Št. 5.	Ljubljana, 1. sušca 1892.	XXXII. leto.
Andrej Zumer,
nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Vsebina: J. Ravnikar — Litija: Jan Ainos Komenski. — I. K. — Trb.: Na katerih berilih II. in 111. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (higijene) poučevati in v kterem obsegu? — J. Mam: Knjiga Slovenska.
—	Statistika avstrijskih srednjih šol (s pravico javnosti) v začetku šolskega leta 1891/92. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. Listek. — Naši dopisi: Iz Ljubljane. — S Tiate. — Iz kranjskega okraja.
—	Društveni vestnik. — Vestnik.
Jan Amos Komenski.
(V spomin tristoletnice.)
DTLstega leta začno razne sovražne stranke (^.poganjati se za mir. Komenski in drugi izgnanci so se tega jako oveselili, nadjaje se, da se Švedom kot zmagovalcem posreči za vse pregnance pridobiti amnestijo ter da s tem pridobe pravico povrniti se v svojo češko domovino. V ta namen pošlje Komenski jednega svojih tovarišev 1. 1643. na Švedsko s posebnim pismom, v katerem razlaga, kako bi bilo mogoče raznevrstnost ver vsaj nekoliko poravnati in kako naj bi se razne verske stranke med seboj pogodile. Poleg tega je po tem poslanci svojim podpornikom naznanil, kako njegovo delo napreduje. Na gimnaziji v Elbinkah, ki ga je vodil Komenski sam, pošiljali so svoje sinove visoki ple-menitniki v vzgojo. Na prošnjo elbinških meščanov in senata se Komenski zaveže vsak dan nekoliko ur poučevati izvanredno na gimnaziji; za trud mu je senat daroval
najemščino od tistega hrama, kjer je stanoval, seveda po naših razmerah zelo mala odškodnina.
L. 1644. se udeleži Komenski občnega zborovanja evangelikov v Litevsku; takrat ga je povabil ogerski knez Rakoc,zy, naj bi se preselil k njemu na Ogersko, obljubivši mu četrtino svojega premoženja žrtvovati za to, da bi pri njem dokončal in izdal svoje delo; ali Komenski se ni hotel posloviti od svojega starega prijatelja in dobrotnika Ljud. pl. Geera, dasi je ta proti njemu v poslednjem času kazal neko neopravičeno nezadovoljnost češ, da Ko-inenskega delo prepočasi napreduje, ker se peča še z drugimi rečmi.
Naslednje leto se Komenski vnovič udeleži cerkvenega zborovanja zaradi združitve protestantov in katolikov v Torunu, kjer je zastopal češke brate. Ta korak ni bil všeč Ljud. pl. Geeru, akoravno ga ni

nič več tako podpiral z denarji, kakor popred.
V	letih 1646—48 je dobival Komenski od Geera zopet večjo podporo in je vsled tega tudi dokončal marsikatero delo. V tem času se prigodi, da umrje starešina (bratovski škof) Juslin (B. Lovrencij Gu-stinus); na njegovo mesto izvolijo Komen-skega. Zdaj je bil priinoran zapustiti El-binke in se preseliti v Lešno, kjer je dokončal in izdal svoja imenitna dela, ki so mu prizadela toliko dolgotrajnega truda, kakor: „Metli odus linguarum no-vissima", predelana „Janua linguarum", „Lexicón linguale latino-germanicum" (latinsko-nemški slovar), „G r a m m a t i c a 1 a t i n o - v e r n a c u 1 a", „A triu m linguae latinae, rerum et linguarum ornamenta exhiben s" (predvor latinskega jezika, kazoč lepoto rečij in jezikov). Izmed teh učenih del je „Methodus linguarum novis-sima" najvažnejše in najimenitnejše — tako rekoč ključ k vsem drugim.
V	tem času se je končala 30 letna vojska ter se je sklenil „vestía]ski mir", s katerim so dobili češki bratje smrtni udarec; kajti zabranjeno je bilo njim in tudi Komenskemu za vselej povrniti se v lepo češko domovino. Poln gorjá je pisal zastran tega Komenski Švedom, toda zastonj; njim je idejal, braniti cerkev pro-testantovsko, že izginil. To Komenskega tako pretrese, da od žalosti ni mogel napredovati v svojem didaktičnem delovanji; vrh tega je imel mnogo skrbij za ude bra-tovske cerkve, ki so bili raztrošeni po vseh deželah. Te so takrat povsod čislali kot duhovnike, učitelje, učenjake, umetnike; iskali so jih od daleč posebno kot učitelje za gimnazije, kot vzgojitelje po občinah in pri plemstvu.
Didaktične knjige Komenskega jamejo se zaradi bolj naravnega načina v poučevanji povsod razširjevati. Po večjih krajih začno po ideji Komenskega snovati nove šole. Tako se je zgodilo tudi na Ogerskem, kjer je učenjak Ivan Tolnai kot bivši vzgo-
jitelj knezov Rakoczyjev vodil ondotno šolstvo; ta namreč je deloval na to, da bi vdova pokojnega Žige Rakoczyja, Suzana Lorantfi in njen sin, poklicala Komenskega na Ogersko. Tako se je tudi zgodilo. Komenski sprejme povabilo, upajoč, da se mu tam posreči dobiti podpore za bratovsko cerkev. L. 1650. se poda v Sariški Potok (Saros Patak) na severnem Ogerskem, kjer je navadno živela Suzana. Tukaj pa ne ostane dolgo, ampak se povrne kmalu v Lešno. Suzana Lorantfi je sicer bratom v Lešno pisala, da bi Komenskemu dopustili z rodbino preseliti se v Sariški Potok, kjer naj bi bival dalj časa, obljubivši mu veliko darilo po dokončanem delu ; razven tega je še dovolila Komenskemu, da sme v novo šolo sprejeti na njene stroške 10—12 sinov čeških bratov. Pod temi ugodnimi uveti se Komenski na jesen tega leta preseli v Sariški Potok.
Na tem novem mestu je nameraval osnovati šolo po svojih „didaktičnih in pansofističnih pravilih"; štela naj bi sedem razredov. Prvo leto po nastopu otvori dva razreda, sledeče pa jednega; štiri razrede je mislil 1. 1652. odpreti, toda na njegovo veliko nesrečo umrje takrat mladi Žiga Rakoczy, največji podpornik šol in čeških bratov. Poleg tega je imel Komenski vedne prepire s starejšimi učitelji, ki so nasprotovali njegovim novotarijam. Zbog tega se nova šola ni dalje razširila.
V Sariškeni Potoku so ustanovili tudi tiskarno, v kateri so se tiskale šolske knjige, koje je bil spisoval Komenski; tukaj je on osnoval knjižnico, prirodoslovni in tehniški kabinet. Ta njegova šola je bila torej nekak realni gimnazij.
Komenski je mislil takoj po smrti Žige Rakoczyja zapustiti Ogersko, ali na prigovarjanje Jurija Rakoczyja ostane tam še do 1. 1654. Med tem časom spiše „Orbis pictus" (svet v slikah), knjigo, ki je še dandanes po vsem svetu znana. Kar je izrekel o naravnem pouku v svoji didaktiki, to je s to knjigo uresničil. Cesar namreč ni mogel v šoli svojim učencem
v resnici natančno pokazati, skrbel je, da se manjkajoče stvari postavijo vsaj v podobah učencem pred oči. Po vsi pravici se torej Komenski smatra očeta ali utemeljitelja nazornega uka, ki je zadobil vseobčno veljavo po Pestalozziji; — vse naše knjižice s podobami za otroke imajo izvir svoj v Komenskega „Orbis pietus".
Komenski se meseca rožnika I. 1654. s svojo družino vrne v Lešno; ondi pa ni živel dolgo v miru, kajti že s prihodnjim letom nastane vojna med Švedi in Poljaki. Švedski kralj Karol Gustav premaga Poljake ter si s tem pridobi severni del Poljske ; a prihodnjega leta se posreči Poljakom izgubljene dežele pridobiti si zopet nazaj; polaste se tudi Lešna, kjer je bil oddelek švedske vojske. Pri tej priliki nastane ogenj in Lešno vpepeli popolnoma, češki bratje s Komenskijem si rešijo komaj svoje življenje. Komenski izgubi v tej nesreči vse svoje premoženje in vse svoje spise.
O tem udarcu piše sam nekako tako-le: „Po nesreči v Lešnu sem izgubil vse svoje imetje ter sem prišel tako rekoč gol na Šlesko. Tam tudi ni bilo varno zame, zato sem se podal v sosedno Marko (branibor-sko), od koder sem potoval v Štitno (Stettin), na to v Hamburg, kjer sem, zbo-levši, moral dva meseca ostati. Po raznih nezgodah me usoda dovede v Amsterdam, kjer sem živel med dobrotniki in prijatelji, ki so me prav prijazno sprejeli. Moj mécénat, ki me že podpira 12 let v študijah pansofistiških, še ni nehal mi biti naklonjen, dobrotljiv in prijazen. Začenjam novih močij dobivati, da morem reči, da bi se mi tukaj inače godilo dobro, če bi me ne žalostih dve reči : žalosten sem zavoljo svoje rodbine, ki je od mene ločena, ki je zdaj v Marki — in zavoljo izgube svoje knjižnice in vseh rokopisov, s kojimi sem se trudil celih 40 let". (Dalje prih.)
