Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (9/21 °C), soboto (9/23 °C) in nedeljo (10/25 °C) delno oblačno. Četrtek, 19. maja 2016 številka 20 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-> ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Evropska investicijska banka je velike razvojne ambicije Gorenja podprla s 50 milijoni evrov ugodnega kredita iz programa nove generacije finančnih instrumentov. Od tega si veliko obetajo predvsem na področju visoko cenovnih aparatov, ki naj bi do leta 2020 predstavljali že tretjino v strukturi prihodkov. Pogodbo sta podpisala podpredsednik EIB Laszlo Baranyay, odgovoren za poslovanje banke v srednjeevropskih državah, in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Več na strani 5. Brez plastičnih vrečk? Mira Zakošek Ko smo pred leti začeli uporabljati plastiko, si nihče ni predstavljal, da bo plastika v naravi postala težava. Bila je videti predvsem koristna in neškodljiva. Danes vemo veliko več. Plastika je težko uničljiva, na svoji poti do razgradnje pa se spreminja v manjše delce, ki obremenjujejo okolje in živa bitja. Po poročilu fundacije Ellen MacArtur bo do leta 2050 v svetovnih oceanih več mase plastike kot rib. Mnoga podjetja, ki proizvajajo plastične izdelke, kot recimo velenjsko podjetje Skaza, skušajo v svoj program tudi zato vključiti čim več bolj trajnostnih vrst plastike, kot je bioplastika ali biorazgradljiva plastika. Čeprav je plastika z leti postala zelo nenadomestljiv material, obstajajo vendar številna področja, na katerih bi njihovo porabo lahko hitro in učinkovito omejili. Eden od teh so plastične vrečke. Pravzaprav sem presenečena, da se Evropska unija ni prej odločila, da bi zajezila veliko potrošnjo plastičnih vrečk, ki je že zdavnaj presegla vse razumne meje, in to kljub ozaveščanju in prepričevanju, kako škodljivo je to početje. Seveda bi to lahko naredila tudi država Slovenija, ki je sicer zelo inovativna pri pobiranju davkov, za te pa se doslej ni odločila. Sama sem že pred leti na tem mestu zapisala, da ne razumem, zakaj države plastičnih vrečk ne obdavčijo toliko, da nas bo minilo, da bi jih uporabljali, oziroma da bi iste vsaj večkrat uporabili. Tako pa se niti ne zavedamo, kakšne razsežnosti in težave prinaša njihova uporaba. Seveda smo najbolj neozaveščeni pri tem vprašanju prav državljani manj razvitih držav, tudi manj razvitih evropskih držav. Slovenija sodi mednje in v sam evropski vrh. Si lahko predstavljate, da znaša naša letna poraba vrečk za enkratno uporabo kar 466 vrečk na prebivalca (evropsko povprečje je občutno nižje in znaša 200 vrečk). Seveda se bo zdajle vsakdo čudil in trdil, da to že ne more biti res, a kar malo pomislite, pa boste videli. Preštejte, koliko vrečk odnesete izpred samopostrežnih blagajn trgovskih centrov in koliko iz drugih trgovin, kjer vam blago praviloma kar sami zložijo v plastično vrečko. Pa bomo morali to svojo razvado spremeniti. Po direktivi, ki jo je za to področje končno sprejela Evropska unija, bo smel Evro-pejecpovprečno porabiti le po 90 plastičnih vrečk na leto do konca leta 2019 in le še 40 do konca leta 2025. Pri tem so seveda mišljene nosilne plastične vrečke (izvzete so zelo lahke vrečke, ki služijo higienski zaščiti nepakiranih živil). Grdi razvadi, ki smo jo ustvarili s pretirano uporabo plastičnih vrečk za enkratno uporabo, bo torej treba reči stop. Najbolje, če se tega kar začnemo učiti. ■ Karierni izziv Velenje, 17. maja - Pred Šolskim centrom Velenje so dijaki zaključnih letnikov programov Šole za storitvene dejavnosti centra pripravili zanimivo prireditev. Poimenovali so jo Karierni izziv. Pri tem so se zgledovali po odprti kuhinji in Promenadi okusov, ki je bila lani v Velenju, pri tem pa so vključili tudi nekaj lokalnih pridelovalcev hrane. Na 10 stojnicah so ponujali 42 jedi iz mleka, jabolk, čokolade, zelišč in medu. Obiskovalci, ki so se ustavljali ob stojnicah in jih poskusili, so ideje in okusne dobrote dijakov pohvalili ter jih s tem spodbudili, da prireditev pripravijo tudi prihodnje leto. Po besedah vodstva šole jim idej za predstavitev šole, dejavnosti dijakov čim širšemu krogu ljudi ne manjka, z njimi pa želijo biti korak pred drugimi. Eden od ciljev prireditve je bilo tudi druženje ljudi. Z njihovimi prispevki pa bo lahko šola kupila še kakšen učni pripomoček, stvar, s pomočjo katere bodo prihodnje leto še boljši. • Tp 169 delavcem nove pogodbe V Termoelektrarni Šoštanj se je ozračje prejšnji teden znova pre-grelo. Vodstvo je 169 delavcem ponudilo podpis nove pogodbe, s katerimi jih prerazporejajo na druga delovna mesta. Te pogodbe pa po besedah predsednika sindikata Danila Tajnika niso skladne s podjetniško kolektivno pogodbo, ki še vedno velja. Sindikat je v petek sklical zbor, na katerega je povabil tudi pravnika, ki je delavcem razložil, kakšne so pravzaprav vsebine teh pogodb. Na zboru je bil tudi direktor, ki pa ga je zapustil in sam sklical sestanek z delavci ta ponedeljek. »Vse poteka enostransko; ob tem vodstvo izjavlja, da ves čas poteka socialni dialog, ki pa ga sploh ni. Ne vidim drugega izhoda, kot da se odločimo za interno stavko. Sindikat jo bo, če pritiski nad delavci ne bodo popustili, vsekakor moral organizirati,« pravi Tajnik, ki pa še vedno upa na dogovore. Imenovali so posebno pogajalsko skupino in upajo na pozitiven razplet. Morda se je včeraj (po zaključku naše redakcije) ta vendarle že zgodil. Smo pa izvedeli, da se je kar nekaj delavcev že odločilo za podpis pogodb. a mz Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 19. maja 2016 (T. LOKALNE novice Župan sprejel zaposlene v zdravstvu Velenje, 12. maja - Na dan medicinskih sester je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič sprejel zaposlene v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje, Bolnišnici Topolšica in zasebnike s koncesijo. Poudaril je, da si v Velenju z različnimi ukrepi in dobro socialno politiko prizadevajo, da je za občanke in občane dobro poskrbljeno, še posebej za tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. Iz proračuna namenijo sociali vsako leto dva milijona evrov. 655 tisoč evrov namenjajo zdravstvu, 473 tisoč evrov pa za zavarovanje občank in občanov. V preteklem letu so del Zdravstvenega doma Velenje že prenovili, v prihodnosti pa je načrtovana prenova preostalega dela. Nedavno so kupili tudi dve urgentni vozili, za kateri je občina namenila 100 tisoč evrov. Zdaj naj bi kupili še sodoben mamograf. V prihodnjem letu načrtujejo tudi začetek gradnje oskrbovanih stanovanj, s katerimi bi poskrbeli za kakovostnejše preživljanje starosti naših občank in občanov. Nadomestne volitve Rečica ob Savinji - Volilni upravičenci iz 3. volilne enote v občini Rečica ob Savinji (naselij Grušovlje, Homec, Šentjanž in del naselja Poljane) bodo 10. julija znova na volišču v prostorih gasilskega doma v Grušovljah. Tamkajšnja občinska volilna komisija je namreč prejšnji teden razpisala nadomestne volitve v občinski svet. Te so potrebne zaradi odstopa svetnice SDS Marije Visoč-nik Melavec. Omenjena je odstopila iz zdravstvenih razlogov. Kandidati, ki želijo kandidirati na nadomestnih volitvah, potrebujejo 15 podpisov volivcev s stalnim prebivališčem v omenjeni volilni enoti. ■ tp Šest novih avtobusnih postajališč Šmartno ob Paki - Prejšnji teden so v občini Šmartno ob Paki zamenjali prvih šest dotrajanih avtobusnih postajališč v lokalni skupnosti. Lesene konstrukcije sedaj čakajo le še na pritrditev steklene stene na strani, iz katere prihaja avtobus. Zaradi primernega videza so postaje zamenjali po lokacijah v parih na obeh straneh ceste v Gorenju, Paški vasi in Skornem. Na občinski upravi so se ob podpori pristojnega odbora odločili, da bodo nova postajališča izdelana posebej za občino. Ta naj bi s svojim videzom prispevala k prepoznavnosti ter urejenosti urbane infrastrukture območja. Projekt zanje je delo arhitekta Gregorja Gojeviča, izdelal pa jih je mizar Rafael Rosec na novi betonski plošči, ki jo je pripravil gradbinec Mihael Volk. Strešniki so od lokalnega proizvajalca Polak. Preostala dotrajana postajališča bodo zamenjali naslednje leto. Ureditev posameznega postajališča stane nekaj več kot 4.000 evrov. ■ tp Mesto kolesarsko povezali s TRC Jezero Velenje, 12. maja - MO Velenje vsako leto poskrbi za nove urejene kolesarske poti. Predstavniki podjetij Nivig, d. o. o., in Sovič Franc, s. p., so maja uredili odsek kolesarske steze in pešpoti od bara Šumi do Centra Jager. Z ureditvijo tega odseka je sedaj s kolesarsko stezo povezano mestno središče in Turistično-rekreacijski center Jezero. Dolžina tega odseka je okoli 450 metrov, vrednost del pa je približno 31 tisoč evrov. V prihodnjih dneh bodo postavili še ograjo, ki bo pešcem in kolesarjem omogočala boljšo varnost, saj bo preprečevala prehod preko železniških tirov. Popravili bodo tudi odtočne jaške. Vrednost te naložbe so ocenili na 23 tisoč evrov. Občani vabljeni k sodelovanju Mestna občina Velenje je na spletni strani www.velenje.si objavila poziv za sodelovanje občanov pri pripravi aktov sveta Mestne občine Velenje, in sicer za osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest in osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA Velenje. Odloke bodo na seji 24. maja obravnavali svetniki Mestne občine Velenje. ■ mz Zelena vila spet na pohodu Velenje, 16. maja - V okviru medgeneracijskega projekta Zelena vila na pohodu so lani pri velenjskem Mladinskem hotelu uredili visoke gredice in vrtiček iz recikliranih materialov. Že lani so vanj zasadili ekološko pridelane sadike, letos pa so prostovoljci Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje in Mladinskega centra Velenje spet poskrbeli, da je vrtiček poln. Ob strokovni pomoči krajinske arhitektke Kaje Flis so v ponedeljek popoldne vrtiček zasadili s sadikami, ki so jih dobili na eko kmetiji Mlinar. Vrtiček so za vroče poletne dni opremili tudi s posebnim zalivalnim sistemom. a bš