogočila nižjo premijo, rizikova skupnost po banovinah pa bo zahtevala večjo premijo pri enaki pokojnini. V delavskem zavarovanju, kjer je v veljavi vsedržavna rizikova skupnost, znaša najvišja premija po desetletnem zavarovanju Din 450.— pri 3%ni premiji, kar znaša mesečno največ Din 37.44. Primerjava delavskega zavarovanja z uredbo o obrtniškem zavarovanju bo vsakogar prepričala, da je delavsko zavarovanje mnogo cenejše in gospodarsko popolnejše, kot ima biti obrtniško zavarovanje po tem osnutku. To pomeni, da je delavsko zavarovanje razmeroma zelo poceni in da kritika o velikih stroških tega zavrovanja ni na mestu.
Be<l
JL
a gospodari
Težave našega kmečkega prebivalstva. Če bi imeli več industrije, bi bilo tudi več kruha
Uradne statistike silno zgovorno govorijo o izredno težkem življenju našega kmečkega, podeželskega ljudstva. V premnogih krajih se življenje kmečkega življa razvija pod najnepovoljnejšimi zdravstvenimi in higi jenskimi pogoji. Nešteto naših kmečkih družin prebiva še dandanes v bornih, razdrapanih kaj žali in n a j p ri m i ti vne jših kolibah, ki so vse prej kakor pa primerni stanovanjski prostori. Narodno zdravje v takih razmerah nepopisno trpi, zlasti če vemo, da predstavlja vzgajanje zdravih narodnih generacij eno prvih nalog naše narodne in državne obrambe ter splošne narodne bodočnosti.
Vsakomur je znano, da je revščina temeljni vzrok slabih higijenskih in zdravstvenih pogojev, pod katerimi živi naš kmečki element. Zato mu je treba brezpogojno pomagati in mu odpreti izglede na boljše in srečnejše življenje. Toda kako? Majhno in skromno kmetijstvo tega ne more doseči, ker je
nerentabilno in ker ne more uspešno odoleti navalu neugodnih okoliščin, ki ga pritiskajo in diišijo. Nezaposlena in revna kmečka delovna sila mora marsikje na vsak način iskati pribežališče in svojo rešitev v industriji, ki naj ji nudi vsakdanji kruh, delo in boljše življenjske pogoje. To je tudi vzrok, zakaj moramo delati in stremeti po dvi|g:u in izpopolnjevanju naše industrije. Revni kmečki živelj, ki ga zaradi občutnega razmnoževanja naša kmečka zemlja niti oddaleč ne more prerediti, mora iskati in tudi najti delo in zaslužek v industriji, ki mu bo omogočila ustvariti take življenjske pogoje, da mu ne bo več treba hirati in umirati v pomanjkanju in v nehigijeničnih kaj-žah in kolibah. V svetlih stanovanjih, higijeničnih in modernih, polnili sonca in zraka, bodo šele mogli zaživeti tisočeri naši mali ljudje res srečno in zadovoljno družinsko življenje.
P
vin
1.
riporocuivi vzg
ledi
Za razvoj gospodarstva so potrebne dobro železniške zveze ter vodno ceste. Že pred leti je bila sprožena misel o zgraditvi velikega vodnega kanala med Donavo in Jadranskim morjem. Strokovnjaki so ta velevažni načrt že v podrobnostih proučili ter svoj elaborat tudi že oddali na pristojnih mestih. Po
Velik plovni prekop Laba-Odra-Donava. Šest milijard dinarjev. Brezposleni imajo zaslužek
stari navadi pa je ostalo vse tudi le pri načrtih.
Kako druiglačni so drugi evropski narodi, si vzemimo za vzgled Nemčijo in nesrečno, okrnjeno Češkoslovaško', ki sta kljub tragičnim dogodkom pretekle jeseni in težkemu konfliktu med seboj zgradili skupen velik plovni prekop Laba —
V vojnem odboru ameriškega senata je govoril Roosevelt o odnosa jih med Ameriko in Evropo. Amerika je pobor-nica miru in njena želja je, da bi bili narodi očuvani grozot vojne. Ni pa dovolj, da je samo ena skupina držav za mirno rešitev oseh sporov, dočitn bi druga skupina držav naravnost izzivala vojno. Če bi se n. pr. totalitarnim državam posrečilo premagati Francijo ali celo Anglijo, bi nedvomno prišle na vrsto takoj Ameriške združene države. Tudi južna Amerika bi bila izpostavljena v tem slučaju največ ji nevarnosti. Kakor želi Amerika, da bi ji nikdar več ne bilo treba poslati svojih vojakov v Evropo, se temu ne bo mogla izogniti, če bi pretila velika nevarnost Franciji, katere usoda je zvezana z Anglijo. Amerika se dobro zaveda, kaj bi pomenilo, če bi v Evropi zavladali
,	-	--   -	* ■ ■"	J?'-'
Rooseveltov govor je imel v političnih krogih velik odmev. Pokazalo se je, da Amerika ni desinteresirana na dogodkih v Evropi. Da Amerika svoj interes tudi dejansko takoj pokaže, je dovolila ogromne dobave letal Franciji in Angliji-
Vsa poročila svetovnega časopisja so si edina, da se vrše med Anglijo, Francijo in Ameriko pogajanja za sklenitev obrambne zveze. Razgovori so že tako napredovali, da je v najkrajšem času pričakovati sklenitev tudi formalne zavezniške pogodbe.