J. Ravnikar — Litija.
Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (higijene)
poučevati in v kterem obsegu?
(Nadalji
\jEDerilni spis 35.: „N a j ž 1 ah t ne j e di-^šave", str. 30.
1.	Vsebina: Od plohe iznenadeni knez beži v borno kmečko kočo vedrit. V tem opazuje cvetoče obraze otrok, kte-rim črni sok prav dobro diši. Knez se čudi priprosti jedi, še bolj pa cvetočim otrokom. Otroci morajo, tako de mati, kosilo z delom zaslužiti, jedo le v odločenih časih in se zadovoljijo z vsako jedjo, ker nimajo nikoli hobenih sladkarij.
2.	Obseg pouka: Če smo lačni, diši nam vsaka jed. Ako bi se vselej le z lačnim želodcem vsedli okoli mize, prenehale bi tožbe o tiščanji v želodci, o slabem spanji in vse bi nam teknilo, kar pripravi snažna kuha. Priproste jedi stavimo za izbranimi le zato, ker ne čakamo prave lakote. Delo je zabela jedem in življenju.
evanje.)
Delo nas ne vodi samo do premožnosti, ampak tudi do zmernosti, kajti ono stori, da nam diše tudi slabeje jedi. Sladkarije mehkužijo želodec, razven tega pa vzro-kujejo tudi nepotrebno tratenje težko pridobljenega živeža. Sladkarije so podlaga nerednosti, ta pa boleznim, če hočeš zdrav ostati in potrate se obvarovati, ne jej pred časom, ki je odločen za obed. Obeduj zjutraj, opoludne in zvečer! Celo ure se drži! Vojak ima manj živeža, kot večina drugih ljudij, a on venderle ostane krepak, čvrst in zdrav, ker se drži reda. Za vsakim obedom se giblji, a ne hodi k počitku, dokler nisi prebavil, čim ložji je želodec, tem trdneje je spanje. Jej počasi in prežveči jedila do dobrega, kajti s tem pomagaš želodcu, da izdatneje prebavlja. Rdeča lica ohranite si z redom in pripro-
stimi, seveda tudi snažnimi in dobro sku-hanimi jedili.
41. berilni spis: „Skrb za zdravje" str. 35.
1.	Vsebina: Nasveti, kako je treba živeti, da si ohranimo zdravje.
2.	Obseg: Nezmernost je lastnost brezumnih živalij, kaže surovost in neotesanost. Nezmernost naredi, da se nam ne ljubi delo, najmanj pa učenje. Velikanska kača se tako nažre, da se niti ganiti ne more, otrok jo lahko ubije. Nezmerni človek je podoben tej kači, mine mu moč volje in duha. Nezmernost je vzrok marsikaterim prestopkom, da celo ostudnim pregreham, ki oškodujejo zdravje duše in telesa. Posebno pa je nezmernost v pijači grda napaka. Pijanost pahne človeka, ki ima neumrjočo dušo in ki je vstvarjen po božji podobi, ki se po pravici imenuje gospodarja na zemlji, na tla, da se valja po blatu, pred katerim se celo brezumna žival varuje. Varujte se pred ne-zmernostjo, kakor pred veliko nesrečo!
Snažnost je pol zdravja. Snažnemu se vsaj pripetiti ne more, da bi ga živali, kakor bučela, golob, konj i. dr. osramotili. Bodi snažen v vseh rečeh: v jedi, pijači in obleki; snažno naj bode tvoje stanovanje, snažen bodi na životu, v postelji in na vsakem kraji! V snažnem telesi biva tudi čista duša in narobe. Kaj je nemarnemu sveto? Nemarne so njegove besede, grda njegova dela. Toda nesnaž-nost nas ne grdi samo na duši in telesi, ona je tudi zdravju zelo škodljiva. Največkrat se kaže nesnažnost na umazanem telesi. Da se nam gnjusi pred umazanim životom zaradi pogleda in smradu, o tem naj molčim, da pa umazanec zamaši luknjice, skozi katere izgublja kri v podobi manjših ali večjih potnih kapljic ono vodo, ki je odveč in da je to zamašenje zelo nezdravo, to moram posebno poudarjati. Kako olajšani se čutimo po kopanji, kako sladko spimo! Vsi ti dobri počutki prihajajo od tod, ker smo se pri umivanji
znebili nesnage in ker so potne luknjice zdaj odprte, da lahko izhlapuje život svojo preobilno mokroto. Največje važnosti je, da si skrbno umivamo glavo, roke in noge, ker imajo ti deli života najzdatnejše potne luknjice. Ce greš z umazanimi nogami spat, in si navajen snage, ne bodeš lahko zaspal. Se slabše je naše spanje, ako se vležemo s čevlji in nogovicami,k počitku, ker nima koža proste okolice, da bi mogla izgubljati preobilno mokroto krvi. Ce je voda kot pijača neprecenljiv dar božji, je tudi kot pospešiteljica snage. Voda ne stane nič in se povsod nahaja. Zato ne štedite z vodo, marveč jo pridno zajemajte iz studenca ter se snažite ž njo ne samo v nedeljo, ampak vsak dan zjutraj in za vsakim opravkom, pri kterem se je pra-šilo ali blatilo!
43. berilni spis: „Strupene gobe" str. 37.
1.	Vsebina: Janko, majhen deček, zoblje volčje črešnje kot prave črešnje, ker se mu tako dopadejo. O strupenosti tega plodu se šele prepriča, ko mu prizadenejo velike slabosti.
2.	Obseg pouka: Ne jej ničesar, kar ne poznaš. Marsikateri plod je strupen. Ako te je pa premotila lepota plodu in si jedel, ne da bi bil vedel kaj, poišči si pijač, ki te pripravijo k bljevanju, da izmečeš zdravju škodljive reči iz sebe n. pr. mlačno mleko, toplo olje, slano vodo i. dr. Najvažneje pa je, da spoznavaš strupene jagode, katere ti pokažemo v šoli ali ti jih skušeni ljudje kot take zaznam-vajo.
53. berilni spis: „Prešič" str. 46.
1.	Vsebina: Opis prešiča.
2.	Obseg pouka: Svinjina je tečna in izdatna jed, vender zamore človeku, ki jo uživa, hudo bolezen nakopati. V pre-šičjem telesi živijo majhni črvi, ikre imenovani, ki se redijo v mesu. Meso zaklanega prešiča se obesi v dim, okajeno pa se lahko tudi surovo uživa. Ako bi se bilo skuhalo, bi bili črvi poginili, tako pa pridejo živi v človeški želodec ter se tu
razvijejo v po več metrov dolgo trakuljo, katero tu vidite. (Učitelj jo pokaže v na-tori ali vsaj v dobri sliki.) Da škoduje tra-kulja človeškemu zdravju, je umevno. Dolgi črv se redi s sokom, ki je krvi namenjen ter vzrokuje silne bolečine, vročino, glavobol in hiranje. Marsikateri takov bolnik se z zdravnikovo pomočjo iznebi trakulje, marsikateri zapade prerani smrti. Oe tudi ni vsako svinjsko meso ikrasto, vender ti svetujem, da ga pred uživanjem skuhaš.
69. berilni spis: „Črešnja" str. 59.
1.	Vsebina: Opis črešnjevega drevesa in njegovega plodu.
2.	Obseg pouka: Crešnje so zdravo in ukusno sadje, če jih ne vživate v preveliki meri. Peček ne smete požirati, ker vam jih želodec ne more prebaviti in zaradi tega v želodci tišče. Kadar si se na-zobal črešenj, ne pij takoj veliko vode! Se bolj škodljivo je, črešenj se nazobati in potem pivo piti. S tem si nakoplješ lahko dolgotrajno mrzlico. Nezrele crešnje so ravno tako škodljive zdravju, kakor drugo nezrelo sadje. Nekateri na grmih rastoči plod je podoben črnim črešnjam. Teh ne smete zobati, ker so večinoma strupene n. pr. volčje črešnje, o katerih ste že brali.
96. berilni spis: „Krompir" str. 59.
1.	Vsebina: Opis krompirjeve rastline in njene gomolji.
2.	Obseg pouka: Postan krompir ni zdrav; tudi nezrel krompir škoduje zdravju, ker vzrokuje jednake bolezni, kakor nezrelo ovočje. Sicer je krompir velik in neprecenljiv dar božji. Predno ga niso prinesli prek morja iz Amerike v naše kraje, se je mnogokrat slišalo o hudi lakoti med ljudmi, s pridelovanjem krompirja pa je Bog odvrnil to hudo šibo. Neka žuželka se prikazuje na nekaterih krajih, katero vidite tu na podobi (učitelj pokaže sliko
koloradovega hrošča). Ta se neznansko hitro plodi iti je v stanu v kratkem času širna polja krompirjeva uničiti. Opozorujem vas nanj, da ga poznate in pokončujete, kadar bi se tudi pri nas utegnil pokazati.
98. berilni spis: „Drobtine" str. 84.
1.	Vsebina : Plesen in drevesna goba se na kratko omeni.
2.	Obseg pouka: Plesnive jedi so neužitne in škodljive. Krvavečim ranam polagamo drevesno gobo, da neha kri teči, kar je veliko bolje kot pajčevine, ki so strupene, kajti pajki, posebno večji, imajo v svojih čeljustih jednak strup, kakor kače, če tudi ne v toliki meri. Prigodilo se je že, da je pajek s svojim vgrizom otroka v zibeli smrtno ranil. Seveda morajo biti drevesne gobe v kropu omehčane, predno se rabijo v omenjenem zmislu.