Od pisma o nameri h konkretnejšim dogovorom Občini Šoštanj in Tešanj poglabljata sodelovanje v gospodarstvu Tatjana Podgoršek Topolšica, 10. maja - Na povabilo Občine Šoštanj se je v tukajšnjem okolju na dvodnevnem obisku mudila 15-članska delegacija iz občine Tešanj. Z njo je šoštanjska občina lani podpisala pismo o nameri, v njem pa med prednostnimi aktivnostmi zapisala sodelovanje v gospodarstvu. Osrednji dogodek obiska je bil poslovni forum (minuli torek) v Termah Topolšica, na katerem so se gostje iz Tešanja sešli s predstavniki gospodarstva regije Saša. Teh je bilo prav tako 15, o možnostih poslovnega sodelovanja pa so razpravljali na individualnih pogovorih in naslednji dan, ko so si gostje nekatera podjetja tudi ogledali. Ob koncu obiska so predstavniki tešanjskega gospodarstva izrazili navdušenje nad tehnologijo, ki jo uporablja Komunalno podjetje Velenje pri odvajanju in čiščenja odpadnih komunalnih voda ter vodovodnega omrežja v Šaleški dolini. Sli- Poslovnega foruma se je udeležilo 15 članov delegacije iz Tešanja in prav toliko predstavnikov gospodarstva regije Saša. šati je bilo tudi zadovoljstvo, ker se je velenjski Esotech odločil za sodelovanje na strokovnem sejmu v Tešanju. Župan Občine Tešanj Suad Hu-skic je povedal, da gre za nadgradnjo pisma o nameri, ki so ga z Občino Šoštanj podpisali lani. Sodelovanje poglabljajo po predvidenem programu. Pred dobrima dvema mesecema se je delegacija iz šoštanjske občine mudila v Tešanju, tokrat so jim obisk vrnili. V njej so bili poleg predstavnikov javnega sektorja še predstavniki poslovnega gospodarstva, ki želijo poslovno sodelovati z gospodarstvom regije Saša. Za zdaj se kažejo tovrstne možnosti pri pripravi projektov, komunalne infrastrukture, transporta, gradbeništva, grafične in muzejske dejavnosti. Po besedah šoštanjskega župana Darka Meniha so navezali stike z občino Tešanj, ker je podobna njihovi občini. Na februarskem obisku pri njih so se podjetniki, gospodarstveniki regije Saša lahko prepričali, kako hitro se tamkajšnje okolje razvija, in nekateri med njimi so pri tem zaznali tudi priložnost zase. »Imamo dobre podjetnike, uspešne gospodarstvenike, ki bi lahko izkoristili priložnost poslovnega sodelovanja predvsem v komunalni infrastrukturi, lesni, kovin-skopredelovalni industriji. Stike smo preko Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje navezali tudi s tamkajšnjo srednjo šolo.« Naslednji korak, ki ga pripravljajo, nameravajo storiti v turistizmu in kulturi, v katerih imajo eni in drugi kaj pokazati. Po Menihovih besedah bi lahko do prvih oblik poslovnega sodelovanja v gospodarstvu prišlo že letos, saj so bili na prvih pogovorih že izraženi interesi za sklepanje poslov pri nabavi materiala, storitev in raznih uslug. Zagotovo pa bodo s srečanji in s tem poglabljanjem sodelovanja nadaljevali tudi v prihodnje. Savinjsko-šaleška naveza Na Kozjanskem pod streho kar dva festivala Naložbe mimo nas - Prodaja Uniorja - Celjski »dol -gor« - Koza rešila kraj - Plošča kraljici Ani Tako, pa smo tudi letos ostali brez finala! Mislim seveda na evrovizijski finale. Za to niso bile krive barve (modra in rdeča), saj se tujci z našimi barvami pač ne ubadajo. Morda bolj naša majhnost ali neprepo-znavnost. Sicer pa se v pravem finalu ne najdemo še na mnogih drugih področjih, ki so za naše življenje bolj usodna. Recimo odpiranje novih delovnih mest, da se bo število brezposelnih še bolj zmanjšalo. Pa je šel zadnje dni mimo nas še en pomemben projekt. Nekateri so klicni center korporacije IBM že videli v Mariboru, pa je šel drugam. So tudi takšni, ki menijo, da pri tem ni vsega storil »naš« gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je na ta delovna mesta že računal, oziroma da je »zamočila« agencija Spirit z njegovega resorja. »Naš« nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik celo meni, da bi se v boj za tako pomembno naložbo morala osebno podati kar minister in premier. No, zdaj je voz menda že dokončno odpeljal. Naš nekdanji minister se tudi ne strinja z obliko prodaje naše »nacionalne« banke NLB. Po sedanji odločitvi jo bomo prodajali na borzi, po njegovem bi bilo bolje poiskati strateškega investitorja. Res me zanima, koliko bomo za to našo banko iztržili. Gotovo mnogo manj, kot smo jo vsi skupaj pomagali dokapitalizirati. Ne prodajamo pa le NLB, na vrsto za prodajo je prišel tudi zreški Unior. Pa čeprav mu še ni uspelo izpolniti »domače naloge«, da se znebi delov, ki ne sodijo v njegovo osnovno dejavnost - treh turističnih biserov: smučarskih centrov Rogla in Krvavec ter Term Zreče. Mnogim Zrečanom (občina bo prav te dni slavila občinski praznik, častni občan pa je postal Jože Košir, dolgoletni župan in nekdaj zaposlen v Uniorju) taka prodaja nikakor ni všeč. V Celju pa nekateri opozarjajo na »dol-gor« dogajanje. Imperij Mirka Tuša naj bi se pogrezal, tisti Izidorja Krivca vzdigoval. Da je v Tušu stanje slabo, je pokazalo tudi zapoznelo poslovno poročilo Tuša za predlansko leto. Zdaj je njegova sanacija sicer potrjena; ponuja tudi pravo rešitev? Gotovo pa je, da se bo nekaterim »dejavnostim« moral odpovedati. Tudi planetu - Planetu Tuš v Kopru. Nasprotno pot pa ubirajo Krivčeve Celjske mesnine. Te bodo letos za nove zmogljivosti in tehnološke rešitve vložile kar 11 milijonov evrov. Take naložbe so potrebne, če želijo še nadaljevati tako pospešeno dejavnost. Omogoča pa jih tudi ugodno poslovanje. Vlagali bodo v vseh treh krajih po Sloveniji, kjer delujejo: v Celju, Gornji Radgoni (vinogradništvo in vinarstvo) ter v Kobjeglavi (pr-šutarna Lokev). In zaposlovali. Kozjemu pa je v nedeljo še kako prav prišla večnamenska dvorana. Kot je njihova koza davno nazaj kraj rešila pred zmajem, je pokrit prostor dvorane rešil festival Koza, zmaj in še kaj. Njegov sestavni ali za nekatere kar glavni del je bil deseti mednarodni folklorni festival. Manjkalo tudi ni »zmajskih pijač in kozjih jedač«. Kulinarično ponudbo je predstavilo vseh enajst občin Kozjanskega. Na pokušino so bile tudi jedi, ki se zdijo zdaj malo »čudne«, nekoč pa so bile pogosto na jedilniku. Prireditev je služila tudi tu-rističnipromociji tega območja. Festival so imeli tudi v Šmarju. In to prvi festival amaterskega filma, ki pa je privabil kar 34 filmov iz vse države. Tudi tu menijo, da bodo s takim festivalom še bolj prepoznavni. Bodo pa tudi dali možnost avtorjem, ki se doslej na takih prireditvah še niso prijavljali. Promocija ali ne pa bo jutrišnja prireditev v poljskem Krakovu. Dan pred 600. obletnico smrti Ane Celjske - prve iz rodbine celjskih grofov, ki so se povzpele na kraljevski prestol, postala je kraljica Poljske. Ob tem bodopredstavniki Celja in Poljske v krakovski katedrali, kjer je pokopana, postavili spominsko ploščo. Ob tej slovesnosti se bo večja skupina Celjanov, oblečenih v srednjeveška oblačila, sprehodila po mestu. Mašo ob tej priložnosti bo v katedrali daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Sicer pa je bila v nekdanjih visokih krogih bolj znana Anina sestrična Barbara Celjska, ki je bila kar trojna kraljica. Pa še to: na vzhodnem delu celjske regije je potekalo tekmovanje v orientaciji. Tekmovali so planinci iz vse države. Ne bi bilo slabo, če bi ga pripravili še za politike. Saj se mnogi slabo orientirajo in pogosto »izgubijo«. a k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 3 19. maja 2016 AKTUALNO B Da bodo občani zadovoljni Občina Šoštanj »zaupala« ceste Andrejcu -Vrednost 15-letne koncesijske pogodbe 22 milijonov evrov Tatjana Podgoršek Šoštanj, 10. maja - V prostorih vile Mayer v Šoštanju sta tamkajšnji župan Darko Menih in Mirko Andreje, direktor podjetja Andreje iz Topolšice podpisala 15-letno koncesijsko pogodbo za redno in investicijsko vzdrževanje 15 odsekov občinskih cest v lokalni skupnosti. Koncesionar-ja so izbrali na razpisu, na katerega so prejeli dve prijavi (poleg podjetja Andrejc še prijavo podjetja VOC Celje). Vrednost pogodbe je 22 milijonov evrov, od tega je za redno vzdrževanje cest (ob uresničitvi celotnega predvidenega programa) predvidenih 6,6 milijona evrov ali nekaj manj kot 440 tisoč evrov na leto, za investicijsko vzdrževanje 44 kilometrov cest pa 15,5 milijona evrov. Po pogodbi naj bi izbrani koncesionar izvedel načrtovana investicijsko vzdrževalna dela v dveh letih. Strokovni nadzor so zaupali Komunalnemu podjetju Velenje, za redno vzdrževanje cest pa ga bo izvajal samostojni podjetnik Aleksander Kneževič. Velika odgovornost Mirko Andrejc nam je povedal, da izvaja podjetje javno gospodarsko službo rednega in investicijskega vzdrževanja lokalnih cest v občini Šoštanj že od leta 2002. Sklenjena dolgoletna pogodba predstavlja za podjetje Ob podpisu 15-letne koncesijske pogodbe za redno in investicijsko vzdrževanje cest v občini veliko odgovornost. Doslej so se izkazali za kakovostnega in zaupanja vrednega izvajalca, kar je morda bila tudi ena od prednosti pri izbiri dolgoletnega kon-cesionarja. Zaradi tega posla za zdaj ne bodo zaposlili novih delavcev in tudi nakupa dodatne mehanizacije ne predvidevajo, ampak bodo skušali zahteve izpolniti s prerazdelitvijo strojev in zaposlenih. Bo bolnišnica po 7. juniju brez direktorja? Na seji sveta javnega zavoda Bolnišnice Topolšica zahteva po reviziji projekta energetske sanacije - Aktualni direktor zavrnil v. d.