Kot zunanjepolitično zanimivost preteklega tedna je tudi omeniti, da angleška javnost odločno odklanja ose nemške zahteve po kolonijah. Poudarja se,
da Nemci ne potrebujejo kolonij za svoj gospodarski obstoj, ampak izključno le zato, da bi dobili surovine za vojno industrijo.
— Predsednik francoske republike Lebrun je v nekem govoru rekel: Nadvlade nasilja Francija ne priznava. Zato pozdravlja z vsemi žarom svojega srca glas onkraj oceanu, ki je zdramil ogroženi svet evropske civilizacije k novi veri v svobodo.
— Veliki fašistični svet je iinel sejo, na kateri bi imel govoriti tudi Mussolini pomembne besede za evropsko javnost. Napovedanega govora pa ni bilo. Seja je bila tajna. Objavljen je
Otira — Donava. Dela so se že začela in lx> prekop dogotovljen že v šestih letih. Obe državi ga gradita na svojem ozemlju v lastni režiji. Obe vladi sta že zagotovili potrebne kredite. Češkoslovaška vlada je obenem tudi že ustanovila s svojo uredbo posebno c Direkcij o za gradnjo kanala* s sedežem v Prerovu. Del prekopa, ki bo spajal Odro z Donavo in Baltiško morje s Čmim morjem, bo vodil po dolinah rek Odre, Bečve in Morave. Stroški za zgraditev vsega prekopa so preračunani približno na šest milijard dinarjev in odpade na Češkoslovaško 3.600,000.000 dinarjev. Novi prekop bo zgrajen z ozirom na potrebe mednarodne plovbe za ladje do 1000 ton. Vseh šest let bo na gradnji kanala zaposlenih stalno po 35.000 delavcev.
Če najdejo take države, ki se borijo z mnogo težjimi življenjskimi pogoji kakor pa bogata Jugoslavija, potrebna sredstva za neodložljiva in obče koristna javna dela, zakaj jih ne bi mogli najti tudi mi?
bil le komunike, ki se med drugim zahvaljuje Hitlerju, da je izjavil, da bo v slučaju vojne nevarnosti Nemčija na strani Italije.
— Kancler Hitler namerava poveriti dr. Schaehtu organizacijo nemške zunanje trgovine.
— Irski revolucijonarji nadaljujejo z atentati in zahtevajo, da se morajo vse enote britanske vojske umakniti iz Irske. Prej ne bo miru. V Londonu je policija našla okrog sto ton raznega eksploziva in orožja irske tajne organizacije.
— španska državljanska vojna se
bliža svojemu koncu. Katalonija je za republikance izgubljena. Francove čete so prodrle do francoske meje. Republikanske čete so se umaknile na francoska tla. Zadnje dni je pribežalo v Francijo na stotisoče španskih beguncev. Porušeni Madrid imajo republikanci še v svojili rokah. Upirati se pa dolgo ne bodo mogli, kakor hitro bo Franco navalil na republikance s sproščenimi armadami iz Katalonije. Tudi Francija, ki je doslej podpirala republikance, se zaveda nastalega položaja v Španiji in je že imenovala svojega zastopnika pri Francovi vladi. Italija izjavlja, da se prej ne bo umaknila s svojimi prostovoljci iz Španije, dokler ne bo zmaga Franca popolna.
— Bivši prezident dr. Beneš je odpotoval iz Londona v Ameriko, kjer bo v Chikagu predaval na univerzi.
— Zdaj gre za svetovno nadoblast — je izjavil švedski vojni minister in dodal: Nekatere države vztrajajo na tem, da bi podvrgle male države svojemu vplivu. Če bi šlo za to, da bi mi prišli pod kako nadoblast, je potrebno, da se upremo.
— Upravni svet mednarodnega urada dela zboruje. Na dnevnem redu je tudi vprašanje 40urnega dela. Zagovorniki 40urnega delovnega tedna so ostali le še Francozi. Anglija se izreka proti 40urniku.
— Japonski veleposlaniki v evropskih glavnih mestih so imeli tajno posvetovanje v Parizu. Baje so sklenili, da naj Japonska vojaško podpre Italijo, ki bo še tekom tega leta za vsako ceno rešila vprašanje Tunizije in Dži-butija.