103. berilni spis: „Kuhinjska sol" str. 87.
1.	Vsebina: Lastnosti in poraba kuhinjske soli.
2.	Obseg pouka: Sol pospešuje pre-bavljanje in redi telo s tem, da pride v kri. Sol je za mal denar dobiti, zato trosite sol tudi na kruh in krompir v oblicah, da vam bolje tekne. Neki nemški pregovor se glasi prosto prestavljen: „Kruh in sol rudečita lici". Sicer meri ta prislovica na zmerno uživanje darov božjih, a lahko jo razumimo tudi v zmislu na zdravje.
105. berilni spis: „Petrolej" str. 89.
1.	Vsebina: Kratek opis petroleja.
2.	Obseg pouka: Petrolej je nevaren če se vname. Otroci, ki s svojimi slabimi rokami ne prijemajo tako varno kot odrasli, naj se ne dotikajo prižganih svetilnic, v kterih se žge petrolej, in naj jih ne nosijo okoli, da se jim ne izlije to olje po laseh ali oblačilih in se ne vname ogenj. Mnogo nesreč se je že prigodilo po petrolejevih svetilnicah. Torej je treba varno ravnati ž njim.	I. K. — Trb.
Knjiga Slovenska
XIX.
Matevž Frelih (Fröhlich, Hilarius, Vesel, Vitoški) r. 11. sept. 1828 v Lozicah, samostojni podružnici duhovnije Sent-Vidske pri Vipavi, gimnazijo dovršil 1. 1850 v Ljubljani, posvečen 1. 1854, služil za kapelana v Spodnji Idriji in v Stari Loki, za farmana na Premu, bil župnik v Lašičah in od 1. 1885 dekan v Trebnjem, kjer je umrl 1. febr. 1892.
Za slovenščino se je vnel Frelih po svojem ljubljenem fajmoštru M. Vertovcu, iskrenem prijatelju dr. Jan. Bleiweisa, do katerega je potem tudi on prav do zad-njega gojil posebno spoštovanje. Oglasil se je res tudi v njegovih Novicah 1. 1846 str. 144 s smešno pripovedko: „Jurčik gre na ptuje" (v Fremd) s podpisom: M a-tevž. To smešnico je ponatisnil „Vedež" II. 1. 1849 in — šla je potem, kakor Va-ljavčeva „Lesena skleda" po vseh knjigah za mladino, kratkočasnih in podučnih. — Posebej pa je v slovenščini delovati jel 1. 1848 v Alojznici, kjer je bil vrednik domačemu listu „Daničici". Z ozirom na tedanje dogodbe je zložil v njem pesem „Sava in Tonava"; ta toži bridko o Nemcih in Madjarih, Sava pa hvali Slovane in o Slovencih pravi: „V Slovencu se sveta je misel zbudila, — Ue z drug'mi narodi vred kviško puhti; — Slovenska se zlata je doba začela — In večno slovenska bom reka slovela". Vitoški.
Takrat je jel dopisovati v dr. J. Po-gačarjev „Slovenski Cerkveni Časopis" 1. 1848 na pr.: Vprašanje in odgovor (Iz nemškiga str. 64). Keršanska prava pot (Pred nami mati cerkev ho,di itd. str. 89). Huda vest (Huda vest je lev strašan, — ki prerjove noč in dan itd. str. 97). Sveti dar v katakombah ali sprava. Hoja po katakombah (Iz nemšk.). M. Frelih.
veku.
Zgodnja Danica 1. 1849: Spre-obernjeni tolovaji. Glosa po geslu: „Na svetu le reva, nadloga stanuje, — Tu dom je terp-ljenja, dolina solza; — Nad zvezdami gori, kjer Večni kraljuje, — Le tam je resnično veselje doma (str. 279)". Keršanska prava pot (Nekoliko pomnožena str. 287). Tihe misli na pokopa-liši v god vsih svetnikov zvečer (Ustavi človek se popotni str. 352). Vitoški.
Danica 1. 1850: Na grobu visoko-častitiga mašnika Antona Kozlevčarja po vzoru: „Blagor tistim, ki zaspijo — V milosti Gospodovi : — Blage dela jim sledijo, — Ne boje se večnosti (str: 25)". _ Novice: Iz Š. Vida nad Vipavo, dopis o šolskem spraševanju na hvalo učitelju in katehetu, na pr.: „Oba gospoda učenika sta mlada iskrena domorodca, plameneča za narod, vneta za njega mladino; ne kakor kak ožuljen učitelj, ki je še terdó s kito na staro kopito navoz-ljan, ki mu vsaka nova reč, posebno pa slovenšina že od dalječ sive lasé dela. Ta-kimu, se vé de, je za mladost malo mar, da le nekoliko „tradira" in „priifa" naj že po tiim otroci kaj vedó ali ne (str. 157)" itd. Vitoški.
Danica 1. 1851: V spomin rajnciga fajmoštra Matija Vertovca (str. 155). F. — L. 18 53: Velikiga travna Marije pre-čiste Divice slovesnost. Ozir v nebo (Pes. v 20 odstavkih str. 177) —e—. Cisto spočeti Devici: „Ena zvezda prikazala — S temnih je oblakov se, — Lepši kot daniea zala, — Lepši kakor zvezde vse . . — Glej , Marija imenuje — Zvezda se izvoljena, — Ktere prihod oznanuje — Srečin dan zveličanja" itd. s premičnim napevom Riharjevim (str. 197). —e—.
Danica 1. 1854: Marija mati milosti (Ce nas hudobna moč zatira, — Nadloga britka nas mori itd. str. 17). — a) Ve liček za vezilne darila ali vošilne
pesmice o godovih, novim letu, in druzih priložnostih z nekterimi spominskimi li-stiki in grobnimi napisi. V Ljubljani 1854. 8. 58. Nat. Milic. Založil J. Giontini. Tretji popravljeni natis 1. 1886. — „Ni nam scer znano, kdo da je misel sprožil omenjene bukvice dati na dan, in tudi ne vemo, kdo je zložil pesmice, ki jih ta knjižica zapopada; pa naj je kdor koli hoče, misel ta je bila kaj dobra, in pesmice so vse hvale vredne, pravijo Novice (str. 75). Nemci imajo že zdavnej na cente „gratu-lantov" ; veseli bodimo, da imamo tudi mi zdaj „venček" prav mičnih krajših in daljših pesmic za vošila ob mnozih priložnostih starišem, žlahtnikom, prijatlom, dobrotnikom itd., ki bodo dobro dohajale otrokom, pa tudi odrašenim, ki želijo ob godovih in druzih prilikah komu v lepi pesmici razodevati svoje občutke itd." — „Te posebne hvale vredne pesmice sta zložila verla bogoslovca v tukajšni duhovšnici gospoda Frelih in Gogala, pove pa Danica (str. 47). Priporočimo jih vsim, kteri hočejo ob posebnih prilikah komu z lepo vezano besedo serčne čutila naznaniti". — b) Nar lepši dan ali vredno praznovanje perviga svetiga obhajila, kte-rimu so pridjane molitve pri sv. maši in druzih posebnih priložnostih. Spisal Matevž Frelih, bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. V Ljubljani 1854. 16. 250. Peti zboljšani natis 1. 1882. Poglavitni namen teh bukvic je 1. vredno praznovanje perviga sv. obhajila in pa 2. de se ohranijo v vedni spomin tega presrečniga dneva itd. (Danic. str. 72). Zal. J. Giontini. —
c)	Perve in nar potreb niši resnice sv. keršanske katoliške vere za nar manjši učence. Iz Ratisbonskiga katekizma poslovenil M. Frelih. V Ljubljani 1854. Nat. Milic. Zal. J. Giontini. —
d)	Koledar za Slovence s podobami (okoli 40) v povzdigo katoli-škiga duha za navadno leto 1855. Obseg: . . Deset Božjih zapoved . . Nekteri deželni patroni. Sv. Monika . . Cerkev sv. Petra v Rimu itd. Zal. Giontini. Tisk. Som-
mer na Dunaji. — Želeti je, de bi se ta koledar v nobeni slovenski hiši ne pogrešal, in de bi verla mlada duhovna, gosp. Janez Božič in gosp. Matej Frelih, ki sta ta koledar, po zgledu Jariševiga koledarja za 1855. leto napravila, tudi še prihodnje leta z enačim delam Slovence razveselovala (Danic. 1854 str. 196)". — e) Kerški raki, za kratek čas. Znadke ali anekdote. V Ljubljani 1855. Spisal M. F., zal. Giontini. — f) Koledar za Slovence za prestopno leto 1856 s 46 podobami. Pravda Kozopersku (cf. Novic. 1845: Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo. Str. 192). Vsi aposteljni. Poglavitni grehi . . „Sostavila sta ga verla duhovna, častita gospoda Frelih in Božič, in moramo reči, de sta srečno dosegla, kar sta si bila namenila, namreč: poduk in kratek čas" (Danic. 1855 str. 196). Zal. Giontini, tisk. Sommer (Vid. Jezičn. XXV str. 79). — Novice 1856: Novoletnica (str. 4). Narodna pripovest od kovača (str. 229—233).