-ejvstvo, odstopila tudi strokovna direktorica Tatjana Podgoršek Topolšica 12. maja - Manj kot teden dni po slovesni otvoritvi energetsko obnovljenega objekta Planika, kar v Bolnišnici Topol-šici uvrščajo med največjo pridobitev v skoraj njeni 100-letni zgodovini obstoja, se je bolnišnica znova znašla v središču pozornosti. Tokrat zaradi dogajanj na seji sveta javnega zavoda pred tednom dni. Na njej namreč niso potrdili nobenega od dveh prijavljenih kandidatov za direktorja te zdravstvene ustanove (aktualnega primarija Leopolda Rezarja ter njegovega protikandidata Jurija Šorlija, prav tako zdravnika v bolnišnici), pred tem pa so člani sveta soglasno potrdili sklep o reviziji projekta energetske sanacije. Revizijo bi lahko zahtevali že prej »Dogajanje na seji sveta zavoda je po eni strani presenetljivo, glede na serijo kadrovskih zamenjav v slovenskem zdravstvu pa ne. Dogajanja v Celju in Brežicah so zgovorna, pri nas pa je vlada RS lani junija zamenjala vse svoje predstavnike v svetu za- voda. Morda preseneča to, da so člani sveta poslovanje bolnišnice ocenili za dobro, zahtevali pa so revizijo projekta energetske sanacije, ki smo ga v glavnem financirali sami. Ob tem naj povem, da smo predložili vso gradivo, tudi gradivo z že leta 2013 opravljeno revizijo projekta, ki ni pokazala nobenih nepravilnosti. Razprave di naložbe, vredne 6,6 milijona evrov, bolnišnica znašla v likvidnostnih težavah. Kot pravi, je vzrokov za finančne težave več, od dolgega čakanja na kredit za naložbo, do tega, da med izvedbo projekta niso mogli v celoti uresničiti programa, kasneje niso dobili plačanega preseženega programa. Lani so poslovali uravnoteženo. > Dolg znaša - po Rezarjevih besedah - 4,3 milijona evrov, primanjkljaj iz leta 2013 in 2014 pa blizu 760 tisoč evrov. in vprašanj ni bilo, le ultimativna zahteva po reviziji,« je dejal Leopold Rezar in nadaljeval: »Sprašujem se, zakaj te niso zahtevali že prej, zakaj niso že prej ničesar izpostavili. Na aprilski seji smo sprejemali finančni načrt, a tudi takrat ni nihče ničesar rekel. Je odveč vprašanje, zakaj ni bilo nikogar z ministrstva, ki je ustanovitelj bolnišnice, na ogled v času izvajanja obnove. Ta je trajala štiri leta. Na otvoritev niso prišli niti predstavniki ministrstva v svetu zavoda. Ti so štirje od sedmih. V Topolšico so hodili le na seje.« Po besedah Rezarja se je zara- Bolnišnica potrebuje direktorja s polnimi pooblastili Po zahtevani reviziji projekta so se člani sveta zavoda odločili, da o kandidaturah za direktorja ne bodo razpravljali, Rezarja pa so imenovali za v. d. direktorja za največ eno leto. »Takoj po iz-glasovanem sklepu sem dvignil roko in na očitno presenečenje članov sveta povedal, da ta položaj zavračam. Zavrnitev sem utemeljil s tem, da je bolnišnica v resnih likvidnostnih težavah, ki jih je treba reševati takoj, prav tako to zahteva nekaj tekočega Svet se bo sestal čim prej Za pojasnila v zvezi z dogajanjem na seji sveta javnega zavoda Bolnišnice Topolšica in kako naprej smo zaprosili tudi predsednico sveta Hedvi-ko Stanič - Igličar. Ta je v odgovoru zapisala, da so člani sveta večkrat prosili za gradivo za obravnavo celotne naložbe v bolnišnico. Prav tako so opozarjali, da se je rok za dokončanje naložbe zavlekel in da ni znana njena celotna vrednost. V nadaljevanju je še zapisala, da je Svet zavoda soglasno sprejel na seji tri sklepe, in sicer da za imenovanje direktorja bolnišnice ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov, da se za čas do imenovanja novega direktorja na podlagi ponovljenega javnega razpisa za v. d. direktorja imenuje Leopolda Rezarja, vendar najdlje za eno leto. Ponovni razpis se objavi najkasneje 30 dni po izdanem končnem revizijskem poročilu. »Leopold Rezar je prosil za besedo, ki sem mu jo tudi dala. Povedal je, da z imenovanjem za v. d.-ja ne soglaša, ker bolnišnica potrebuje direktorja, ki bo pristopil k reševanju likvidnostnih in drugih operativnih težav, zato pričakuje imenovanje s polnimi pooblastili. Sejo sem za kratek čas prekinila, po tem pa povedala, da je svet zavoda sprejel sklep soglasno. Glede na izvajanje sedaj od Rezarja pričakujem še pisno izjavo.« Svet zavoda se bo zaradi nastale situacije, po njenih navedbah, sestal v čim krajšem času. Dolgo se je »vleklo« Darko Menih je označil podpis dolgoletne koncesijske pogodbe za ceste za enega od pomembnih »prelomnih trenutkov«. To je največja pogodba, ki smo jo podpisali v lokalni skupnosti v vseh mojih mandatih doslej. Vesel in zadovoljen sem, da je prišlo do podpisa. Posodobitev 44 kilometrov cest v dveh letih ni malo. Vlaganja se bodo »zelo poznala« na naših cestah in verjamem, da bodo naši občani zaradi tega zadovoljni.« Menih je še povedal, da so aktivnosti v zvezi s koncesijo začeli že maja lani, zadeva pa se je »vlekla«dolgo, ker so morali spremeniti dva odloka. Pripravil jih je Evropski pravni center iz Maribora, spremembe pa so obravnavali tamkajšnji svetniki na sejah občinskega sveta. In zakaj dolgoročna koncesijska pogodba? »V današnjih časih nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo v politiki, gospodarstvu. Vse je zelo nepredvidljivo. Vemo pa za težave, ki jih imamo s Tešem oziroma Holdingom Slovenske elektrarne. Po zadnjih informacijah nam »zapira« odškodnino, ki nam pripada in za katero imamo za leto 2016 že podpisano pogodbo, a o njej nočejo nič slišati. Vsem okoliščinam navkljub smo se v lokalni skupnosti odločili, da kljub pomanjkanju denarja skušamo uresničiti kar največ tistega, kar smo obljubili občanom.« Kot je še dodal Menih, so tokrat ravnali tako kot pri vrtcu. Tudi takrat so bili v finančnih škripcih, a so se s kon-cesionarjem Esotechom »našli«. Vrtec obratuje, zadovoljni so vsi: otroci, vzgojiteljice in celo starši. dela. Poleg tega menim, da bi poleg naložbe člani sveta zavoda morali oceniti moje delo v preteklem mandatu, prav tako program, ki sem ga priložil h kandidaturi. Ker tega niso naredili, sem ocenil, da v takih razmerah kot vršilec dolžnosti bolnišnice ne bi mogel voditi učinkovito. Bolnišnica potrebuje direktorja s polnimi pooblastili, kar pa zame v. d.-jevstvo ni.« Na vprašanje, v čem vidi razloge za to, da ni dobil podpore, je odgovoril: »Jih ne vidim. Tudi ne morem komentirati, ali gre za politično odločitev. Sam nisem član nobene stranke. Menim pa, da sem v minulem mandatu kolektiv vodil dobro.« Rezarju poteče mandat 7. junija, od 1. junija dalje bo bolnišnica tudi brez strokovne direktorice, saj je dosedanja Lucija Gabršček Parežnik s tega mesta odstopila zaradi omenjenega dogajanja, na njegov mandat pa je vezano tudi mesto pomočnika direktorja za gospodarske zadeve, ki ga zaseda Bojan Jurca. Očitno bo po opravljeni reviziji projekta energetske sanacije bolnišnice sledil ponoven razpis za direktorja bolnišnice. Nanj se Rezar ne bo prijavil, saj, kot pravi, razlogov za to ne vidi. »Programa ne bom spreminjal, ker menim, da je dober. Žal mi je, ker to, kar se dogaja, ne koristi razvoju bolnišnice.« In kje bo nadaljeval svoje delo? »O tem še nisem razmišljal, pa tudi ne bom preveč hitel. Pisno sem predsednico sveta zavoda Hedviko Stanič Igličar, ki je tudi sekretarka odbora za zdravstvo v državnem zboru, obvestil, da sem od danes (minulega petka) uradno na dopustu, saj še lanskega nisem v celoti izkoristil.« Velenje Green Destination Velenje, 16. maja - Velenje je prejelo bronasti znak v okviru projekta Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) - Slovenia Green, ki poteka pod okriljem Slovenske turistične organizacije. Gre za celovito zasnovan sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji, ki temelji na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja: okoljskem, družbenem in ekonomskem. Namenjen je tako destinacijam kot tudi posameznim turističnim ponudnikom. Plaketo bo Velenje prejelo na dogodku Global Green Destinations Day, ki bo ob svetovnem dnevu turizma potekal 27. in 28. septembra 2016 v Ljubljani. Z izvedbo postopka za pridobitev ZSST so v Velenju pridobili celovit vpogled v trajnostni razvoj mesta in mednarodno primerljivo oceno. Najmočnejša kategorija Velenja je Varnost in de-stinacija, najšibkejša pa Turizem in poslovanje. V turizmu zato občino čaka še veliko dela. Treba bo sprejeti strategijo razvoja turizma s poudarkom na razvijanju turizma preko celega leta, ustrezno kadrovsko in finančno podpreti turistično organizacijo, spodbujati turistične ponudnike k pridobivanju zelenih znakov, razvijati zelene dobavne verige, ki bodo vključevale izdelke in pridelke iz lokalnega okolja, spremljati ekonomske učinke turizma ter spodbujati vključevanje žensk na vodilna mesta v turizmu. Na osnovi prejete ocene bodo na MO Velenje pričeli pripravljati načrt in nabor ustreznih ukrepov za izboljšave. MESTNA OBČINA VELENJE Poziv za sodelovanje občanov pri pripravi aktov Na spletni strani Mestne občine Velenje, www.velenje. si, je objavljen poziv za sodelovanje občanov pri pripravi aktov Sveta Mestne občine Velenje, in sicer za Osnutek Odloka o kategorizaciji občinskih cest in Osnutek Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA Velenje. Osnutka odloka bodo svetnice in svetniki obravnavali na 14. seji Sveta Mestne občine Velenje v torek, 24. maja 2016. Na spletni strani je objavljena vsebina osnutkov odlokov in obrazec za pomoč občankam in občanom pri pripravi pripomb in predlogov na pripravljeno gradivo. Pravilno izpolnjene obrazce lahko občanke in občani pošljejo na elektronski naslov info@velenje.si. Vabljeni k sodelovanju. ■ a ■ Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 19. maja 2016 Nov proizvodni obrat podjetja Skaza Podjetje Skaza raste iz leta v leto - Za letos načrtujejo 40 milijonov evrov prihodkov in 2,8 milijona dobička iz poslovanja - Na prostorih nekdanjega Vegradovega Vemonta bodo septembra odprli nov proizvodni obrat Mira Zakošek Ljubljana, 11. maja - Velenjsko podjetje Skaza (v sklopu celovite prenove so spremenili tudi ime), se je predstavilo na novinarski konferenci v Ljubljani. To družinsko podjetje je staro 40 let, v Sloveniji in na tujem postaja vse bolj prepoznavno po različnih plastičnih kuhinjskih izdelkih, ki jih med drugim ekskluzivno dobavljajo tudi švedskemu > Lani so imeli zaposlenih 260 delavcev, trenutno jih je 300, septembra bo dobilo delo nadaljnjih 20. partnerju Ikei. Po besedah direktorice Tanje Skaza bodo letos s prodajo ustvarili 40 milijonov evrov prihodkov (lani 31 milijonov) in 2,8 milijona evrov dobička (lani 1,7 milijona evrov). Dosedanji letošnji rezultati kažejo, da so ti cilji uresničljivi. V štirih mesecih so