— Pretrgani so diplomatski od noša ji
med Madžarsko in Sovjetsko Rusijo in ukinjena obojestranska poslaništva v Moskvi in Budimpešti.
— Angleška pripravljenost. Med ljudstvo je razdelila Anglija 40 milijonov protiplinskih mask. V tovarnah za letala dela 80.000 delavcev. Letalski proračun /naša 50 milijard dinarjev.
7T. N» beškem so poostrili zakon o zaščiti države, posebno v pogledu obrekovanja in žalitve poglavarjev tujih držav.	,
— Češki in slovaški študentje so šli na prijateljski obisk k nemškim študentom v Berlin.
— Oboroževanje. Po statističnih podatkih društva narodov je bilo na svetu leta 1938. izdanih 700 milijard dinarjev za oboroževanje.
— Pri francoski narodni banki ima 65%, akcionarjev le po eno do dve akciji. Vseh akcionarjev je 42.877.
— Novega predsednika francoske republike bodo izvolili. Sedemletni mandat sedanjega predsednika Lebruna poteče 10. maja.
— Madžarska vlada je v celi državi proglasila preki sod radi napadov na Žide.
	g* IVAN KRAVOS
	BlU MARIBOR
	Jfr priporoča: hovčeke, ročne torbi,
	cc, aktovke, denarnice, nahrbtni-
	ke, gamaše itd.
Stev. 7.
<N OVA PRAVDA*
Stran 1.
TEKOM TEDNA
Tako po naše . • .
Znana in stara resnica je, da se Slovenci silno naglo navdušimo za novo stvar. Naglo ustanovimo dvoje ali troje društev in bratovščin, sedemo k petim ali šestim sejam ter k občnemu zboru, ki se navadno vrše za pogrnjeno mizo — — — Prav daleč preko občnega zbora pa naše navdušenje ne seže. Primer:
Nad 50 let stari, vedno bolj kričeči problem poglobitve in popolne preureditve ljubljanskega kolodvora nas je spravil lansko leto na noge in zagnali smo silen krik: «Pro-metna ovira in veriga, ki duši naravni razvoj in napredek naše Ljubljane, mora takoj izginiti! Takoj nam dajte nov, poglobljeni in moderni kolodvor!* Na zidovih in reklamnih deskah so se zablesteli živobarvni, pisani veliki lepaki, razvneli smo se na razstavah in zborovanjih, zložili smo v arhive nekaj kilogramov papirnatih resolucij, mnogoštevilne deputacije so nekajkrat zopet prezračile svoje cilindre, ustanovili smo društvo za rešitev tega vprašanja, potem pa — »zopet vse tiho je bilo». Ostali deli države napredujejo, česar jim ne zavidamo, mi, ki predstavljamo izdaten vir državnih dohodkov, pa hodimo rakovo pot nazaj. V Skop-lju imajo nov veličasten kolodvor, Sarajevo bo dobilo letos nov kolodvor za 28 milijonov dinarjev, v ostalih krajih se grade nove proge, le ljubljanski kolodvor bo še vedno beraški, absolutno neodgovarjajoč in nemogoč, čeprav predstavlja Ljubljana daleč močnejše gospodarsko in tujskoprometno središče, kakor pa vsa mesta, ki imajo prednost pred njim. Najbolje bi bilo, da ustanovimo, in sicer eimprej. novo društvo z nalogo, da poživi dremajoče staro društvo za poglobitev ljubljanskega kolodvora.
= Imamo novo vlado, kateri nače-ljuje dosedanji minister za socialno politiko dr. Dragiša Cvetkovič. Dr. Milan Stojadinovič ni več v vladi. Naloga nove vlade je, da spravi pod streho državni proračun in da reši vprašanje sporazuma s Hrvati. V novi vladi je minister za socialno politiko- Miloje Rajakovič.
= Knjigo o ureditvi hrvatskegn vprašanja je izdal po poročilih lirvat-skili časopisov neki Alfonz Hribar. Predlaga, naj bi se namesto sedanjih banovin uredile le tri banovine, in sicer slovensku, hrvatska in srbska. Slovenska banovina bi bila razdeljena v mariborsko in ljubljansko županijo, hrvatska bi obsegala dosedanjo savsko, primorsko in vrbasko banovino, drugih pet banovin bi pa prišlo v sestav srbske banovine. Vsaka banovina naj bi imela svoj zbor, ki bi sklepal postave v okviru skupnih postav, katere bi sklepala narodna skupščina v Beogradu. Bane bi imenoval kralj na predlog banovinskega zbora. Ban pa bi predlagal svojo vlado, ki bi jo tudi imenoval kralj. Vsaka banovina bi k skupnim stroškom prispevala v sorazmerju s svojo velikostjo, prebivalstvom) in davčno silo. Na Slovenskem bi bil uradni jezik slovenski, drugod pa jugoslovanski, to sc pravi srbsko-hrvatški. —: Ko poroča o Hribarjevi knjigi, pri_ stavlja «Sloveuec»: »Kajpada je to le misel. Prav pa je, da se o tein več piše in govori, ker prej ali slej bo to važno vprašanje vendarle treba urediti.*
= Državni proračun za leto 1939.-40. je izdelan in je za 700 mil. dinarjev višji od lanskega.