Slovenski Romar. Koledar v poduk in kratek čas za navadno leto 1857 in 1858 je stopil na mesto „Koledarja za Slovence", sostavil Jernej Lenček (Jezičn. XXV str. 72—3). V I. tečaju je priobčil F. nekaj pesmic, pobožnih in kratkočasnih, kjer je zlasti pomenljiva pesem: „Hrepe-njenje živine po železnici". V II. tečaju pa je posebno znamenita: „S t o n g r a j t a r — Falot" (str. 129-133), katero zlasti dovtipno more razumeti le on, komur je znana vožnja po velikih cestah, dokler železnice ni bilo. — Dva godca — srečna v nesreči. Vaga krivična itd. — Danica 1858: Venec na grob Gregorja K e m-perle-ta bogoslovca, v osmerih kiticah, zložil F. (Frelih), s poslednjim razstav-kom:
Vživaj tedaj krono tam v deželi zlati S Stanislavam, Berlnnanzam, Alojzijam;
Pros' za na», ki moramo se vojskovati, De ta sreča dojde enkrat tudi nam!
Dokaj poreden je postal v Loki in ta-| krat je M. Vesel zložil na pr.: Lizun:
„Popišem naj pošast ostudno, — Povem naj vam prigodbo čudno, — Prav po domače kar se. dá, — Od stric-Lizúna sladkega" itd., kjer naposled pové, zakaj vse polno lizunov mergoli, da ves svet od njih smerdi (Novic. 1861 str. 148). Oda moji kravi — po geslu: Gleiches Recht f'iir alie (Presse)! — „Hajdi! strune za-gromite! — Novo pesem zdaj veljá! — Mi heróa razglasite -— Krog po svetu novega! . . Cujte! Liska, moja krava, — Je rodu domačega, — Kar iz ptujega pri-tava, — Malo, veste, da veljá. — V šolo ni sicer hodila, — Brat' le travo zna samó;
—	Vendar pridno je vozila, — Ko zidali šolo so itd. (str. 185). — Njegova je menda tudi: Burka o k a van i — svojim pri-jatlom posvečil Hilar V. (Vitoški v Novic. 1862 str. 243), — Danica 1862: Nekaj o kerstnih bukvah (str. 214). — Novice 1863: Dobrovoljna novoletnica, kjer M. V—1 poje na pr.: . . Lažnjivi časniki pa naj bi zgoreli, — Že tri dni napreden se z birse rodé; — Ne dajajte tora j za vraga denarja, — Ki zlasti Slovenca kot gada čerte itd.— Dobrovoljka letu 1864: Pojdi solit se ti, pratika stara! — Da si pobegnila, bil je že čas itd. (—I str. 2).
V teh letih je iz Stare Loke večkrat dopisoval v Danico o novi cerkvi, za katero je dekanu Kramarju bil najboljši kolednik (cf. Norček Hilari 1. 1863 str. 264). L. 1865 je postal farman na Premu, kjer je 1. 1867 farno cerkev zidati jel skor brez denarja. Dovršil jo je sicer 1. 1869, toda v nedopovedljivih težavah, katere so ga mnogo potrle ter vzele mu lastno veselost.
—	Vendar je glasil se še nekaj let v N o-vicah o novem letu na pr. 1866: Slovo staremu, pozdrav novemu letu, kjer —f.— opeva posamne mesece in o zadnjem pravi: Ti december hudi stari, — Boš kasir mi kás vsih! — Prazne so — pa vendar vari,
—	Da kaj kdo ne ukrade ž njih! — Ako pa 'z te prazne kase — Plačaš moje še dolgé, — Primojčuk! — da večne čase — Bo slovelo ti imé itd.! — L. 1868: Pred liberalizem na kolena! Godčevska pesem
za novo leto. — Zabavnica za novo leto 1869 (str. 8. —1). — Novemu letu 1 870: Zagasnil te dni je uražji berač — —- Po novi je šegi bil zlo liberal
--Pa zdaj ga spodrinil naslednik je
mlad. — Po prvih treh odstavkih staremu letu odmenjenih — zdi se — poroča F r e-1 i h poslednjič novemu:
Pozdravljen kralj mladi! — res majčkin si še, Pa mnogo od tebe le nadjamo se; Napake očetove, da boš popravil, Vsekane rane po njem nam ozdravil; Nam življej polajšal, odvzel nam dolga, In luknje zamašil, ki nimajo dna.
Zaupanje naše zdaj dobro imaš, Glej, v nadah da naših nas ne goljufaš, In da te kak veter čez noč ne obrne, Ker ni je pošasti bolj grde in črne, Kot ljut je odpadnik, nezvest renegat, C.e tudi od glave do nog bi bil zlat.
Prinesi v deželo nam sreče kaj več, ln vražje draživce odpravi nam preč; Pravičen deželam enako vsem bodi, Potem zadovoljni vsi bodo narodi; Nehala bo vojska, sovražni prepir, Povsod zadovoljnost bo, sreča in mir!
Bil je Matevž Frelih „anima candida" in dobrim res dober prijatelj, kar je razodel časih na posebno prisrčen način. Ker pisal ni kaj lepó, naročil si je strojček, s katerim je tiskal vsakovrstne liste. Kako duhovito pa dovtipno je čestital o sedemdesetletnici Msg. Jeranu, povédal je Je-zičnik „Svitoslav i Danica". Kako iskreno in veselo pa je Jezičniku o njegovem po-slavljenju za častnega kanonika, pové naj se tukaj pač le ranjkemu na čast in hvalo: Reverendissime! Mi Amicissime! Zivio! eljen! purnf! hopsa! evviva! — áe je pravica na svetu, — še živa! Dolgo v ne-marn-osti res da je spala, A se zbudila, in prvo je djala: „„Marn moj marni — kaj? Je li res mar, Da ima zmeraj še stari kolar?!? Hitro denimo mu purpur za vrat, Spredej peté (P. T.) in pa križiček zlat!"" Factum est ita, et factum est bene. — Javimo torej voščila iskrene: Mož — korenjak, ki je stalen kot Nanos, Vivat vivatque permultos ad annos!!!
Trebnje 6. febr. 1889.	M. Frelih.
Statistika
avstrijskih srednjih šol (s pravico javnosti) v začetku šolskega leta 1891/92.
štev. |	KronoTine, razvrščene po relativni množici srednješolcev	Gimnazije		Realne gimnazije		R e a	1 k e	Skupno število		•i-? > | §J ZU W O
Zapor.			Ž	t e	v i 1	0		srednjih	učenčev	>tfi S > '5* X <u -a « a> ni ^ —
		zavodov	učencev zavodov		učenčevi;zavodov j učencev			šol		£ > -
1	Avstrijska p./A.	18	6.143	7	1.804	16	4.840	41	12.787	4-82
2	Primorje	5	1.659	—	—	4	1.233	9	2.892	415
3	Šlezija	5	1.355	—	—	4	1.113	9	2.468	409
4	Solnograška	2	456	-	—	1	253	3	709	4-08
5	Moravska	18	5.067	3	458	15	3.640	36	9.165	403
6	Češka	40	11.743	12	3.887	19	6.470	71	22.100	3-78
7	Kranjska	4	1.326	—	—	1	361	5	1.687	338
8	Tirolska	8	2.158	1	150	4	493	13	2.901	3-12
9	Bukovina	3	1.509		—	1	450	4	1.959	303
10	Koroška	3	801	—	—	1	225	4	1.026	2-84
11	Štajerska	8	2.214	—	—	3	749	11	2.963	231
12	Avstrijska n./A.	4	1.356	-	—	2	363	6	1.719	2-19
13	Galicija	26	12.354	1	472	4	1.178	31	14.004	2-13
14	Dalmacija	4	788	—	—	2	226	6	1.014	1 94
	Skupaj .	148	48.929	24	6.771	77	21.694	249	77.394	325 povprek
		(55.700 gimnazijalcev, 21.6!ti realcev.)								
Ukazi in odredbe šolskih oblastev.
I. Ali je učitelj primoran brezplačno poučevati v neobligatnih predmetih ? (Razsodba upravnega sodišča.
Frančišek Kunovsky, učitelj prvega razreda v Lipniku na Moravskem, poučeval je poleg razrednega pouka tudi pet ur na teden neobligatni predmet in sicer češki jezik; za to mu je odločilo na-učno ministerstvo remuneraeijo letnih 10 gld. od ure. Proti temu pritožil se je moravski deželni odbor pri upravnem sodišči.
Upravno sodišče je to za avstrijsko učiteljstvo jako važno vprašanje po toplem priporočanji zastopnika naučnega mini-sterstva v prid učiteljstva rešilo.
Pri dotični obravnavi pod predsedni-štvom grofa Belcredija je naglaševal zastopnik naučnega ministerstva, ministeri-jalni podtajnik Kania, da ni učiteljeva dolžnost, pridobiti si usposobljenosti za pouk neobligatnega predmeta, in zato je pravično dati mu za to usposobljenost remuneraeijo. — Odbornik dr. Fanderlik na-
glaša v imeni inoravskega deželnega odbora, da je po državnem ljudsko-šolskem zakonu učitelj obvezan do 30 tedenskih ur poučevati. To je naučno ministerstvo v nekem jednakem slučaji pripoznalo. Ker bi take remuneracije deželo zelo obremenile, zato prosi, da bi se pritožba pripo-znala. Vladni zastopnik nato zavrne, da se učitelj lahko primora, 30 ur na teden obligatne predmete poučevati, ne pa neobligatne. Učitelj v prvem razredu ima
res le 17 ur na teden, pa pouk na najnižji stopnji zahteva največjo spretnost in trud, in ako ta učitelj svojo dolžnost popolnoma spolnuje, potem je krivično od njega zahtevati, kar mu zakon ne nalaga. Obremenenje dežele je res obžalovati, ne daje pa pravice, proti zakonu in pravici ravnati-.