dosegli 12 milijonov prihodkov. Rast načrtujejo tudi v naslednjih letih, saj Skazova predvideva, da bodo prihodki leta 2020 dosegli 100 milijonov evrov. Skazova dodaja, da so sedaj partnerji multinacionalk, v prihodnje pa želijo to postati tudi sami. Trenutno intenzivno obnavljajo halo nekdanjega Vegradovega Vemonta, kjer na- 90 odstotkov izdelkov izvozijo V podjetju, ki še vedno deluje kot družinsko, več kot 90 odstotkov izdelkov izvozijo. Pokrivajo celotno Evropo, prisotni pa so tudi v Afriki, Združenih arabskih emiratih, na Kitajskem in v ZDA. bo stekla proizvodnja v novih prostorih, pa bodo zaposlili še nadaljnjih 20. Še posebej veliko si v prihodnje obetajo od njihove blagovne znamke Organko. Razvili so jo s svojim znanjem in nanj so zelo ponosni, saj pomembno prispevajo k čistejšemu okolju. Ta izdelek namreč omogoča kompostiranje na domu. Velike načrte imajo tudi z izdelki blagovne znamke Cuisine (izdelki za kuhinjo), te med drugim prodajajo Ikei pa tudi drugim multinacionalkam. Krepijo še sodelovanje z elektro, pohištveno in > Največ si obetajo od blagovnih znamk Organko in Cuisine ter od sodelovanja z avtomobilsko in pohištveno industrijo. Direktorica podjetja Tanja Skaza: »Za zdaj z multinacionalkami sodelujemo, v prihodnje pa želimo to postati tudi sami. meravajo septembra odpreti nov sodoben proizvodni obrat. V opremo in razvoj so lani vložili v vsakega po skoraj milijon evrov. Novi proizvodni prostori se razprostirajo na 35.000 kvadratnih metrih. „Ostajamo v Sloveniji," poudarja Tanja Skaza, ki poleg povečevanja prihodkov seveda načrtuje tudi širitev zaposlovanja. Z lanskih 260 so število delavcev povečali že na 300, septembra, ko avtomobilsko industrijo. Veliko si obetajo od junijske predstavitve nemškemu avtomobilskemu proizvajalcu BMW. Njihovi razvojniki (pred leti so za to skrbeli trije, danes pa jih je 14) pridno delajo in napovedujejo še več izdelkov iz recikliranih materialov. Proizvajati nameravajo še več izdelkov iz recikliranih materialov. „Če je bilo pred leti srce podjetja proizvodnja, je to danes razvojni oddelek," pravi Tanja Skaza, ki je ponosna tudi na sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami. So med drugim soustanovitelji visoke šole za polimere v Slovenj Gradcu, kar jim pomaga, da dobijo po končani diplomi zaposljiv kader. Kmetje potrebujejo zadrugo Kmetijska zadruga Šaleška dolina za zdaj še posluje stabilno - Kmetje znižujejo proizvodnjo Tatjana Podgoršek Kmetijska zadruga Šaleška dolina je lani ustvarila 15 milijonov evrov prihodkov ali 3 odstotke več kot predhodno leto. Čisti poslovni izid je znašal 65 tisoč evrov. »Če bomo letos dosegli lanske rezultate, bomo zelo zadovoljni. Bojim pa se, da povsod naša prizadevanja ne bodo dosegla želenega cilja, saj se kriza v kmetijstvu močno poglablja. Če kdaj, kmetje v tem trenutku potrebujejo zadrugo. Iščemo rešitve zanje in zase,« je povedal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev. Nakup repromateriala po najnižjih, odkup pridelkov po najvišjih cenah Osnovno poslanstvo zadruge je pomoč svojim članom, a jo je zaradi razmer v kmetijstvu, pravi Drev, vse težje uresničevati. Razloge za poglabljanje krize pa pripisuje predvsem evropski politiki. »Nima pravih usmeritev in Zadruga je lani odkupila 13 milijonov litrov mleka, 500 ton govejega mesa, 30 ton ekološkega rdečega mesa, v sadovnjakih so obrali rekordnih 500 ton jabolk. vse negativne posledice okusijo kmetje na svojih plečih.« Škarje, dodaja, med najnižjo ceno repromateriala in najvišjo možno odkupno ceno pridelkov, kar želijo člani, se močno zapirajo. »Trendi gredo v nasprotno rekli so) Ivo Drev o Mercatorjevi akciji odkupa lokalno pridelane hrane: »Sem kritičen. Ocenjujem jo za marketinško potezo, kajti v praksi tega ni čutiti.« smer. Odkupna cena mleka strmo pada. Primerjava lanskega z letošnjim aprilom kaže 21-odsto-tni padec.« To je zaskrbljujoče za Šaleško dolino, saj tu prevladuje proizvodnja mleka. Na kmetijah se odzivajo z zmanjšanjem proizvodnje. Prav tako z mlekom, ki dosega nižjo ceno, raje krmijo teleta. S tem blažijo hkrati težave s pridelavo govejega mesa, katerega cene so prav tako na dnu. »Bojim se, da bo v hlevih, ki so za zdaj še dokaj polni, kmalu manj »repov«. Na srečo je bila lani dobra letina krme, tako da to kmetje še imajo.« Dodatne težave na področju živinoreje - pravi Ivo Drev - povzročajo klavnice, ki odkupujejo manj slovenskega mesa, veliko več pa ga (včasih tudi sporne kakovosti) uvažajo. V Ivo Drev: »Svetovalec, ki ga imamo trenutno v hiši, nas uči, kako moramo pripeljati do kmetov nove 'zgodbe', da bodo ti razumeli trg, njegovo delovanje in kako morajo slediti skupnim 'zgodbam'.« tem trenutku iz Latvije, svinjsko meso pa iz Eritreje. Ker za zdaj zadruga posluje stabilno, še pomaga kmetom z rednimi izplačili in v roku za odkup njihovih pridelkov, trudijo se s svetovanjem, kako naj se v kritičnih trenutkih odzivajo in opravljajo dejavnost. Vendar, če se padec odkupnih cen ne bo ustavil in vsaj malo dvignil, je bojazen, kaj se bo zgodilo s kmetijami, povsem na mestu. V zadrugi vidijo možnost za nakup repromateria-la po čim nižjih cenah v pred tednom dni ustanovljenem konzor- ciju. Ustanovilo ga je 10 zadrug, ki bodo skupaj nabavljale repro-material v Evropi in tudi zunaj nje ter poskušale tako zagotoviti kmetom boljše nabavne pogoje. Bolje lastni programi Ivo Drev je še povedal, da rešitev ne iščejo le za kmete, ampak tudi zase. Vidijo jih v novih programih, čeprav pri obstoječih (ekološko rdeče meso in Slo-dar za sadje) beležijo spodbudne rezultate. Količinsko so ekološke zgodbe v porastu, zatrjuje, 10 zadrug v Sloveniji je ustanovilo konzorcij, saj naj bi povezane lažje dosegle boljše pogoje za nakup repromateriala. finančno pa so malo nad lansko ravnjo. Imajo srečo, ker so v preteklih letih precej vlagali v razvoj. S pridelki so prisotni v vseh trgovskih sistemih v Sloveniji (od 18. maja tudi v Hoferju), močno v porastu je internetna prodaja, uspešno jih ponujajo tudi javnim zavodom, med katerimi upajo, da bo tudi kmalu celjska bolnišnica. »To je tržna niša in velja se potruditi ter se čim bolj približati zahtevam zavodov« je še dejal Ivo Drev. GOSPODARSKE novice Gorjup znova v BSH Hišni aparati Nazarje Nazarje - Boštjan Gorjup se je po dveh letih vrnil v BSH Hišni aparati Nazarje. Od 1. maja je namreč znova direktor, odgovoren za področje gospodarjenja v omenjeni tovarni. Zadnji dve leti je bil direktor financ in kontrolinga za regijo Evropa v centrali skupine BSH v Munchnu. Gorjup je skupaj s preostalimi člani vodstva BSH Hišni aparati Nazarje odgovoren tudi za poslovanje v prodajni regiji BSH Adriatic East, v katero sodijo še Romunija, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Kosovo in Albanija. ■ tp V Velenje se vrača Gary Whitehill Velenje - V petek, 20. maja, bo Podjetniški center Standard ponovno obiskal globalno priznan podjetnik, mentor, filantrop in razvojno strateški svetovalec korporacijam s seznama Fortune 100 Gary Whitehill. Leta 2009 je ustanovil podjetniški ekosistem Entrepreneur Week, ki deluje na štirih kontinentih. Do danes je na njihovih dogodkih več kot 500 svetovno znanih podjetnikov, investitorjev in miselnih voditeljev svetovalo, poučevalo in s kapitalom ali poslovnimi povezavami podprlo več kot 6000 podjetnikov, ki na leto ustvarijo več kot sedem milijard evrov prihodkov. Tokrat bo spregovoril na temo Kako preživeti v novem svetu. Srečanje se bo začelo ob 18. uri. • tf 13 inovacij, 9 prijaviteljev Regija Saša - Komisija za ocenjevanje inovacij v Saša regiji pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici je pred nedavnim ocenila 13 inovacij (9 prijaviteljev), ki si prispelene letošnji razpis. Na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici so povedali, da so pri ocenjevanju letos prvič predloge razvrstili med produktne, procesne, tržne in organizacijske inovacije. Tako se je v Saša regiji potegovalo za zbornična priznanja 9 produktnih in 4 procesne inovacije. Na zaključni slovesnosti, ki bo 26. maja v restavraciji pod Jakcem v Velenju, bodo podelili 4 zlate, 7 srebrnih in 2 bronasti priznanji. Pred podelitvijo (ob 15. uri) bo potekala še okrogla miza na temo Ali za inovativnost potrebujemo posebno organizacijsko kulturo? O tem bodo spregovorili predstavniki Skupine Gorenje Velenje, BSH Hišni aparati Nazarje, Premogovnika Velenje ter podjetja EBA iz Šoštanja. ■ tp Gostinci proti licenčninam Sekcija gostincev pri obrtni zbornici Slovenije nasprotuje dodatnim stroškom zaradi uvedbe licenčnin in tistim, ki so povezani s preurejanjem prodajnih mest, ter ponovni zaostritvi pogojev za kajenje na terasah in gostinskih vrtovih. Zahtevajo, da se spremeni definicija zaprtega javnega in delovnega prostora, ki ga je v veliko primerih praktično nemogoče izvajati. Vladi sporočajo, da njihova dejavnost ne prenese dodatnih finančnih obremenitev. Težavam Polzele ni videti konca V tovarni nogavic Polzela se kljub izdatni državni pomoči otepajo s težavami. Družba izkazuje 2,5 milijona negativnega kapitala in 2,7 milijona evrov izgube iz poslovanja. Izguba se kopiči že zadnjih sedem let. Država bo sicer znova pomagala, a je vprašanje, če bo to dovolj. Manj brezposelnih Na trgu dela se stanje izboljšuje. Statistični urad je objavil, da je bilo v Sloveniji v letošnjem prvem četrtletju na voljo skoraj 11.500 prostih delovnih mest, kar je za 1.860 delovnih mest več kot četrtletje prej. GZS nezadovoljna z gospodarskimi ukrepi S predvidenimi novimi gospodarskimi ukrepi so v Gospodarski zbornici Slovenije nezadovoljni, saj so od vlade pričakovali odločnejše ukrepanje. Gospodarstvo zato predlaganih sprememb davčne zakonodaje ne podpira, poudarja direktor GZS Samo Hribar Milič, ki ocenjuje, da pomeni vladni predlog samo prerazporejanje davčnih bremen. Sami so pripravili predlog petih nujnih ukrepov, in sicer predlagajo uvedbo razvojne kapice pri dvakratniku povprečne plače, ukinitev (0,53-odstotnega) prispevka delodajalcev, spremembo dohodninske lestvice z znižanjem davčnih stopenj in dvig splošne olajšave za zavezance, s čimer bi se elegantno za naprej rešili sedanjega zapleta z delavci migranti, ki delajo v Avstriji. Telemach največji Telemach je trenutno najhitreje rastoči mobilni ponudnik na našem telekomunikacijskem trgu. V zadnjem obdobju se ob menjavi mobilnih operaterjev za njihove storitve odloči več kot 40 odstotkov uporabnikov. Trenutno je uporabnikov že 350.000. a mz ■ ■ 107,81 Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 5 19. maja 2016 50 milijonov evrov za programe raziskav Sredstva bo Gorenje v štirih letih porabilo za razvoj predvsem višje in visokocenovnih aparatov z višjo dodano vrednostjo Mira Zakošek Velenje, 16. maja - Evropska investicijska banka (EIB) je Gorenju, d. d., odobrila posojilo v višini 50 milijonov evrov na sedemletno odplačilno obdobje za štiriletni program raziskav, razvoja in inovacij. Z njim bodo okrepili inovacijske zmogljivosti z razvojem novih gospodinjskih aparatov in nadgradnjo obstoječega nabora izdelkov. Gre za prvo transakcijo v Sloveniji iz programa »InnovFin -Financiranje EU za inovatorje«, nove generacije finančnih instrumentov s podporo Evropske unije v okviru programa Horizon 2020, na katerega je ponosna evropska komisarka Violeta GOSPODARSTVO Gorenje postaja globalna). Gonilo rasti je razvoj premijskih in inovativnih aparatov ter blagovnih znamk najvišjega razreda. Pričakujemo, da se bo do leta 2020 njihova prodaja podvojila in dosegla 30 odstotkov celotne prodaje Skupine. Posojilo EIB razumemo kot izraz zaupanja in podpore pri doseganju ambicioznih strateških ciljev in nadaljnjega razvoja Skupine Gorenje.« Predsednik slovenske vlade. dr. Miro Cerar pa je v svojem nagovoru med drugim dejal: »To je uspešna zgodba, ki se nadgrajuje. Gre za financiranje razvoja, ki je za Gorenje izjemno pomemben. Gorenje je s svojo 65-letno tradicijo vzoren primer, kako moramo biti optimistični, izkoriščati lastne potenciale in se hkrati odpirati v svet in se povezovati.« 5 Gorenje bo sredstva namenilo za razvoj novih in še boljših gospodinjskih aparatov, ki porabijo manj električne energije, v njih je vgrajenih več recikliranih materialov, so ob koncu življenjske dobe bolj razgradljivi, za njihovo proizvodnjo je potrebnih manj virov in med delovanjem porabljajo manj vode. To bo imelo pozitivne učinke na okolje - v skladu s politiko EIB glede podnebnih ukrepov. Dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij bodo večinoma potekale v Razvojno kompetenčnem centru, Gore-njevi matični lokaciji v Velenju v Sloveniji, nekaj teh dejavnosti pa bo potekalo tudi v Gorenje-vih ostalih treh kompetenčnih centrih za raziskave in razvoj na Nizozemskem, Švedskem ter Češkem. ►► Gostja je bila tudi evropska komisarka Violeta Bulc (na sliki desno). Bulc, ki se je poleg predsednika slovenske vlade dr. Mira Cerarja prav tako udeležila podpisa pogodbe. Podpisala sta jo podpredsednik EIB Laszlo Baranyay, odgovoren za poslovanje banke v srednjeevropskih državah, in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Baranyay je ob podpisu dejal: »Posojilo EIB bo prek podpore Gorenjevim aktiv- nostim raziskav, razvoja in inovacij ter proizvodnje inovativnih in okolju prijaznih električnih aparatov v različnih državah članicah EU prispevalo k prepotrebni krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva."Bobinac pa je poudaril: „Naš strateški načrt za obdobje 2016-2020 povzemamo s sloganom G4: Gorenje Group Grows Global (Skupina Za Esotech doma manj priložnosti V Esotechu jih skrbi, ali bodo zaradi pomanjkanja intenzivnosti del po posameznih področjih in neenakomernosti po posameznih projektih doma lahko zagotovili zasedenost kadra v celem poslovnem letu Milena Krstič - Planine Velenje, 6. maja - »V energetiki in ekologiji, ki sta naši glavni dejavnosti, je nabor novih priložnosti doma iz leta v leto manjši. Ker število naložb pada, pa še te kupci razpisujejo po delih, smo podvrženi še večji konkurenci in borbi za pridobitev novih poslov,« pravi Miran Špes iz vodstva družbe Esotech. malega ostalo oziroma da bomo preživeli to obdobje, ki za nas ni ugodno. Volje imamo ogromno, čaka pa nas res trdo delo,« pravi. V skrbi, kako nadomestiti pomanjkanje povpraševanja za posamezna področja in neenakomernost naročil pri projektih doma, da bi lahko zagotovili zasedenost kadrov v celem poslovnem letu, so se še bolj kot pred tem orientirali na trge Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Albanije in še > Slovenska podjetja na tujem na razpisih izrinjajo sama sebe. Miran Špes: »Ker je doma enostavno premalo dela, smo se še bolj usmerili na druge trge.« Doma v energetiki izvajajo samo še vzdrževalna dela in manjše investicije, za katera pa se poteguje vse več podjetij. »Zgolj cene so merilo za izbor, za najugodnejšo ponudbo. Kako to ceno doseči in kako potem po teh cenah preživeti, pa je druga zgodba. Zavedamo se, da bomo morali znotraj firme racionalizirati vse procese, zmanjšati stroške in se še bolj angažirati, da nam bo na koncu nekaj vzhodneje. Znanja in referenc v ekologiji, pri pripravi pitne vode, čiščenju odpadnih vod, emisij dimnih plinov ... jim ne manjka, potrebujejo pa ga prav trgi jugovzhodne Evrope. Seveda pa pot ni lahka. »Na te trge prihaja konkurenca z vsega sveta. Pa tudi v Sloveniji se ne znamo med seboj dogovoriti. Zato na kakšen razpis na tujem prispe tudi po deset ponudb, od tega jih je pol iz Slovenije. Če bi se znali združiti, povezati zmogljivosti, bi lahko bili veliko bolj konkurenčni. Tako pa izrinjamo sami sebe in dajemo prednost konkurenci,« opaža Špes. V ekologiji so strokovnjaki Esotecha v Sloveniji zgradili niz postrojenj za pripravo pitne vode, čistilnih naprav. Potrebe po takih naložbah se zdaj kažejo na jugu. »Če omenim samo Srbijo, kjer sem zelo pogosto: tam se zavedajo pomena pitne vode, vedo, da tega področja nimajo rešenega, in v tem vidimo za nas še veliko priložnosti,« pravi Miran Špes. a Zdaj tudi pomivalni stroji Gorenje Gorenje uresničuje napovedi: začenja proizvodnjo prestižnih pomivalnih strojev blagovne znamke Gorenje - Leta 2020 naj bi jih na leto izdelali 300.000 - Za razvoj namenjajo 2,7 odstotka svojih prihodkov Mira Zakošek 12. maj 2016 se bo vpisal v zgodovino kot začetek proizvodnje pomivalnih strojev blagovne znamke Gorenje. S tem uresničujejo napoved in obvezo, ki jo je delavcem dal Franjo Bobinac, predsednik uprave, da bodo v Velenju povečali proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Teh aparatov doslej ni bilo med aparati Gorenja (seveda pa že dve leti izdelujejo pomivalne stroje prestižne blagovne znamke višjega cenovnega razreda - Asco, to proizvodnjo so preselili iz Švedske). S tem so pomembno dopolnili Pomivalni stroj je plod dela Gorenjevih strokovnjakov Pomivalni stroji Gorenje Smar-tFlex, ki jih odlikuje prilagodljivost življenjskemu slogu uporabnika, ob naprednih tehničnih zmogljivostih, inovativnih rešitvah in energijski učinkovitosti pa tudi preprostost uporabe. So rezultat dela Gorenjevih lastnih razvojnih timov. Razvoj je potekal dve leti in pol na Švedskem, v enem od Gorenjevih razvojno kompetenčnih centrov. V Skupini Gorenje so tovrstne centre vzpostavili za raziskave in razvoj vseh kategorij izdelkov, in sicer na Nizozemskem, Švedskem, Češkem in v Sloveniji, v njih pa delajo multikulturni timi sodelavcev, ki sodelujejo tudi z mednarodnimi razvojnimi in izobraževalnimi institucijami. 12. maja je v Gorenju stekla proizvodnja pomivalnih strojev blagovne znamke Gorenje, najprej za slovenski trg, v drugi polovici leta pa tudi za tujega. izdelke aparatov za dom. Računajo, da bodo proizvodnjo povečevali: do konca letošnjega leta naj bi izdelali 40 tisoč aparatov, približno sedem tisoč na mesec, leta 2020 pa naj bi dosegli letno proizvodnjo 300.000 pomivalnih strojev. Gre za inovativni pomivalni stroji SmartFlex, ki je plod večletnega razvoja. Izdelujejo ga na novi avtomatizirani proizvodni liniji, v katero so vložili osem milijonov evrov. Na njej bodo povsem avtomatsko izdelovali pločevinasto notranjost pomivalnega stroja (kad). Zmogljivosti so tolikšne, da eno kad izdelajo v 33 sekundah, kar pomeni v eni izmeni 700. Najprej bodo pomivalne stroje blagovne znamke Gorenje začeli izdelovati za slovensko tržišče, v drugi polovici leta pa tudi za tuji trg. Skupina Gorenje nameni letno za razvoj 2,7 odstotka svojih prihodkov, sredstva v raziskave in razvoj novih izdelkov pa nameravajo v skladu s strateškim načrtom še povečevati. V ospredju bo razvoj premijskih in ino-vativnih izdelkov, kar je tudi v središču načrtovane nadaljnje globalne rasti. Do leta 2020 naj bi namreč proizvodnjo in prodajo teh izdelkov podvojili in ta delež v strukturi celotne prodaje Gorenja povečali na trideset odstotkov. ■ Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 19. maja 2016 od srede do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 11. maja Komisija za peticije je ob ob-strukciji koalicije kritično razpravljala o odločitvi Milana Brgle-za, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov. Francozi ne marajo reforme delovne zakonodaje. Poslanci na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ pa so bili kritični, da vlada po eni strani zatrjuje, da intenzivno odkriva in preganja nedopustna ravnanja pri poslovanju v davčnih oazah, po drugi strani pa dopušča prodajo državnih podjetij prav prek teh oaz. Ob napovedi SDS-ove interpelacije je predsednik vlade Miro Cerar poudaril, da ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še uživa njegovo zaupanje. V treh eksplozijah avtomobilov bomb je v iraški prestolnici Bagdad skupaj umrlo vsaj 94 ljudi, najmanj 150 je bilo ranjenih. Potem ko je francoska vlada z odlokom brez glasovanja v parlamentu sprejela reformo delovne zakonodaje, so v več mestih po Franciji potekali protesti. Četrtek, 12. maja Precej pozornosti