= V Samotni tovarni v Darosavu je požar uničil velik del tovarne. Škode je tri sto tisoč.
= Narodna skupščina je verificirala
mandate vseli izvoljenih poslancev. Opozicija se glasovanja o verifikaciji ni udeležila.
— Banovinski proračun za leto 1939/ 1940 je že sestavljen in se bo o njem posvetoval banski svet 16. t. m. Proračun znaša 130 milijonov dinarjev in je za šest milijonov dinarjev višji kakor prejšnje proračunsko leto. S povišanim proračunom se namerava nastaviti novo uradništvo. Za socialno skrbstvo se bo v novem proračunu potrošilo v celem 100.000 Din več. Proračun bednostnega sklada znaša kakor prejšnje leto 6.85 milijonov dinarjev. V zvezi s sklicanjem banskega sveta je bilo 14 članov banskega sveta razrešenih, 21 članov pa je na novo imenovanih.
= Odposlanci Jugorasa so se pretekli teden zglasili pri Zvezi združenih delavcev v Ljubljani, da do konca speljejo fuzijo obeh organizacij. Pri tej priliki so se baje tudi pogovarjali o tem, kako bodo izvedli vse tisto, o čemur so se pogovorili z vodstvom JRZ v Beogradu.
— Ljubljansko dramsko gledališče je praznovilo dvajsetletnico in je bil pri tej priliki v avli gledališča odkrit Cankarjev spomenik. Tekoin 20 let je naša drama uprizorila 133 slovenskih del v 970 predstavah.
= Rentni odbor SUZOR-ja je na svoji seji podelil podporo iz posebnega fonda za onemogle in stare delavce 274 delavcem. Iz tega fonda dobiva sedaj že 623 delavcev rente, ki znašajo letno 939.906 dinarjev.
© /) ® O
eni'
Zn fuxxJ?xjo 5ce 50
ŠMOL-pasto
kremo za čevlje
= Izšla je nova številka »Gospodinjske pomočnice«, ki med drugim gradivom prinaša zanimive članke o razvoju delavskega zavarovanja.
= Slovenski obrtniki so priredili več zborovanj, na katerih so se izrekli za bolniško in pokojninsko zavarovanje obrtnikov. Poudarili so pri tem zahtevo, da mora biti zavarovanje decentra-listično izpeljano.
= Naša največja trgovska ladja «Avala» se je potopila v južni Afriki. Natovorjena je bila s koksom. Mornarji so se vsi rešili.
— Tragična smrt. Delavec KID-a na Jesenicah Nikolaj špender se je med delom v tovarni ustrelil.
TRGOVINA KDE1VA
MIRKO LEBAN, Maribor,
Kopališka ulloa 8
v zalogi sortiran trboveljski premog, I. bukova drva suhe Izbrane kolobarje in oglje po najnlžjth cenah
= Velike redukcije delavstva so se
izvršile v lesni industriji «šipad» v Bosni. Vsega skupaj je bilo zadnji čas odpuščenih sedem tisoč delavcev.
= Društvo «Vodnik» v Zgornji šiški je pričelo akcijo, da zbere denar za odkup Vodnikove rojstne hiše.
= Stanje naročil pri KID je znašalo sredi januarja le 380 vagonov po deset ton. Ker znaša kapaciteta tovarne do 1000 vagonov, bi morala imeti tovarna do 3000 vagonov naročil za racionalno delo. Stanje naročil za 380 vugonov ne znaša niti polmesečno gotovost zaposlitve.
= Ugledni srbski javni delavec in večkratni minister Kosta Timotijevič je umrl v 68. letu starosti.
Zaščita šoferjev
Šoferji so pri nas mizerno plačani in z ozirom na odgovorno in naporno službo brez prave socialne zaščite
V dravski banovini je okoli 750 poklicnih šoferjev. Tri četrtine šoferjev je zaposlenih pri tovornih avtomobilih, ena četrtina šoferjev pa je zaposlena pri luksuznih avtomobilih in pni avtobusih.
Rednih avtobusnih prog je v dravski banovini okrog 40, kjer je zaposlenih 100 šoferjev. Pri taksijih je v Ljubljani zaposlenih 35, v Mariboru 25, v Ptuju 5 in v Celju 20 šoferjev.
Niso redki primeri, da mora biti šofer nepretrgoma v službi po 12 do 18 ur in to pri mizerni plači. Pravega od-počitka po odgovornem in napornem delu šoferji niso deležni, kaj šele plačanih dopustov.