Upravno sodišče odkloni tudi pritožbo v tem zmislu.
Književnost.
Hrvatski pedagogi jsko-k n j ižev ni sbor je izdal za 1. 1891. tri knjige in sicer dve za učitelje in jedno za inladež.
1.	Ljepa naša domovina (spisal Hirc). To je naslov XXVII. zvezku knjižnice za mladež, katero izdaja »hrvatski pedagožko - književni zbor«. Knjiga obsega 34 zemljepisnih slik in na konci še razlaga pojem »domovina«. Knjigo krasi 2<> podob, ki izvzemši jedne (samostan Visovec na Krki v Dalmaciji) neso ravno posebno lepe, vender pa služijo prav dobro svojemu namenu in povzdigajo zanimanje za opisane kraje. Ti kraji so prav dobro izbrani izmed najslikovitejših, kar jih ima obširna hrvaška domovina (brez Istre in Bosne), in opisani so z navdušenjem, vender se mnogo slikam pozna, da neso posnete po naravi, t. j. da pisatelj vseh opisanih krajev ni sam videl, nego da je opise iz drugih virov zajemal, morda celo iz nemških knjig prestavljal ali pa jih le po zemljevidu in podobah prikrojil.
Kjubu temu so Hirčeve slike eminentnega pomena za vzgojo mladine, zlasti za vcepljenje ljubezni do domovine in za nazorni nauk v zemljepisji. Naj bi tudi naši učitelji posnemali svoje hrvaške kolege in nam v iničnih slikah predstavili slovensko domovino! Če bi se pa to pretežavno zdelo, naj bi se vsaj kdo našel, ki bi Prostoslav - Kretanove potopise zbral in tako priredil, da jih bo mladina s koristjo čitala. Podobe k tem potopisom se deloma že lahko kupijo od založnikov nemških potopisnih knjig (posebno iz »Illustrierter Führer auf den öster. Eisenbahnen«), deloma od Mohorjeve družbe, ki nam je podala že podobe vseh večjih slovenskih mest (Krajčeve podobe »Kranjskih inest« so že zastarele). Kar bode še manjkalo, to se da lahko narediti po dobrih fotografijah. Založnik taki knjigi se bode lahko našel, če ne drugi, pa gotovo Bamberg!	S. Ji.
2.	Zorna olmka. Priredio prema novoj naukov-noj osnovi in formalnim stupnjevima Milan Kobali,
učitelj kr. vježbavnice. U Zagrebu. Knjigotiskara in litografija C. Albrechta. 1891. Str. 328. Gena gld. 2 60. Knjiga obsega uvod, nazorni nauk (B8 predmetov) in konci knjige na 6 straneh razne risarije za nazorni nauk. Vsaka tvarina (razven prvih dnij) se prične s primerno pripovedko, v kateri se imenuje reč, o kateri se hoče razpravljati. Zatem so mnoga vprašanja o postanku te reči, kako je sestavljena, kakšna je, čemu je itd. Konci vsake tvarine so pregovori, zastavice in uganke ter primerne pesmice. Knjiga se iz-vestno prav lahko vzporeduje najboljšim jednakim knjigam drugih, večjih kulturnih narodov. Pisatelj se je opiral na knjigo dr. Beina: »Das erste Schul-jahr«. Knjiga bode dobro služila učiteljem hrvaškim, a lahko se je tudi slovenski učitelji poslužujejo, dokler ne dobimo jednake knjige. Ali bi slovenski učitelji ne mogli izdatneje podpirati našega »pedagogičnega društva v Krškem«, da bi nam tudi ono podajalo vsako leto več pedagogičnih knjig? Združimo se ! —
3. Miroslav in Bogoljuba (Pestalozzi: »Lien-hardt und Gertrud«). I. dio. Za naš narod priredio Konstantin Milan Harambašič. Str. 222. Cena 1 gld.
Hrvatje so torej dobili lep prevod klasične pri-povesti za ljudstvo, Pestalozzijevo »Lienhard in Gertrud«, kije najboljši spis njegov. Prelagatelj ni prevel vse povesti, ampak samo prvi, najlepši del, ki je nekaka celota zase. To je stalo prelagatelja dokaj truda, ker ni smel povesti mehanično prevesti, ampak jo je moral prirediti za hrvatske razmere. Kolikor morem soditi, posrečil se je pisatelju prevod prav dobro, da bode izvestno zadovoljil učiteljstvo hrvatsko.
Zabavna knjižnica za slovensko mladino I.
— Par opombic k oceni te brošurice, priobčeni v 4. štev. »Uč. Tov.«
Prav hvaležen sem tovarišu g. F. J., da se je potrudil pregledati moje najnovejše mladinsko delce ter objaviti svojo sodbo o njem v »Uč. Tovariši«. V obče se ž njegovimi opombami tudi popolnoma strinjam,
le nekaj majhnega mi je na rečeno oceno — ki je za me v svoji celoti dokaj laskava — odvrniti v pojasnilo g. ocenjevatelju in v opravičbo čestitim svojim naročnikom.
Kar se tiče naglasa, kateri je — kakor piše g. ocenjevatelj — stavljen v knjižici večkrat brez vsega zmisla, mi je opomniti, da ima to na vesti tiskar; kajti, naj mi verjame g. ocenjevatelj, da naglasov na besede »kupčija, ter, več, sedaj . . .« jaz ne delam nikdar. Saj bi pa to res ne imelo tudi nikakega pomena.
Da sem sprejel v knjižnico pravljico »Palček in orel", katera se nahaja tudi v Razinger-Žumerjevem I. berilu; to se ni primerilo, kakor misli g. I., ampak vedoma sem uvrstil dotično povedko (saj mi je bilo že prej znano, da sodržuje ta sestavek R.-Ž. I. berilo na str. 62 pod imenom »Stržek«) med druge pravljice in pripovedke. Ta pravljica je namreč toli ljubka, da se mi je zdelo umestno, podati jo v zabavo tudi štajerskim otrokom, kjer dotična učna knjiga ni v šole uvedena. Saj sem tudi par drugih sestavkov vzel iz šolskih beril in sicer iz srednješolskih, tako n. pr. povedko »O kmetu in kučmah« (Šket, Čitanka za I. razred, str. 33), katero sem pa prezaupno ponatisnil, in baš zato se utihotapil v njo
stavek, kojega g. ocenjevatelj v svojem poročilu radi konstrukcije glagola »nositi« graja.
Glede besede »hudič«, katero mi tudi »Popotnikov« g. ocenjevatelj šteje v zlö, naj omenim, da bodem rabil v bodoče namesto izpodtikljivega ozna-menila besedo »hudobec« ali »hudir«, ker se mi zdita ta dva izraza najmilejša, torej za mladinski spis najprimernejša. — Končno zagotavljam g. ocenjevatelja, da bodem zanaprej kot korektor ščetnih odtiskov (Bürstenabzüge) še vse bolj natančen in vesten, da se ne utihotapi v knjižico nobena tiskovna pomota; kajti povsem upravičena je zahteva gospoda ocenjevatelja, da naj so mladinski spisi čisti jezikovno pa tudi tiskovno.*)
Anton Kosi, učitelj v Središči (Štaj.).
Tem potem se obračam do p. n. gg. šolskih voditeljev oziroma si. krajnih šolskih svetov z uljudno prošnjo, naj mi po dopisnici blage volje naznanijo, v kolikih iztisih jim smem »Zab. knjižnico« pošiljati. II. zvezek izide — če Bog da — meseca majnika. »Narodnih legend« IV. zvezek pa mesec kasneje. Da prihranim p. n. naročnikom svojih knjižic nekoliko poštnih troškov, pripravljen sem pošiljati jim naročene zvezke do konca tekočega leta, pod tem pogojem, da mi potem novce skupno dopošljejo. Ako želi kdo na konci leta potrjen račun za krajni šolski svet —- prav rad mu ga dopošljein.	A. K.
Listek.
Listi slovenskega pesimista.
IX.
Gospod urednik! Nikdo ne more vsem ustreči. Tako je tudi z nami »listkarji«. Slišali smo že razne nasvete, kakšen bodi »listek«, slišali tudi že razne tožbe, kakšen ni. Lahko je tukaj svetovati, lažje se je pritoževati, najlažje pa — zabavljati. Sploh sem si po raznih nasvetih ustvaril lastne nazore — ne glede na Gouffroy-a, ne na Stritarja, ki je na Slovenskem prvi razmotrival »feljton«; listek, namenjen učitelj-stvu, kakor ga žele nekateri, da bode vsem ustrezal: 1. ne sme biti predolg, 2. ne sme biti prekratek, 3. ne sme obravnavati učiteljskih razmer, 4. ne sme jih tudi zamolčati, 5. satiie se mora ogibati, sarkazem izpuščati kakor izpuščajo nekateri nerabljivega do-služenca: »Der Mohr liat seine Schuldigkeit gethan« .. 6. »listek« bodi, če le mogoče, resen in šaljiv zajedno.