je pritegnila Županova lista nekdanjega mariborskega župana Franca Kan-glerja, ki se je preimenovala v Novo ljudsko stranko Slovenije, in sporočila, da se podaja na pot državne politike. Stranka SD je sporočila, da bo za položaj podpredsednika državnega zbora predlagala poslanca Matjaža Nemca, ki bo nadomestil v afero vpleteno Bojano Muršič. Francoska vlada je po sprejemu reforme trga dela, ki je sprožila množične proteste po državi, prestala glasovanje o nezaupnici. Predsednik Evropske komisije Juncker je opozoril, da bo dogovor med EU in Turčijo propadel, če Ankara ne bo izpolnila vseh zahtev Bruslja, vključno s spremembo protiteroristične zakonodaje. Zveza Nato je na jugu Romunije uradno zagnala protiraketni ščit, ki naj bi branil Evropo. Petek, 13. maja Skoraj tisoč vernikov je na Brezjah pričakalo prihod Marijinega kipa iz Fatime v Slovenijo. Člani sindikata policistov so Zorana Petroviča potrdili za svojega vodjo, ko so mu na izrednem kongresu izglasovali zaupnico za nadaljnje delovanje. Potem ko je v sredo zjutraj v predoru štajerske avtoceste zagorel tovornjak, je bila avtocesta med priključkoma Vransko in Trojane proti Ljubljani znova odprta. Ruski predsednik Vladimir Putin je v odgovor na ameriški protiraketni ščit v Romuniji, ki ga je označil za grožnjo svetovni varnosti, napovedal okrepitev vojaških izdatkov. Politiki se na protestnike ne ozirajo. Evropski ministri za trgovino so protestom navkljub nadaljevali razpravo o prostotrgovinskem sporazumu EU z ZDA (TTIP) in Kanado (Ceta). Sobota, 14. maja Na Brdu pri Kranju so se v okviru praznovanja 25-letnice slovenske samostojnosti in pred ponedeljkovo 26. obletnico zaprisege prve demokratično izvoljene vlade sešli člani Demosove osamosvojitvene vlade. 71. obletnici spomina na pomore hrvaških vojakov, ustašev in civilistov pri Pliberku priti oborožena, jo je avstrijska policija razorožila. Na največjem pokopališču v Moskvi je prišlo do obračuna med več kot 200 priseljenci -delavci na pokopališču, ki so se stepli zaradi nadzora nad delovanjem na pokopališču. Trije ljudje so pri tem umrli. V Banjaluki sta potekala protestna shoda, na katerih se je zbralo 30 tisoč podpornikov in nasprotnikov vlade. Nedelja, 15. maja Strinjala sta se, da moramo storiti vse za ohranitev miru. Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever sta na Geometričnem središču Slovenije na Slivni pri Vačah pripravili slovesnost ob dnevu veteranov vojne 1991. Pahor je ob dnevu Slovenske vojske dejal, da ima Slovenija pravico, dolžnost in interes za okrepitev obrambne moči Nata. Odmevala je zmaga Ukrajine na Evroviziji. Zmaga Džamale s pesmijo 1944 je sprožila mešane odzive, predvsem Rusijo je zmaga sosede vse prej kot razveselila. Nemška policija je med protesti proti uporabi premoga na vzhodu države prijela 120 ljudi, potem ko so izbruhnili spopadi med okoljevarstveniki in varnostniki termoelektrarne Schwarze Pumpe. Predstavljal se je pred pristojnim odborom. Washington in Peking sta skušala umiriti stopnjevanje napetosti na Južnem Kitajskem morju, ki je kazalo na resne incidente med vojaškimi ladjami ZDA in Kitajske. Ponedeljek, 16. maja V državnem zboru je na vprašanja poslancev odgovarjal premier Cerar. Med drugim je dejal, da bo novi zakon o katastrskem dohodku pravičneje obdavčil kmete, da se koruptivnost družbe znižuje in da TTIP ne bo ušel demokratičnemu nadzoru. Pred pristojnim odborom DZ se je predstavljal kandidat za kulturnega ministra Tone Peršak. ZDA, Rusija in druge države mednarodne skupnosti so se strinjale, da so pripravljene oborožiti libijsko vlado narodne enotnosti z namenom boja proti IS, kar bi pomenilo izjemo v embargu na izvoz orožja v Libijo. Vzhodno Japonsko in Tokio je stresel močan potres z močjo 5,6. Kolumbijska policija je sporočila, da je zasegla rekordno količino kokaina, skoraj osem ton. Mamila so bila skrita na plantaži bana-novca na severozahodu države. Torek, 17. maja Odmevala je zmaga Ukrajine na Evroviziji. Poslanci so glasovali o predlogu za razrešitev Milana Brgle-za, ki jo je po ustavitvah referendumskih pobud predlagala stranka SDS. Predlog je podprlo 22 poslancev, proti jih je bilo 51. Agencija za civilno letalstvo je izdala direktivo o varnosti glede uporabe brezpilotnih letalnikov. Po odstopu avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna je kot njegov naslednik prisegel Christian Kern, ki je pred tem deloval kot direktor avstrijskih železnic. Ameriški senat je sprejel zakon, ki bi žrtvam napadov 11. septembra 2001 in njihovim svojcem omogočil, da tožijo Savdsko Arabijo. Na Dunaju so se končali mednarodni pogovori o vojni v Siriji, ki so se jih udeležili predstavniki več kot 20 držav. Dorekli niso niti datuma novega kroga pogajanj. Zveza NATO je zagnala protiraketni ščit. Premier Cerar se je sešel s poveljnikom letalskih sil zveze Nato Frankom Gorencem. »Storiti moramo vse za ohranitev enotnosti in za skupno usmerjenost proti dejanjem, ki kršijo mednarodno pravo in ogrožajo mir,« sta dejala sogovornika. Skoraj ves hrvaški državni vrh se je udeležil obletnice pliber-ške tragedije, poboja hrvaških ustašev na Pliberškem polju na avstrijskem Koroškem. Ker pa je poskušala častna četa hrvaške vojske na komemoracijo ob Tanki in premog Jure Trampuš Zapeljimo se nekaj desetletji v preteklost, konkretneje v čas druge svetovne vojne, v leto 1941, ko so nemške sile nezadržno prodirale proti Moskvi, Stalin pa je še vedno tuhtal o veliki protio-fenzivi. 16. novembra 1941 naj bi, tako je še nedavno učila sovjetska propaganda, manjša skupina osemindvajsetih rdečear-mejcev, Panfilovih mož, uničila 18prodi-rajočih nemških tankov, lastnoročno, z nekaj bombami so jih vrgli v zrak blizu vasi Dubosekovo, kakšnih 100 kilometrov pred Moskvo. Pred bitko naj bi jim komisar Va-silj Klochkov dejal, da vse skupaj ni strašno, saj je razmerje med nemškimi tanki in ruskimi vojaki v korist Rusov - manj kot en tank na vojaka torej. Klochkov naj bi potem dodal še slavne besede, kako je »Rusija res velika, a se ne moremo umakniti, saj je za našimi hrbti Moskva«. Niso se, Klochkov pa naj bi se opasan z ročnimi granatami razstrelili pod enim tankov. Ta zgodba se je razširila po Sovjetski zvezi, navdihovala, motivirala. Po herojih Sovjetske zveze so poimenovali ulice, vrhove, šole, parke, postavljeni so bili spomeniki, napisani članki, knjige, podobe junakov so krasile poštne znamke, o njih se snema film. Težava pa je v tem, da je vse skupaj izmišljeno. Ni obstajala neustrašna skupina ruskih vojakov, Nemci na bojnem polju niso izgubili 18 tankov. Tistega vojnega novembra so Rusi v imenu politične propagande sestavili seznam pogrešanih in ubitih vojakov in jim javno pripisali herojska dejanja, ki jih niso storili. No, po koncu druge svetovne vojne se je od nekod pojavil Ivan Dobroba-bin, eden od umrlih herojev, in od države zahteval priznanje, ki pritiče njegovemu pogumu. Kako naivno, ruski preiskovalci so hitro ugotovili, da je v tistih zimskih mesecih prestopil na nemško stran in kasneje znova na rusko. V času sodnega procesa, neobstoječi heroji je bil kaznovan s petnajstimi leti zapora, so v uradni preiskavi ugotovili, da je zgodba o uničenih tankih laž. Poročilo o izmišljeni bitki je postalo del sodnega spisa, a ga nihče ni vzel resno. Mit je živel svoje življenje, trdo, monolitno, neizpodbitno, podobno, kot še danes trdo in nemo v bran Moskvi stojijo figure spomenika osemindvajsetim herojem na polju blizu vasi Dubose-kovo. Šele po perestrojki je na dan začela pronicati prava resnica o herojih in izmišljenih tankih. A resnica ne zanima nikogar več, mit je svojo nalogo dobro opravil... Zakaj ta izlet v zgodovino?Kdor misli, da so politični miti stvar preteklosti, se moti. Kdor misli, da so jih uporabljali le avtokrat-ski diktatorji, prav tako. Tudi jugoslovanski partizani, pa naj za hip zanemarimo diktaturoproletariata, so zmagovali v strašnih epopejah, ki niso bile zares tako junaške, kot so nas učili v šolah. In tudi zgodba o slovenskem osamosvajanju, tem čistem aktu državniškega udejanjenja, ni tako herojska, kot nas učijo osamo-svojitelji. Prva žrtev vojne je vedno resnica. Ravno te dni Mladinsko gledališče igra dokumentarno predstavo o orožarskih poslih izpred četrt stoletja, v katerih eden izmed glavnih protagonistov tedanji predsednik Milan Kučan govori o tem, da o pravi resnici ni potrebe razpravljati. Ena je namreč resnica za politike, tiste, ki odločajo, druga je resnica za javnost. Ena resnica je tista, ki služi interesu države (če sem ciničen, naj dodam, da ta resnica služi predvsem tistim, ki so blizu oblasti), druga resnica je namenjena javnosti. V družbi, kakršna je slovenska, je več resnic, vsaka služi svojim gospodarjem, vsaka od njih je zakrita za krinko pluralnosti. Vse seveda niso enakovredne, vse seveda niso enako resnične. Tudi v Velenju se je pred nekaj leti razširila mitološka zgodba o boju med dobrim in zlim, o tem, kako so tisti, ki opozarjajo na nepravilnosti pri izgradnji šestega bloka, sovražniki Šaleške doline. Danes, nekaj let kasneje, je ta mit dekonstruiran. V Šaleški dolini seveda nismo edini, tudi slovenska mitološka prestava o Evropi, o tem tisočletnem snu naših prednikov, se danes spreminja v svoje nasprotje. V družbi imajo miti svojo funkcijo, osmišljajo, definirajo, v svoji subjektivnosti objektivizirajo realnost. S čimer ni nič narobe, nevarno je, kadar se iz namenoma prirejene mitološke pripovedi oblikuje resničnost. In potem tej resničnosti, kot vemo, ne ustreza nič več. Ali kot pravi dr. Mitja Velikonja: vsi ti konstruirani miti, ideološki boji, iz katerih se ne more izkopati Slovenija, »so zgolj maske za realpolitčno prevlado«. Pogovori o vojni v Siriji ne najdejo rešitve. ■ 107.8 MHî;5a,di0- Velenje Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 7 19. maja 2016 '"'WAS MED VAMI 7 Pomoč potrebujejo vse generacije V odboru za pomoč občanom in občankam Velenja lani pomagali 31 posameznikom in več humanitarnim organizacijam - Razdelili dobrih 18 tisoč evrov, kar je manj kot prejšnja leta Bojana Špegel Velenje, 11. maja - Odbor za pomoč občankam in občanom MO Velenje deluje že sedmo leto. In bo še, kajti njihovo pomoč potrebuje vse več ljudi. Žal! Žal je tudi sredstev na njihovem računu manj, kot jih je bilo prva leta, a vseeno s svojim delovanjem prižigajo iskrice v očeh ljudi, ki sami ne zmorejo več. Predsednik odbora Drago Ko-lar spomni, da je bil odbor ustanovljen ob propadanju podjetja Vegrad, da je imel pomembno vlogo tudi ob zaprtju Preventa, kjer je bilo zaposlenih veliko Ša-lečanov, stiske pa se še stopnjujejo. »Danes se s prošnjami na nas obračajo že vse generacije, od mladih do brezposelnih in revnih zaposlenih, do upokojencev. Najhuje je tistim, ki zbolijo, saj so stroški zdravil in zdravljenja za njih zelo veliki. Žal je socialna slika doline iz leta v leto slabša,« izvemo. Majhna pomoč za velike stiske Ves čas delujejo tako, da temeljito preverijo stanje prosilcev za pomoč, saj si želijo, da bi do pomoči lahko prišli res vsi, ki jo potrebujejo, in ne le tisti, ki jo znajo poiskati. Zato ne pomagajo le posameznikom, denar prispevajo tudi za akcije humanitarnih organizacij. »Lani smo 3 tisoč evrov nakazali Rdečemu križu Velenje za nakup šolskih potrebščin, dobrih 7 tisoč evrov MZPM Velenje - od tega Drago Kolar: »Želimo si, da bi lahko pomagali še več ljudem v stiski.