Šoferski poklic je pri nas šele v razvoju nastanka. Saj je znano, da je v
primeri z drugimi državami pri nas avtomobilizem še slabo razvit. Na-rodno-gospodarski in tudi državno-obrambni razlogi zahtevajo, da se razvoju avtomobilizma posveča večjo pažnjo. S tein pa seveda tudi osobju, ki je pri avtomobilih zaposleno. Že iz razlogov varnosti potujočega občinstva ni vseeno, kako so šoferji plačani in kakšen je njihov delovni čas. Eksistenčno zaskrbljen in od dela preutrujen vozač ne more izvrševati službe tako, kot bi bilo želeti.
Socialni zaščiti šoferjev bi bilo tudi pri nas posvečati največjo pažnjo. Za vzor, kako je n. pr. v Nemčiji socialno zaščiteno osobje pri avtobusih, naj pojasni naslednji članek.
Položaj šoferjev v Nemčiji
Nemški minister za promet je izdal posebne predpise, ki urejajo socialno zaščito šoferjev in spremnega osobja pri avtobusih. Delovni čas je določen na 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko. Pripravljalna in zaključna dela se smejo všteti v delovni čas največ z eno uro in se ne smatrajo kot nadurno delo, katero je posebej odškodovati. Izjemoma je delovni čas dopustno raztegniti na 60 ur tedensko. Osebe, ki nimajo letne delovne pogodbe smejo za
nadurno delo
preko 8 ur dnevno zahtevati 25%, doplačilo. Uredba podrobno ureja zaščito onih oseb, katerih delovno razmerje je urejeno z letnimi delovnimi pogodbami. Te pogodbe so važne radi tega, ker je v zimskem času večja brezposelnost, v letnih mesecih pa pomanjkanje delovnih moči. Letne pogodbe izenačujejo delovni čas in ga pravilno porazdele na celo leto. Taka pogodba je odpovedljiva na 6 tednov za 31. marc vsakega leta. V mesecih april ali september je dopustna prekoračitev 48urnega tednika do 12 ur. Zato pa mora biti v ostalih mesecih leta delovni čas krajši. Uslužbenec prejema skozi
celo leto zaslužek v enaki meri
na podlagi 48urnega tednika. Ako delovni čas ni bil do dne 31. marca izenačen, pripada uslužbencu 25%, dodatek k plači, ki zapade vedno 1. aprila vsu-kega leta. Delovni čas ne sme presegati v nepretrganem razdobju 14 ur,
= Francosko-j ugasi ovanska kmetijska zbornica je bila ustanovljena v Beogradu.
= Skopljanski škof dr. Iva,n Gnidovec je uinrl v Ljubljani.
= V Avstralijo se je te dni izselila iz Dalmacije skupina 27 Hrvatov.
= V mariborskih železniških delavnicah je vedno pogosteje neprostovoljno praznovanje. Poročajo, da imajo delavnice do konca proračunskega leta samo še za 68 delovnih ur kreditov.
= Podpiranje zadružništva. Minister za kmetijstvo je podpisal pravilnik o porabi sredstev sklada zai podpiranje zadružništva. Prošnje za podpore je vlagati na revizijske zveze.
= Francoskih tečajev po nalogu prosvetne uprave ne smejo več voditi po šolali profesorji. Svoj čas je prosvetna uprava baš nasprotno priporočala.	1
== Nemci v Jugoslaviji imajo 4 dnevnike, 26 tednikov, 17 mesečnikov in še 9 drugih listov. Baš zatirani Nemci pri nas niso.
= Za komisarja Pokojninskega zavoda v Sarajevem je imenovan predsednik okrožnega sodišči Asinn Ugljen. Obenem je bila imenovana tudi začasna uprava.
vštevši pripravljalna in zaključna dela, toda odštevši počitek med delovnim časom. Počitek znaša pri delovnem času od' 5 do 10 ur 1 uro, 2 uri pri delovnem času od 10 do 12 ur in 3 ure pri delovnem času od 12 do 14 ur. Nepretrganemu delovnemu času mora slediti
nepretrgan počitek,
ki znaša pri 10 urah dela 7 ur počitka, pri 10 do 12 ur dela 8 ur in pri 12 do 14 ur nepretrganega dela 9 ur. Pri daljših vožnjah sme nepretrgani delovni čas izjemoma znašati 18 ur, vendar pa mora v tem biti 6 ur počitka. Pred začetkom pota takega daljšega potovanja pa mora znašati počitek najmanj 10 ur. Take daljše vožnje pa so v enem tednu dopustne samo dvakrat. V razdobju 4 tednov imia uslužbenec pravico na
štiri proste dni
po 24 ur. Na njegovo zahtevo mora vsak tretji prosti dan pasti na nedeljo. Ta počitek je obvezen. Vsak uslužbenec ima posebno kontrolno knjigo, v katero se vpisuje delovni čas. Uslužbenec ima pravico, na plačan letni dopust, ki po šestmesečnem službovanju znaša najmanj šest dni. Osebe pod 18. leti starosti dobe
pravico do dopusta
po trimesečnem službovanju in znaša zanje dopust do končanega 15. leta starosti 15 dni, do končanega 16. leta 12 dni in do končanega 18. leta 10 dni. Mezdo za čas dopusta je izplačati pred nastopom dopusta. Za čas dopusta je vsako pridobitno delo prepovedano.