Iz lastne prakse sem še dodal: »listek« bodi tako pisan, da nam je v razvedrilo. Seveda hoteč ustreči vsem tem raznobojnim in raznokrajnim potrebam, je pisanje »listkov« jako kočljiva stvar, nehvaležen posel.
Da potreba ne pozna estetiških in sploh nikakih pravil, to je jasno. Taka potreba je bila tudi, da smo do zdaj na tem polji obdelovali večinoma učiteljsko gmotno stanje, kar je tudi siten posel: niti tukaj ni
mogoče vsem ustreči. Da bi bili vsaj v tem kmalu jedini!
Naši »listki« so bili doslej taki, kot so zahtevale naše potrebe in naše razmere. Lavorike in koprive pa — tako pravijo — rasto na jednem steblu.
Baš razmere se po novem letu razvijajo uprav kiloineterskimi koraki. Človek, ne vedoč, da je nesloga Slovanom najvernejša spremljevalka, mislil bi skoraj, da je to božja volja; a ljudje si dostikrat sami delajo božjo voljo, vsak pa za svoj žep pripravno, samo da more.
Ko bi dotični faktorji hoteli tako ročno zadoščati pravim našitn potrebam, kakor ročno nam lete od drugih stranij polena pod noge, nehal bi pač kmalu klic: kruha, kruha!
Ko ne bi po nekod s še bolj »ostrim« mikroskopom kot »Postojinski« štiridesetake preiskovali, kjer diši po sovražni sapi — menda liberalni, ka-li — nehal bi kmalu tudi ta vzgoji tako pogubni prepir. Mi dobro vemo, katerima dvema činiteljema je izročena vzgoja nadepolne mladeži naše. Neizrekljivo lepo je, spodbudno in poučno, če sta tudi med seboj složna in jedina. Prijatelji smo č. duhovščine povsod, kjer je le mogoče. Da bi bili pa prijatelji in sovražniki zajedno, to je nemogoče.
Seveda se lahko, obravnavajoč to nemožno zahtevo , veliko govori in piše, a pomniti treba: če hočeš res pravičen biti. ušesa moraš često zamašiti. Sploh smo za pogubonosne časnikarske polemike zelo srečni. Časniški predali se polnijo z žolčem in prazno — stafažo, in nikdo neče dojenjati. V ti zadevi smo pač pristni Slovani. Nemci pravijo, da odjenja vselej pametnejši, a kjer ni treba, tam se silimo ž njih modrostjo, tukaj pa ne. Sicer pa velja o prepirih med Slovani isto, kar trdi A. Niemičič:
»Ah, jedanput pokumljeni Vrag ne vrača rad se u tminu«.
Nič jednakih posledic ni iinel moj »listek« v novoletni številki. dasi so se na več krajih pritoževali, da jih je učitelj »dal« v časnike. Nekje so mu celo pretili s tožbo, katero so pa potem veledušno (?) umak-
nili. Reklo se je, da to ni bilo za javnost, take reči bi morale ostati doma. Kaka salomonska modrost!
Drugod, kjer so bolj »zavedni«, začeli so agitacijo zoper učitelje z motivom: »Kaj bodo zabavljali, saj jih moramo mi plačati!« Zares krasne cvetke, ki obečajo še krasnejši sad!
Razmišljuje o različnih uspehih svojih »listkov« spomnil sem se — sicer se nerad spominjam nemških citatov — Heinejevih besed:
»Ah! wenn ich nur nicht zu vernünftig war', Ich thät' mir was zu leide«.
Zato pa, gospod urednik, da ste mi vrlo zdravi do prihodnjič! Videla bova, če naju Bog živi, kakšen uspeh bode imel ta »listek«.
Vaš
pesimist.
Naši d
1/. Ljubljane. (Plače dunajskih učiteljev.) Večkrat smo že poudarjali, da sreča in blagostanje vsacega naroda je zelo odvisna od narodove omike. Vsakdanja skušnja nas uči, da tisti narodi, ki v omiki napredujejo, napredujejo tudi glede blagostanja. Omika narodova je pa največ odvisna od učiteljev; zato ni čuda, da je pozornost skoro vseh stanov obrnjena dandanes na ljudsko šolstvo, oziroma na Ijudskošolske učitelje. In to po vsej pravici; kajti tista stranka, ki pridobi ljudske učitelje, oziroma ljudsko šolstvo na svojo stran, se obdrži na vrhuncu in gospoduje čez druge stranke. Da bo pa ljudsko šolstvo res dobro in prinašalo narodu zaželjenih koristij, je pa treba skrbeti za dobre učitelje. Dobre učitelje treba je pa tudi dobro plačati, ali vsaj toliko plačati, da vsaj primerno lahko žive, ne pa tako, kakor pri nas, ko visimo med življenjem in smrtjo. In dokler bodo naše gmotne razmere tako neugodne, kakor so kljubu lanskemu zboljšanju (?), toliko časa bodo naša učiteljišča večinoma refugium peccatorum in prav malo se bode tacih oglasilo, ki bi imeli v istini poklic do prevzvišenega stanu. Toliko požrtvovalnosti se pa od ljudskih učiteljev tudi ne more zahtevati, da bi morali dan za dnevom stradati iz ljubezni do naroda, ko se že navadni pisači in financarji bolje plačujejo, ko mi učitelji.
To važno stališče, koje ima ljudski učitelj med svojim narodom, dalo je povod nižeavstrijskemu deželnemu zboru in dunajskemu mestnemu zboru, da so se jeli baviti z načrtom zakona, s kojim se bodo zboljšale plače dunajskim učiteljem. Po tem načrtu bode dunajsko učiteljstvo razdeljeno v prihodnje v pet kategorij in sicer 1. v ravnatelje meščanskih šol; 2. v nadučitelje; 3. v meščansko-šolske učitelje; 4. v ljudsko-šolske učitelje in 5. v podučitelje. Vsaki ka-
opisi
tegoriji pripadata dva plačilna razreda. V prvem (višjem) plačilnem razredu uvrščenih bode jedna tretjina in v drugem (nižjem) plačilnem razredu pa dve tretjini vsaki kategoriji spadajočih učiteljev. Letne plače prvemu (višjemu) plačilnemu razredu posamezne kategorije spadajočih učiteljev bodo znašale v prihodnje 1500 gld., 1300 gld., 1100 gld., 900 gld. in 700 gld. Letne plače drugemu (nižjemu) plačilnemu razredu posamezne kategorije spadajočih učiteljev bodo pa znašale po 100 gld. manj; torej: 1400 gld., 1200 gld., 1000 gld., 800 gld. in 600 gld.
Vsak učitelj izvzemši zadnjo kategorijo dobi vsakih pet let 100 gld. starostne doklade.
Istotako ima /sak učitelj I. in II. kalegorije pravico do prostega stanovanja v šolskem poslopji oziroma do stanarine 500 gld. (I. kat.) in 450 gld. (II. kat.). Tudi učitelji ostalih vrst dobe stanarino in sicer III. kategorija 300 gld. in po preteku 15 službenih let pa 400 gld.; IV. kat. 250 gld. oziroma 200 gld.; V. kat. pa 120 gld. oziroma 90 gld.
Bazven tega so določene za suplente in začasne voditelje še posebne remuneracije. — Tako cenijo na Dunaji važnost ljudskih učiteljev in ljudskega šolstva.
Kako je pa pri nas?
Pri nas v beli Ljubljani — v slovenski metropoli — so pa pri lanskem zboljšanji že tako nizke plače še bolj znižali!
Žalostna nam majka! Dal Bog, da bi tudi pri nas kmalu bolje cenili ljudsko šolstvo in učiteljstvo!
Na Nižeavstrijskem so izdali v rninolem letu za šolske štabe 1,505.237 gld. 12 kr. in od tega časa, kar obstoji novi šolski zakon pa 24,129.998 gld. 67 kr, Te številke mnogo povedo.
S Trate. (Šolsko.) V zadnjem času imamo zopet z veseljem zabeležiti, da se je kaj veliko omislilo pri naši dvorazredni ljudski šoli. Že pri zadnji vizitaciji se je izrekla želja, naj bi se šolske klopi prvega razreda z drugimi bolj primernimi nadomestile. Prilika za to se je nudila. Ko se je otvorila eks-kurendna šola v Stari Oslici, bilo je treba klopij in za majhen donesek so se dobile iz tratarske šole. Za našo šolo pa jih je mizarski mojster Lovro Jereb dvosedežne po velikosti učencev tako napravil, da je proti zadnji vsaka klop za spoznanje višja, vmes pa je toliko prostora, da more učitelj do vsacega učenca priti. V zdravstvenem oziru so take klopi kaj pripravne, da jih pri pometanji kaj lahko prestavi in vso nesnago potrebi in pospravi. Vsa šolska soba ima veliko lepše lice in je bolj snažna.
Dobili smo dalje nove metrične mere in uteži. Posebno veseli učence telurij, da se jim lahko kaže stanje solnca, pa tek zemlje in lune in njeni mrk.
Naš gospod načelnik preski bel nam je tudi »pevske stenske« table, da se mladina tudi po sekiricah peti vadi.