« so dobrih 4 tisoč evrov dobili z dobrodelno prodajo slik - za letovanje otrok iz socialno šibkih družin, CVIU Velenje pa 1.440 evrov za opremo likovne učilnice, ki smo jih prav tako dobili z dobrodelno prodajo slik. »Odbor je bil ustanovljen predvsem zato, da pomagamo ljudem. Sestavljamo ga predstavniki iz šte- vilnih organizacij, od humanitarnih do podjetij in javnih zavodov. Zelo pomembno je, da je vsa leta zraven tudi Center za socialno delo Velenje, kjer imajo največ podatkov o ljudeh, ki pomoč res potrebujejo. Lani smo za plačilo hrane, položnic in nakup zdravil namenili 6.300 evrov. Pomagali smo 31 posameznikom, obravnavali pa smo 38 vlog. O vsaki vlogi za pomoč odloča delovna skupina, pravila za dodelitev so skrbno izdelana,« izvemo. Ko delovna skupina opravi svoje delo, je naloga odbora, da sprejme končno odločitev, komu bodo dodelili pomoč in kako visoka bo. Lani so se sestali petkrat. Ker so sredstva omejena, pomoči posameznikom niso velike, a njim zagotovo pomenijo ogromno. »Gibljejo se od 120 do 200 evrov na posameznika, več žal ne moremo prispevati,« še doda Kolar. Račun ni prazen Glavni vir za financiranje odbora so pridobili že v prvem letu delovanja, ko so pripravili odmeven dobrodelni koncert z avkci-jo slik članov Društva šaleški likovniki. Zbrali so kar 136 tisoč evrov, saj so se klicu na pomoč odzvali v številnih podjetjih, do-nacije so prispevali tudi posamezniki. »Žal med podjetniki ni V odbor za pomoč občanom je župan Bojan Kontič imenoval Draga Kolarja (Aktiv delovnih invalidov Premogovnika Velenje), Kristino Kovač (Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje), Branko Drk (Društvo za boj proti raku Velenje), Viktorijo Meh (Društvo šaleških likovnikov), Barbaro Pokor-ny (Festival Velenje), Bojana Petreja (nekdanji član Društva humoristov Velenje), Milico Kovač (Župnijska Karitas Velenje), Jožeta Kožarja (OZ Rdečega križa Velenje), Lidijo Hartman Koletnik (Center za socialno delo Velenje), Tanjo Kontič (Zdravstveni dom Velenje), Amro Kadrič (MO Velenje) in Nino Mraz (MO Velenje). več veliko tistih, ki prispevajo do-nacije, med posamezniki tudi ne. Zato je sedaj ostala glavni vir financiranja odbora MO Velenje, ki je lani na podračun odbora nakazala dobrih 13 tisoč evrov. Od tega so jih 10 privarčevali z manj bogato praznično okrasitvijo mesta in odpovedjo ognjemeta, ostalo pa z dobrodelnimi avkcijami slik.« Račun odbora trenutno ravno zaradi velikega posluha MO Velenje ni prazen. Na njem je skoraj 20 tisoč evrov. »Že lani smo imeli v načrtu novo dobrodelno akcijo s koncertom, pa je nismo izvedli. Trenutno se dogovarjamo, da bi to storili letos jeseni,« nam za konec pove predsednik odbora Drago Ko-lar. Niso pa še tako daleč, da bi že določili datum. A dejstvo je, da se v odboru zavedajo, da Velenje ni več bogato mesto, kar jim dokazuje tudi vsako leto večje število prošenj za pomoč. Zato si želijo, da bi lahko pomagali še več ljudem v stiski. Center dnevnih aktivnosti (še) vztraja Velenje, 5. maja - 8. oktobra 2012 je v prostorih Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev na cesti Bratov Mravlja-kov 1 v Velenju zaživel Center dnevnih aktivnosti za starejše občane Velenja. Projekt od vsega začetka vodi Dragica Povh, ki je že ob odprtju centra vedela, da gre za »tek na dolge proge«. Center je namenjen starejšim, ki so doma osamljeni, v njem naj bi našli družbo, razvedrilo in nova znanja. Letos deluje ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob četrtkih pa od 11. do 13. ure in tako bo vsaj še do konca maja. Potem bodo center čez poletje zaprli, ali ga bodo jeseni spet odprli, pa je trenutno še vprašanje. »Žal udeležba ni tako velika, kot si želimo, v zadnjih dveh letih prihaja- jo le ženske. Čeprav sodelujemo s številnimi društvi in organizacijami, nam doslej ni uspelo, da bi motivirali več ljudi. Vse dejavnosti vodimo prostovoljci, ob ponedeljkih po navadi skupino vodim sama. Pripravljamo različne družabne igre, vaje razgibavanja, včasih, če vreme dopušča, gremo na sprehod. Ob četrtkih pa se nam pridruži Slavica Mijoč, ki pripravlja delavnico izdelovanja rož iz papirja,« nam je povedala Dragica Povh. Še vedno pa ugotavljajo, da pravzaprav nimajo informacij o tem, koliko je v našem okolju oseb, ki niso vključene v socialno okolje in so prepuščene osamljenosti. Kot tudi ne, kaj si, če so, te želijo. ■ bš ■ V največji opozicijski stranki SDS MO Velenje imamo že dva meseca novo vodstvo Predsednica MO SDS Velenje je postala dosedanja podpredsednica Suzana Kavaš. Anton De Costa je bil na volilni konferenci 17. 3. 2016 izvoljen za častnega predsednika MO SDS Velenje. Ta častni naziv smo mu podelili kot zahvalo za 27-letno politično delovanje. Že davnega leta 1989 se je Anton De Costa v Cankarjevem domu na prvem kongresu priključil Slovenski demokratični zvezi. Na Bledu smo letos praznovali 27. obletnico te ustanovitve, ki se je skupaj s takratno stranko SSDS preimenovala na 4. kongresu v Topol-šici v današnjo SDS, Slovensko demokratsko stranko. Anton De Costa je bil aktivni soustanovitelj prvega opozicijskega gibanja v Šaleški dolini. Skupaj s prvim predsednikom novoustanovljenega občinskega odbora SDZ v Velenju Franjem Bartolcem in prvim lokalnim predsednikom Demosa Borutom Korunom so bili s takratnimi člani del vseslovenskega opozicijskega gibanja. Zmagoviti DEMOS je postavil temelje demokratičnim spremembam. Z zmagovitim vodenjem osamosvojitvene vojne si je slovenski narod izboril svojo demokratično državo Slovenijo. Anton De Costa je bil član Demosovega izvršnega sveta v MO Velenje, ki ga je v tistih usodnih osamosvojitvenih časih uspešno vodil kot predsednik izvršnega sveta občine Velenje z vključenima današnjima občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki Franjo Bartolac. Anton De Costa se je kot sekretar za obrambo priključil velenjskemu izvršnemu svetu, ki so mu takrat tudi rekli Demosov izvršni svet, po 10 dnevni vojni. Kot sekretar za obrambo se je močno prizadeval za utrjevanja vojaškega razvoja SV na lokalni ravni in tudi širše v okviru Zahodno štajerske pokrajine. Deloval je tudi kot prvi regijski koordinator Savinjsko-šaleške regije z nalogo ustanavljati občinske odbore v novo nastalih občinah, kar mu je tudi uspelo s pomočjo Franja Bartolca. V 27 letih je trikrat kandidiral za poslanca in trikrat za župana v MO Velenje. Kot predsednik MO SDS je stranko vodil od leta 1992 do leta 2000 in sedaj od leta 2014 do vključno 2016. Danes je ocenil, da je nastopil primeren trenutek, da to mesto prepusti mlajši generaciji. Člani MO SDS so soglasno potrdili novo predsednico Suzano Ka-vaš. Novoizvoljena predsednica je podjetnica, ki se mora za preživetje boriti sama, zato je prinesla v odbor nov pristop. Energija mlajših, ki danes doživljajo težke življenjske preizkušnje, je dobra osnova za uspešno delo v stranki SDS. Predsednica MO SDS Velenje prihaja iz Ljutomera, iz osrčja Prlekije. V Velenje jo je pripeljala zaposlitev, ki ji je predsta- vljala izziv, največji razlog pa je bila ljubezen. Leta 2001 je diplomirala na univerzitetnem študiju GING, smer gradbeništvo, v Mariboru. Še isto leto se je kalila na največjem gradbišču v Sloveniji, na gradbišču »CITYPARK« v Ljubljani. Leta 2004 je bila povabljena v gradbeno podjetje Vegrad. Takrat je bilo to spoštovano podjetje, ki je omogočalo poklicno napredovanje, občutek varnosti in zadovoljstvo. Podjetje je takrat dajalo socialno varnost več tisoč zaposlenim in pogodbe- nim izvajalcem. Zaposlovalo je najboljše strokovnjake v državi. Danes je gradbeništvo uničeno, velika podjetja so ugasnila, tudi veliko manjših. Podatki iz EUROSTATA za gradbeništvo kažejo 4,4-odstotno rast na letni ravni v EU. V Sloveniji pa žal beležimo 23,4-odstotni letni padec. V stranki SDS poudarjamo, da je potreben ponov- ni zagon gradbeništva, saj bi to pognalo celotno gospodarstvo, povečalo zaposlitev, potrošnjo in s tem proračun. Naši mestni svetniki na sejah mestnega sveta aktivno sodelujejo. Vsem občanom in občankam, ki so se obračali na nas v zvezi s projektom »Sanacija Poslovnega centra Standard,« sporočamo, da je bila na seji mestnega sveta podana izjava občinskih uslužbencev, da za izvedbo grad-beno-obrtniških del v skupnem znesku cca 800.000,00 EUR ni bilo potrebno pridobiti nobenih dovoljenj, niti soglasij etažnih lastnikov, prav tako za njihovo uporabo velja pridobljeno uporabno dovoljenje št. 351-151/174-4 z dne 21. 2. 