Ali verjamete, ali ne?
— da je po Evropi toliko političnih potovanj, da se nam Vsili vprašanje, če le niso ministri samo zato, da preizkušajo prometna sredstva,
— da živimo v časih, ko je nekaj danes «ja> jutri že <ne» in kar je zjutraj «ne» že zvečer «jas,
— da je lažje dobiti denar za hockey tekme v Švici, kjer dobimo kar 24 golov, kakor pa denar za prepotrebno dozidanje ljubljanskega I. oddelka splošne bolnice,
— da imajo na neki »kmetiji* navado vedno menjati prašiče, dočim je korito staro že čez 20 let,
— da je prepovedano skakanje gori in doli iz drvečega tramvaja, dočim je skakanje iz stranke v stranko dovoljeno in kar vsakdanje,
— da je začela glavna dvorana palače Društva narodov v svojih temeljili vsled neobrabljanja plesniti in gniti,
— da vedno bolj narašča presenečenje nad preciznim in doslednim izvajanjem zakonskih predpisov.
Stran 4.
«N OVA PRAVDA*
Štev. 7.
Iz naših delavskih krajev
Ptuj
Iz ptujskega okoliša sploh nič ne zvemo. Smo še, ali pa nas ni več? Saj je res lahko, da nas je ta vrvež mlinskih koles zdrobil in razvetril na vse konce in kraje. Vendar Ptuj, izvor vseh do sedaj važnih političnih pripetljajev, še obstoja in je še vedno pripravljen na braniku naših narodnih in državnih mejah. Pa kaj bi Vam naj poročali? O komunalni politiki — o gospodarskih zadevah naših malih ljudi, o socialni bedi najšibkejših, o revščini in o brezposelnosti — saj to Citate v vsakdanjem časopisju in bi tega nadaljnjega razmotrivanja naše skromne stranice lista sploh več ne prenesle.
Naša lokalna industrija obstoja itak le iz tovarne g. P. Pirich, nadalje dveh skromnih opekarn ter nekaj šivilj za perilo in morda še izvozničarstvo perutnine Reinhardt ter izven Ptuja v Majšperku tovarne strojil (Vunateks), pa smo končali. Delavstvo prve je 100%, zadovoljno, ostali pa nimajo izbire, vsled česar morajo biti zopet 100%i zadovoljni, pa če tudi njih prejemki še daleč minimuma ne dosegajo. Povsod in vedno manjka organizacije in kar iste je, je v kalnih in nezavednih vodah. Vzdramiti jih je treba!
Ljubljana
Občni zbor podružnice NSZ — Ljubljana se je vršil v torek, dne 7. februarja t. 1., v prostorih tajništva NSZ. Udeležba je bila zadovoljiva in je občni zbor pod vodstvom predsednika tov. Franceta Juvana potekel v najlepšem redu. Vsi funkcionarji so podali točna poročila, ki so dokazala, da so funkcionarji v polni meri izvrševali svoje dolžnosti. Po razrešnici odbora se je konstituiral noVi odbor s tov. Albinom Jančarjem na čelu. Občni zbor je zaključil zastopnik centrale tov. Ambrožič, ki je s krasnimi bodrilnimi besedami navdušil navzoče tovariše, ki so polni zaupanja in vere v napredek zapuščali krasno uspeli občni zbor.
Dramatični odsek bomo ustanovili! Tovariši in tovarišice, kdor ima veselje do dramatike, naj se prijavi v pisarni tajništva NSZ ali pa pri sestanku, ki se bo vršil v petek, dne 10. februarja t. 1., v prostorih tajništva NSZ.
Občni zbor društva zidarjev in stav-binskih delavcev Narodne strokovne zveze v Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne 29. januarja t. 1. Zbor je bil dobro o.biskan in je bil izvoljen za predsednika društva Josip Fekonja, za tajnika Avgust Kralj, za blagajnika Ivan Vuga, v nadzorstvo pa bivši predsednik Franc Vižentin.
»OBNOVA"
F . NOVAK
dobavlja kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, linolej, preproge, zavese, odeje, železno pohištvo, otroške vozičke najceneje
Maribor, Jurčičeva 6
Konjice
Občni zbor podružnice se je vršil dne 31. februarja t. 1. v hiši tov. Vag-nerju ob 5. uri popoldne ob navzočnosti 46 članov. Občni zbor je vodil tov. Kolarič, ki je bil tudi ponovno izvoljen za predsednika. Želeti bi bilo, da bi se članstvo čim bolj zavedalo svoje
dolžnosti, da ne bi prišla podružnica v finančne težkoče kot do sedaj. Ob zaključku je tov. Kahne razlagal o volitvah obratnih zaupnikov.