Dalje smo dobili tudi 150 barvanih podob strupenih in pitomih rastlin, kar posebno pri spisji dobro ustreza.	¡{
Iz kranjskega okraja. Neizprosna smrt, pred katero ne obvarje koža gladka, ker ona ne izbira, vse vprek pobira, pograbila nam je nenadoma jednega izmed najuglednejših učiteljev kranjskega okraja, g. Antona Rozmana iz Žabnice pri Škofji Loki. Dne 27. prosinca je zbolel imenovani na hripi, kateri se je čez nekaj dni pridružila še plučnica ter je tako z združeno močjo uničila življenje ne še 30 let staremu tovarišu. Do zadnjega dihljeja upali so dragi domači, da se mu zdravje povrne, toda zaman. Soboto dne 0. svečana popoludne ob '/a3. uri naznanil je mrtvaški zvon žabniški, da je prenehalo biti za šolsko mladino in ljubljeni narod tako vneto in blago srce. Ne rečem preveč, ako trdim, da smo ga vsi njegovi tovariši brez izjeme iskreno ljubili, kajti bil je vrl učitelj, iskren rodoljub in najznačajnejši nam tovariš in prijatelj.
Pokojni Anton Rozman se je porodil 1862. 1. v Trbojah pri Kranji. Po dokončani ljudski šoli, katero je obiskoval v Ljubljani, vstopil je v gimnazijo ravno tam. Leta 1878. je bil sprejet v ondotno učiteljišče, kjer se je prav pridno učil ter je koncem šolskega leta 1882. prejel zrelostno spričevalo. Krnalo potem je dobil službo druzega učitelja na dvorazrednici v Poljanah nad Škofjo Loko, kjer je ostal jedno leto. Od ondot se je preselil na jednorazrednico v Žabnico, kjer je bil leta 1886. imenovan stalnim učiteljem Tu je služboval rajni Anton Rozman od 1. 1883. — Ko se je po silnih naporih ustanovila leta 1868. žabniška ljudska šola, je bil ta šolski okoliš na najslabšem glasu. Streljalo se je skozi okno na učitelje, suroveži so jih napadali na poti in jih celo težko na telesu
i poškodovali. Radi tega si je vsak učitelj pri prvi priložnosti pomagal drugam. Še le ranji Rozman je pridobil v tem kraji učiteljskemu stanu stalni ugled. Seveda je to deloma tudi zasluga njegovih 6 prednikov, ki so kot prvi pijonirji omike morali ledino orati
Pokojni Rozman je bil v resnici uzoren učitelj. Šolskih propisov se je držal tako strogo in natančno, da so v početku ljudje godrnjali. Toda s časom so se tega navadili in nikjer več ni slišati nobene pritožbe. Zdi se jim povse naravno, če se zanikarni roditelji ali njih namestniki radi šolskih zamud kaznujejo. Da je imel v šoli najlepši red in uzoren pouk, i bila je vedno splošna sodba nadzorništva. Deca je obiskovala šolo v čedni, da praznični obleki in ni še dolgo temu, ko sem slišal ondotne kmetovalce govoriti : »Naši otroci hodijo v šolo tako praznično oblečeni, kakor v cerkev«. S tem je vcepil šolski mladini večje spoštovanje do šole in pri ljudstvu je povišal nje ugled.
Toda ne samo v učilnici, tudi zunaj nje, v društvenem življenji bodi učitelj na svojem mestu! In to je ranji Rozman bil. Med trdimi kmeti seveda ni mogel ustanavljati društev, toda širil je slovenske časopise, namenjene prostemu ljudstvu. Tudi je jedino njegova zasluga, da so jeli kmetski gospodarji v zadnjem času tako obilno k velevažni kmetijski družbi pristopati, čudil se bode marsikdo, da ničesa ne govorim o njegovem delovanji na šolskem vrtu. Tega v Žabnici ni in tudi ni neobhodno potreben, kajti je sadjarstvo tukaj tako razvito, kakor najbrže nikjer na Kranjskem. Tu ima skoraj vsak drugi zemljiščni posestnik svojo drevesnico, v kateri vzgojuje iz divjakov požlahtnena sadna drevesca ter jih potem razprodajajo v druge kraje po deželi in celo izven dežele. Da se je tudi na tem polji ranji Rozman trudil in na ljudstvo po svoji moči vplival je umevno. Na zadnji ljubljanski sadni razstavi razstavil je on okolo 200 vrst jabolk, ter je bil tudi zato obdarovan.
Ravno si je bil uredil obiteljsko življenje, kajti poročil se je dne 11. prosinca t. 1. toda kratko sijale so mu zvezde prijazne — 14 dni po poroki vlegel se je v postelj, iz katere ni več vstal. Dragi ranji utihnil je za vedno, ko je jedva prekoračil prag zakona. Komu od obojice je bila pač usoda milejša? Kdo ve!
Ko je zapel mrtvaški zvon in naznanil, da žab-niškega g. učitelja ni več med živimi, zaplakala je vsa šolska mladina po vasi. In ko je ondotni g duhovnik prihodnje jutro pri službi božji opominjal otroke in stariše, naj ohranijo v hvaležnem spominu svojega dobrega učitelja, je bilo rosno slednje oko.
V ponedeljek 8. svečana spremila ga je vsa šolska mladina v debelem snegu na nad jedno uro oddaljeno pokopališče v Stari Loki.
Če tudi je vest o njega smrti tako nenadoma prišla, vender se nas je zbralo 8 učiteljev in 2 učiteljici z blag. g. c. kr. okraj. šol. nadzornikom na čelu.


da skažemo blagemu tovarišu poslednjo čast. Pogreb je iz Stare Loke do pokopališča vodil veleč. g. Matej Kožuh, dekan z ondotnim g. kapelanom. V starološki cerkvi je opravil g. dekan obredne molitve za mrtve ter daroval sv. mašo za dušo ranjcega. Ko je njegove pozem ljske ostanke zakrila črna prst, položilo je »Učiteljsko društvo kranjskega okraja« v znak ljubezni in spoštovanja do ranjcega, prekrasen venec na njega prerani grob. Tu smo se tedaj od njega za vselej poslovili, da se jedenkiat tudi mi ž njim združimo v
onem presrečnem kraji, kjer ni ne nadlog, ne želja, ne žalosti, ne solza. Ti predragi tovariš pa, kateri si gledal iz nedosežne daljave na zbrano polnoštevilno mladino od najnežnejše dobe, tje do krepko razvitih mladeničev in deklic, od 6. do 22. leta — a sam še le 291eten mož, tedaj si lahko z zadoščenjem rekel: Nisem zastonj živel.*)	•/. K. — Trb.
*) Poročevalec na tem mestu najtopleje zahvaljuje za mnoge podatke o ranjcega življenji in delovanji g. Frančiška Kuralta v Žabnici.
Društveni vestnik.
Poročilo o delovanji »Narodne šole« za preteklo XIX. društveno leto, t. j. za dobo od dne 15. kimovca 1890 do 15. kimovca 1891. (Dalje.)
Društvenikom razposlano šolsko blago.
Ker se odbor pri delitvi učil ravna kolikor mogoče po izrecnih naročilih društvenikov, zato je množina razdanega šolskega blaga zdaj večja, zdaj manjša, v obče pa se mora reči, da potrebščina vsako leto narašča. Za šolske knjige, ki bi društvu največ troškov prizadejale in bi zaradi tega ne moglo družili učil toliko deliti, kakor je potrebno, potrosilo se je v zadnji dobi manj od lanskega leta. Pisank, katere je »Narodna šola« morala kupiti, je tudi v računu manj izkazanih, nego v preteklem letu; dejansko pa je to število nad 71.000, ker je prišteti še onih 10.000 zvezkov, ki smo jih dobili v dar. Zaradi tega je manj tablic bilo razdeljenih. Peres, risank, črtalnikov, svinčnikov, radirk porabilo se je več, osobito pa se je za učne pripomočke, ki ostanejo kot inventarne reči pri šoli, blizo 100 gld. več izdalo, nego leto po-pred, v drugih troških je le neznatna razlika.
O napravi inventarnih učil.
Zastran inventarnih učil bodi še omenjeno, da bi »Narodna šola« lehko mnogo več storila, ko bi odbor naprej vedel, da bodo ljudske šole potem društva naročevala ona učila, ki je neposredno kupujejo pri založnikih. Cene zemljevidom, prirodopisnim slikam in flzikaličnim aparatom bi se znatno znižale, ako bi jih društvo po več skupaj naročevalo ali dalo narediti. Za vsak slučaj posebej kupljen zemljevid ni nič cenejši pri »Narodni šoli«, nego pri trgovcu. Jedino s tem nekoliko prihranimo, da kupujemo nenapete zemljevide in jih potem damo podlepiti. Vsled tega lehko »Narodna šola« n. p. Avstrijo - Ogersko da za 5 gld. 50 kr. mesto za 8 gld. in tako bi tudi druge reci ceneje preskrbela, ko bi se mogla ž njimi založiti. »Narodna šola« je nekako »šolsko konsumno društvo«. Tako društvo pa le vspeva, kadar ima mnogo udeležencev, ki jednako blago zajemajo iz društvene zaloge.
Vprašal bi zdaj izmed č. gg. društvenikov kdo: Kaj pa more »Narodna šola« vse preskrbeti? Katera učila bi vsprejela v zalogo? Rešitev tega vprašanja ni lahka stvar, ker bi odbor moral v prvi vrsti poznati potrebe ljudskih šol, katere še nimajo vseh učil, v drugi vrsti bi moral imeti zagotovilo, da so krajni šolski sveti sprejeli v šolski proračun potrebno vsoto za učila in da se bode ta denar istinito tudi potrošil.
Da bi društvo imelo za zalogo, ki bi seveda stala več stotakov, potrebni denar, riskiral bi odbor napravo take zaloge. Pri negotovosti vspešnega razpe-čavanja pa si odbor ne upa lotiti dragega podjetja. In tako gre mnogo denarja v izgubo, kateri bi se sicer naklonil lehko »Narodni šoli«, oziroma bi se zanj mnogo več inventarnih učil za domačo učilnico nabavilo.
Kjer ni nujnosti, da bi ljudska šola morala mahoma napraviti si novih učil, tam bi gg. tovariši vsik-dar prav storili, ko bi se obrnili do odbora »Narodne šole«. Ako ne vselej, v mnogih slučajih pa bode gotovo naročnik na boljem glede na prihranek. Gospodje nadzorniki bi tu z vzajemnostjo mnogo vspešnega storili in »Narodno šolo« kot posrednico izkoristili. Naj bi gg. učitelji to opombo blagovoljno uvaževali!
Odbor.
V popolnitev tega poročila bodi še povedano, da so v lanskem občnem zboru bili izvoljeni v odbor gg. Žumer, Močnik, Praprotnik Andrej, Tomšič, Rak-telj, Cepuder, Praprotnik France, Govekar in poročevalec. V seji dne 9. vinotoka 1S90 se je odbor konstituiral. in so funkcijonarji ostali prejšnji: Poročevalec, prvomestnik, g. Žumer, namestnik, g. Močnik, blagajnik in g. Govekar, tajnik. Žal, da ga je božja previdnost že dne 30. vinotoka nenadoma poklicala iz te »solzne doline«. Društvo je ž njim zgubilo mnogoletnega člana in delavnega tajnika. Slavni zbor naj mu ohrani blag spomin! Njegovo mesto v odboru je ostalo do sedaj prazno, ker se je volitveni operat pri ranjcem izgubil in se ni dalo konštatirati. kdo je za voljenimi odborniki imel največ glasov.

f. št., četrtina voditeljic pa 1% f. št. Učitelji dobivajo povprečno 1-20 f. št., učiteljice pa 90. V malem travnu je imelo 53 šol po jeden klavir. Kako blagodejno vplivajo ljudske šole, razvidimo iz sledečega. L. 1870., ko je postal veljaven Forsterjev zakon o ljudskih šolah. bilo je pri 3'/l' milijonih prebivalcev v Londonu po ječah najmanj 10.000 mladostnih zločincev; 1. 1890. pa pri 4'/-> milj. prebivalcev 3872.
Ueitelske Nocimj.
Delovanje hrvatskih učiteljev. Mnogozaslužni pedagogijski pisatelj Marijan Vufcovič, okrajni (županijski) šolski nadzornik o Oseku, napisal je v III. letniku svojega lepo uredovanega pedagogičnega časopisa »Škola« poučno in zanimivo razpravo pod napisom »Pučki učitelji kano radnici na kulturnom polju izvan škole«. Pisatelj se najprej peča s prosvetnim delovanjem v prejšnjih dobah, a potem nadrobno našteva zasluge ljudskega učiteljstva na prosvetnem polji. Tu konštatuje, da sta 2 ljudska učitelja sedaj tajnika »zemaljske vlade«, 4 deželni šolski nadzorniki. 1 mestni župan (gradski načelnik), 12 učiteljev na učiteljiščih. 22 okrajnih šolskih nadzornikov, 1 doktor filozofije, 8 strokovnih funkcionarjev, 5 dopisujočih članov vnanjih učenih društev, 82 pedagogijskih pisateljev. 28 pisateljev za mladino, 25 beletristov in pesnikov, 25 gospodarskih, 10 bučelarskih pisateljev, 9 glasbenikov, 12 urednikov listov, skupaj 190. Razven tega jih je 89 funkcionarjev književnih društev, 50 poverjenikov »Matice Hrvatske«, a 685 pravih članov (prinosnika), 38 poverjenikov in 457 članov društva sv. Jeronima. Učiteljskih društev je 29 in 2 podružnici. Tajnikov gospodarskih društev je 39 — vsega skupaj pa 153 funcijonarjev kulturnih društev. Slednjič sta osnovatelja humanitarnih zavodov: Vinko Bek v Bukevji, ki je osnoval zavod za slepce in strokovni list »Sliepčev prijatelj« ter Radivoj Popovič, ki je v Mitrovici 1886. 1. osnoval zavod za gluhoneme in izdaje časopis »Dobrotvor«.
Novi ogerski tolarčki z letnico 1891 imajo čisto spremenjen državni grb. Najpoprej je Hrvatska ločena od Slavonije ter njen grb prestavljen na desno stran ogerskega grba, dalmatinski pa na levo. Grb Slavonije ima med obema rekama navpične črte, ki pomenijo rudečo barvo, mesto poprejšnjih poševnih, ki so zaznamovali zeleno barvo. Najznatnejša sprememba pa se kaže v sredi spodnjega dela ščitovega, kjer je umeščen čisto nov grb. t. j. dve ptici nad prevrneno posodo, iz katere voda teče, a nad ptičjima glavama se vidi krona. Ta grb pomeni Reko z okolico. Reka je spadala od 1. 1374 do 1. 1648 h Kranjski. Ker pa ni marala plačevati deželnih davkov, zato so se je iznebili deželni stanovi kranjski in graška vlada jo je vsprejela neposredno pod svojo oblast, kakor tudi Trst. L. 1779. pa je odstopila Marija Terezija Reko kot »corpus separatum«, t. j. kot tak, ki ni spadal pod nobeno županijo, Ogrom in italijanski prebivalci so bili s tem zadovoljni, ker so dobili izdatno podporo od Ogrov, da so mogli tekmovati s Trstom. Hrvati pa zahtevajo Reko za se, sklicevaje se na stare meje hrvatske države. Ogri so si pa kar »brevi manu« reko prisvojili in so jo sedaj celo v svoj državni grb uvrstili.
Zahvala. Blagodelno društvo »Narodna šola« je izvolilo tukajšnji šoli za mali znesek 5 gld. priposlati mnogo samoučil. Bodi slavnemu društvu imenom obdarovane mladine javno topla zahvala izročena.
Krajni šolski svet in voditeljstvo Šmarje ta. dne 21. svečana 1892.
Prvosednik:	Nadučitelj:
[Viljem Gebauer.	Anton Krčon.
Zahvala. Prečastiti g. Frančišek Kadunc, župnijski upravitelj v Dragi podaril tukajšnji šolski knjižnici vsako leto kako primerno knjigo. Tudi letos mi je izročil »Vrtec« za 1. 1891.
Visokočastiteinu, za šolski napredek dokaj vne-dobrotniku velja najtoplejša zahvala.
V	Dragi, dne 24. svečana 1892.
Bernard Andoljsek, učitelj - voditelj.
Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je bla-goizvolilo kakor prejšnja leta tako tudi letos za inal znesek poslati tukajšnji šolski mladini mnogo raznega šolskega blaga. Podpisano voditeljstvo ga za ta bla-godušni dar v imeni otrok prisrčno zahvaljuje.
Voditeljstvo šole v Besnici nad Kranjem dne 2. svečana 1892.	L. Knific, učitelj.
Zahvala. Velečastiti gospod župnik Ivan Šašelj v Adlešičih je blagoizvolil tukajšnji šolarski bukvar-nici tri zvezke »Narodnih legend« nabral A. Kosi, podariti. Te knjižice so prav primerne za mladino in se v imeni nje podpisani darovatelju toplo zahvaljuje.
V	Adlešičih dne 10. svečana 1892.
Anton Kadunc, učitelj.
Zahvala. Visokorodna gospa Ana grofinja Auersperg rojena baronica Witzleben je obdarovala več otrok tukajšnje šole s toplo zimsko obleko. Razdelitev obleke med otroke se je vršila v turnski graščini brez posebne slavnosti. Krajni šolski svet v Leskovci je sklenil v svoji seji jednoglasno, da se vi-sokorodui dohrotnici za ta blagi čin izreče javna zahvala. Izvršuje ta sklep si štejeta podpisana v prijetno dolžnost, izreči visokorodni gospej grofinji v imeni krajnega šolskega sveta in šolskega voditeljstva, kakor tudi v imeni obdarovane šolske mladine m roditeljev njenih liajp;isrčnejšo zahvalo. Bog povrni!
Krajni šolski svet in šolsko voditeljstvo v Leskovci, dne 9. svečana 1892.
Dr. Sterbenec	I. Bupnik
predsednik kr. š. sveta.	šolski voditelj.
Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je tekom dveh let mnogokrat blagoizvolila za male zneske obdarovati tukajšnjo ljudsko šolo z raznim šolskim blagom. Podpisana se v imeni obdarovane šolske mladine toplo zahvaljujeta.
V	Adlešičih, dne 16. svečana 1892.
Ivan Sašelj	Ant. Kadunc
župnik in pred. kr. š. svetu.	učitelj.
«Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osmerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta.
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Poljske ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16.
Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. -
Lastnik: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. — Tisek lt. ,>li lice ve tiskarne v Ljubljani.