Maribor
Zatipniški tečaj namenjen članstvu prične v nedeljo, dne 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih NSZ. Člani, ki se bodo udeleževali tega tečaja, naj se zglasijo ta dan sigurno v tajništvu. V tečaju se bo članstvo pripravljalo za organizacijske zaupnike in odbornike. Posebnih vabil ne bomo razposlali in naj smatrajo člani to kot vabilo.
Tamburaški zbor ima svoje redne vaje vsako nedeljo ob 9. uri dopoldne v prostorih NSZ. Člani se pozivajo, naj redno obiskujejo vaje. V zbor se sprejme še nekaj članov. Prijave sprejema tajnik NSZ.
Poziv članstvu mariborske podružnice. Kdor se še ni javil v tajništvu z ozirom na naš zadnji poziv, ga vabimo, da se takoj javi v tajništvu radi važnega opozorila.
Poravnajte članarino! Koncem tega meseca se bo vršil občni zbor mariborske podružnice. Po sklepu seje bodo smeli na občni zbor samo oni člani, ki bodo imeli do občnega zbora v redu poravnano članarino. Kdor nima poravnane članarine, naj jo takoj poravna, če hoče na občni zbor. Pokažimo zavednost in disciplino!
Na vprašanje - odgovor
Franc M. — Begunje. Koliko časa imam pravico dobivati pri Borzi dela brezposelno podporo? — Če ste bili v zadnjih 24 mesecih zaposleni 8 mesecev, imate pravico do podpore 4 tedne; če ste pa bili v zadnjih 24 mesecih zaposleni 16 mesecev, imate pravico do podpore 8 tednov; če ste pa bili zadnjih 24 mesecev zaposleni cel čas, potem imate pravico do podpore 12 tednov.
Franc. Ž. — Jesenice. Moja žena je napravila lahkomiselne dolgove. Posebno velik dolg je v špeceriji. Nikakor ne zmorem več mesečnih obrokov, ki gredo na račun dolga. Ali sem res obvezan plačati vse, za kar se je žena zadolžila, kakor rečeno res brez potrebe? — Za dolg, ki ga je napravila Vaša žena, ste odgovorni kot družinski glavar in ker ste z odplačevanjem na obroke že priznali dolg. Dolg lahko iztirja od Vas trgovec sodnim potom. Boljše je, du se poravnate mirnim potom, kot pa, da bi imeli še precejšnje sodne stroške.
Franc L — Lesce. V delavnici smo se zadnjič pogovarjali o Delavski zbornici. Povejte nam, koliko članov šteje zastopstvo zbornice in kako se voli. — Delavsko zbornico upravljajo: skupščina Delavske zbornice, ki šteje 50 delavskih in 10 nameščenskih delegatov. Člani skupščine se izvolijo potom tajnih volitev. Volišča za večje obrate so v obratih samih. Skupščina izvoli upravni odbor, ki šteje 12 članov. Iz
upravnega odbora se izvoli tudi predsedstvo zbornice, katero tvorijo predsednik, podpredsednik, blagajnik in tajnik. Sedaj je bila praksa, da so bilj na sejah predsedstva navzoči vedno tudi zastopniki klubov, to je strokovnih organizacij, ki imajo svoje člane na skupščini zbornice.
Čevljar B. — Loka. Mojster me je nesramno žalil. Očital mi je stvari, katerih v pismu niti ponoviti ne morem. Sklenil sem, da ga takoj zapustim. Mojster je pa izjavil, da se moram držati odpovednega roka, ki je 14 dni. Ali je res? — Če Vas je mojster grobo žalil, lahko v smislu določil § 238 obrtnega zakona takoj zapustite službo, ne da bi se držali odpovedinega roka. Izstopiti pa morate iz službe v teku enega tedna od dneva, ko ste zvedeli za žalitve, oziroma so Vam bile žalitve v obraz izrečene. Po enem tednu po zakonu ne bi bili več upravičeni zapustiti službo brez odpovedi.
Iz lastne pletarne
damske jopice od Din 25.— naprej moške ,, od Tin 35*—	„
otroške ,, od Din 12*—	„
tudi po meri tekom 6 ur po najnovejših modelih in barvah izdeluje
„LXJN A“ samo Maribor, Glavni trg 24
Karel Novy:	50
ŽIVETI	HOČEMO
(Roman.)
'K..
Rebek se je strašno razkačil in toliko, da ni skočil v Jožeta.
«Ali me imate za norca ali' kaj? Sem mar zato na svetu?»
Jože je majal z glavo. To ne gre, na kratko in pametno povedano.
Med razsajanjem, ki je še dolgo ibrnelo v ušesih, je Rehek odšel.
(Zakaj nisi šel z njim?* se je čudila Magdalena.
c Vsak čas bo tu pomlad, najdem si zasluzek. Dotlej potrpiva.*
<Kakor misliš*, je dtejala. Nekoliko jo je potrlo.
(Prav imate,* je rekla Ditrichovka, (takoj sem si mislila, da ne bi prav storili. To je čuden karakter.*
< Čuden,* je pritrdil Ditrich, oželo čuden. Nekajkrat je bil že zaprt.*
«To še nič ni; veste, živel je z ženo, pa jo je zapodil in zdaj živi z njeno hčerjo. To se ne spodobi.*
Pomlad je v resnici iztezala svoje rožičke v kolonijo. Jože se je znova lotil svojih poizvedovanj. Nad ravnino, ki se je nagibala k teniščem in k nogometnemu igrišču, je zaslišal škrjančka in bilo mu je, kakor bi hodil po domačem bregu, kakor bi živel v grudi, ki se sedaj taja.
Z Magdaleno sta odšla v Prago in se skupaj vračala domov. Magdalena je brskala v torbici za ključkom od kovčega.
«Da,» je rekla med smehom, (ko bi bil naš kov-čeg zlata zakladnica!*
Odklepala je. Prizadevala si je, da bi odprla. Zakaj ne gre? Stresla je pokrov. Kovčeg je bil odklenjen! Odskočila je, kakor bi jo pičil.
(Nekdo je bil tu! Ali si ti kaj iskal, Jože?*
(Nikoli!* je odločno odkimal in tudi sam priskočil h kovčegu. «Kdo naj bi bil tu!*
< Ne kdo je vlomil vanj! Kožušček je proč! Moj kožušček! In dve sto! Kje je dve sto?*
Magdalena se je zagrebla v kovček in stokaje iskala v njem kakor psica.
«Kdo je bil tu? Kdo bi utegnil biti tu? Venou-šek!»
«Ubijem ga, če je res!* je tulil in besnel Jože-«Kako si je mogel drzniti! Najdem ga, do smrti ga pretepem! Če mi takoj ne da nazaj, jaz ...»
Magdalena je bila silno potrta. Sedela je na stolu in si zakrivala oči:
«Vse je proč, tudi rdeča obleka.*
«Tudi rdeča obleka,* je žalostno rekel Jože, «ki se ti je tako lepo podala!*
Obupan je stal pri nji. Kaj sedaj?
(Gospodinja! Kdo je bil tu?» je planil v kuhinjo. Ditrichovka je majala z glavo. Nobeden. Ravno danes nobeden. Kako je bilo to mogoče, saj je ves dan doma!
cPa vendar,* je pomislil, (opoldne sem za trenutek skočila ven. Drugače bi miorala slišati, kaj se godi. Ali nimate odprtega okna? Poglejte, nekdo je prišel sem skozi okno! Moj Bog, zakaj ne zapirate? Vi zmerom mislite, da ste kje na deželi.* <Ali ni bil tu Venoušek?* je vprašala Magdalena med grenkim jokom.
«Bog varuj! Venoušek?* se je zgrozila Ditrichovka. cše kaj takega recite, pa se vam bo hudo otepalo. Bog ne daj! Nekdo je šel mimo in je videl odprto okno!*
(Spominjam se,* je trdo rekla Magdalena, (da sem zaprla, preden sem odšla.*
(Kako je potem mogoče, da je zdaj odprto? Najbrž ste slabo zaprli. Pri nas se ni še svoj živ dan nič izgubilo in dobro veste, da cclo ključ spravljamo pod prag. Nikoli se ni nič izgubilo, nikoli ne, gospodična. To je naključje. In tole, če mislite... morate dati na policijo. Da bi pustil vsaj tisti kožušček in obleko!* Ditrichovkin glas je zvenel že manj razdraženo.
Medtem ko je Magdalena začela znova jokati, je Jože hodil raztogoten, tem bolj raztogoten, čim bolj se je čutil Ibrez moči. Zdaj pa zdaj se je ustavljaj pred kovčegom, brskal po njem, na njegovem dnu, pokritem z orumenelimi časniki. Ostanki Mag-daleninega perila in Jožetova srajca je ležala v kepi na stolu pole® fotografije Klimovih roditeljev, kakor je Magdalena vse zmetala v prvem razbur-jemj11.
(Dalje prihodnjič.)
Izhaja vsako s Uredništvo in uprava Ljubljana Za konzorcij «Nove Pravde® '
o bot o. - Naročnina: mesečno Din 4--, četrtletno Din 10—, polletno. Din	Sjjl	iS^iJ^p^tnfj^l^tev.V^
’&?r*/nBoahiSis: i£2s	s sffifc mszs