1974, ki je bilo izdano Trgovskemu podjetju ERA, za trgovske lokale »Standard« v sta-novanjsko-poslovni zgradbi ob Šaleški cesti za uporabo trgovine. Mestni svetniki SDS Velenje si želimo, da bi v naši MO Velenje veljala enaka merila za vse, tako za velike sisteme kot za malega človeka, ki še kako dobro ve, koliko dovoljenj potrebuje, če želi izvesti gradbeno-obrtniška dela. Prijazno povabljeni na naše uradne ure, ki so vsako sredo od 16. do 18. ure v naših poslovnih prostorih MO SDS Velenje! Svetniška skupina SDS Velenje Častni predsednik MO SDS Velenje Anton De Costa z novo predsednico MO SDS Velenje Suzano Kavaš Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE 19. maja 2016 Znanje je vrednota, učenje pa veščina V 21. Tednu vseživljenjskega učenja je okoli 1500 ustanov, društev, skupin in posameznikov pripravilo preko 7200 različnih brezplačnih prireditev Tina Felicijan Osrednja prireditev ob začetku vseslovenskega festivala izobraževanja in učenja v vseh življenjskih obdobjih je potekala prav v Velenju. Na to so še posebno ponosni andragoški delavci in direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Razinger. »Nacionalno odprtje pri nas smo si že dolgo želeli in si zanj prizadevali. Zelo smo uživali v pripravah in izvedbi.« Da je to posebno priznanje za Ljudsko univerzo in lokalno skupnost, meni tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. »Občina zagotavlja pogoje, prostor, sredstva za nemoteno delovanje Ljudske univerze, potem pa je vse odvisno od kadra in vsebine. Ocenjujemo, da imamo dober kader in je Ljudska univerza vpeta v vse pore našega življenja, saj se zaveda svojega širšega poslanstva. Pred nami pa so novi izzivi. Integracija tujcev, ki prihajajo v našo družbo, je izrednega pomena. Te ljudi je treba naučiti slovenskega jezika, da lahko pridobivajo ostale sposobnosti, ki jim zagotavljajo normalno preživetje. Ljudska univerza je usposobljena prav za to.« Da zaposleni svoje delo opravljajo kakovostno, pa dokazuje tudi priznanje za promocijo znanja in učenja odraslih Andra-goškega centra Slovenije Mirja- ni Šibanc, andragoginji po duši in srcu, ki v svojem poklicu prepoznava svoje poslanstvo, pravi. Več denarja za izobraževanje starejših Da bi pomen vseživljenjskega učenja pri ljudeh čim bolj ozavestili, Andragoški center Slovenije v sodelovanju tako z društvi in zavodi po vsej Sloveniji kot z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport prireja Teden vseživljenjskega učenja, »največjo manifestacijo učenja in izo- va skoraj 63 milijonov sredstev za izobraževanje odraslih. 60 odstotkov prispevata ministrstvi za izobraževanje, znanost in šport ter za delo, družino in socialne zadeve, preostalo pa so evropska sredstva. Večina je namenjena projektom za usposabljanje prebivalstva za lažjo vključitev na trg dela,« je povedala generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Elvira Šušmelj. Opozorila je tudi na spremembo Zakona o financiranju in izobraževanju. Denar bo na razpisih, ki jih andragoški zavodi in nevladne organizacije pričakujejo v tem letu, delilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Velenjska ljudska univerza namerava prijaviti svoje neformalne izobraževalne programe ter aktivnosti za opismenjevanje prebivalstva, svetovanje, študijske krožke, središče za samostojno učenje, osnovno šolo za odrasle, tudi Teden vseživljenjskega učenja, je povedala direktorica. Osrednjo prireditev so pripravile vse generacije, povezovali pa so jo Goriški škrati, ki so zabavali in tudi učili občinstvo. braževanja v državi tako po obsegu kot kakovosti. Slovenija se že od vsega začetka zaveda pomena vseživljenjskega učenja, zato ga finančno in strokovno podpira. Letošnji dokument Letni program izobraževanja odraslih predvide- Po novem bomo v Sloveniji imeli obvezno mrežo izobraževalcev odraslih. Te stalne točke bodo stabilno financirane, zaupana pa jim bo skrb za izvajanje nacionalnega javnega interesa pri izobraževanju odraslih. Kultura in učenje z roko v roki Vodja projekta Teden vseživljenjskega učenja mag. Zvonka Pangerc Pahernik z Andragoške-ga centra Slovenije je povedala, da letošnji teden krojijo v skladu Rekli so> »Izobraževanje se nikoli ne zaključi. Pomembno je vedno bolj, zlasti v času, ko bodo ljudje delali do 65. leta. Med kariero se naši cilji spreminjajo, dobivamo nove izzive, z vseživljenjskim učenjem pa vsak dobiva nova krila za vsako življenjsko obdobje.« Brigita Kropušek Razinger »Z nenehnim izobraževanjem pridobivamo večjo stopnjo konkurenčnosti na trgu delovne sile, pa tudi znotraj ustanov in podjetij, v katerih opravljamo svoje vsakdanje delo. Danes se vsak dan moramo pripravljati na nove razmere in nove zahteve.« Bojan Kontič »Da se je tak festival tako razvil, je bilo poleg sredstev ključno spoznanje, da je ukvarjanje z vseživljenjskim učenjem treba prepustiti tudi stroki, izvedbo in skrb za dogodke pa predati tudi lokalnim skupnostim ter njihovim strokovnim in ljubiteljskim organizacijam. Velenje je vsekakor med vzorčnimi primeri izvajanja tega procesa.« Elvira Šušmelj »"Nikoli ni prepozno" so besede, ki imajo v izobraževanju odraslih veliko moč in poskrbijo za nove priložnosti posameznikov. Če verjamemo tem besedam, smo na strani optimističnih, ki verjamejo v presenečenja, nova znanja in vseživljenjsko učenje.« Mirjana Šibanc sebojnega učenja. Priredili bomo Dan starejših in Parado učenja,« je naštevala. Ker hkrati poteka Teden ljubiteljske kulture, je 600 dogodkov kulturno obarvanih. V naši regiji so različne brezplačne dejavnosti pripravili Ljudska univerza Velenje, Središče za samostojno učenje Šoštanj in Center za samostojno učenje Nazarje. Danes, v četrtek, 19. maja, bo na Ljudski univerzi ob 12. uri potekala delavnica Pametni pišejo, ob 16. uri pa Osnovno oblikovanje za MS Word. Jutri ob 8. uri se bo prav tam začela Urica za zdravje, ob 10. uri pa Možganski fitnes. Inštitut Integra v sredo bo 17. uri vabi na delavnico Finančno opismenjevanje mladih, v petek ob 11. uri pa še na Strategije delovanja v problemskih situacijah. ■ s šestimi akcijami. »Obujati želimo pisanje z roko, ker je to kazanje naše osebne izvirnosti. Po vsej Sloveniji bomo vzpostavljali mentorske kotičke, v katerih bodo starejši mentorji skupaj z mlajšimi soustvarjali odnos med- Iščimo šmarške zaklade Devetošolec Gaj Kolšek iz Šmartnega ob Paki izdelal raziskovalno nalogo z več stranskimi produkti - Šmarčani slabo poznajo naravno in kulturno dediščino svojega območja Tatjana Podgoršek Učenec devetega razreda osnovne šole v Šmar-tnem ob Paki Gaj Kolšek je pod mentorstvom Marije Vodovnik in Tanje Kolšek v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline izdelal nalogo z naslovom Iščimo šmarške zaklade in zanjo prejel zlato priznanje. Naloga se je uvrstila na državno srečanje, na katerem pričakuje prav tako zlato priznanje in s tem Zoisovo štipendijo. Ta bi mu prišla prav pri nadaljevanju izobraževanja na I. gimnaziji v Celju. »Pred leti je bila družina na obisku pri bratu v Nemčiji in tam sem odkril spletno stran geoca-ching, na kateri je zabavna pustolovska igra, v kateri s pomočjo pametnega telefona ali katerokoli naprave z navigacijskim sistemom iščeš zaklade. Odločil sem se, da bom za nekatere zaklade poskrbel tudi sam. Idejo sem predstavil Vodovnikovi, ta pa mi je predlagala raziskovalno nalogo, v kateri bi ob zakladih predstavil naravno in kulturno dediščino občine Šmartno ob Paki,« je odgovoril Gaj na vprašanje, od kod ideja za nalogo. Uvršča jo med interdisciplinarne, saj zajema področja turizma, geografije, nekaj malega pa se dotika tudi zgodovine. Ponosen je nanjo, ponosen tudi na stranske produkte, ki so nastali ob tem. Eden takih je spletna stran www.zakladiobpa- m n fig & ki.com, na kateri je objavil zbrane opise 25 kulturnih in 7 naravnih znamenitosti okolja, ki jih je izdelal s pomočjo virov in literature. Izdelal je anketo in na osnovi 522 izpolnjenih vprašalnikov ugotovil, da občani zelo slabo poznajo naravno in kulturno dediščino okolja, v katerem živijo. Nato je v bližino naravnih in kulturnih spomenikov postavil 9 zakladov in jih objavil na www.ge-ocaching.com. »V tem kratkem času jo je obiskalo veliko obiskovalcem, več, kot sem pričakoval. Zanimivo, med njimi je kar veliko tujcev.« Eden od stranskih produktov je tudi mala učna pot za učence, na kateri jim škratek Pakec predstavi del naravne in kulturne dediščine območja spodnjega toka reke Pake. »Naštel bi lahko še več stranskih produktov, sam pa sem najbolj vesel, ker sem uresničil vse zastavljene cilje.« Naloga še ni končana, pravi, in najbrž sledi njeno nadaljevanje. Med drugim bi rad svojo spletno stran prevedel v angleščino, morda še v nemščino in francoščino. Čeprav je bila naloga zelo zahtevna, je v raziskovanju užival. Gaj verjame, da bodo v lovu na zaklade v občini Šmartno ob Paki uživali tudi tisti, ki bodo obiskali spletno stran ali se podali po Pakčevi poti. Gaj Kolšek: »Ob nalogi je nastalo še več stranskih produktov.« Bluetooth rolka Mlada raziskovalca Jan Liber in Marko Plankelj zadovoljna zaradi pridobitev novih znanj in izkušenj, manj z uvrstitvijo na državnem srečanju Tatjana Podgoršek Jan Liber in Marko Plankelj, dijaka 3. letnika Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje, sta se na lastni koži prepričala, da je gibanje Mladi Marko Plankelj in Jan Liber: »Pridobila sva veliko novega znanja in spoznala mnogo novih ljudi.« raziskovalci za razvoj Šaleške doline velik izziv za dijake, ki želijo pridobiti znanja, ki jih pri rednem programu ne pridobijo. V gibanje sta se vključila z raziskovalno nalogo Bluetooth rolka. Zanjo sta na regijskem tekmovanju prejela zlato priznanje, na nedavnem državnem srečanju mladih raziskovalcev pa bronasto, kar je bilo za vse neprijetno prese- nečenje. Glede na številne pohvale, ki sta jih dobila na drugih tekmovanjih, na vložen trud in čas, sta pričakovala več. »Ne skrivava razočaranja, a hkrati meniva: priznanja so sicer nagrada za opravljeno delo, a so za naju pomembnejša nova znanja, pridobljene izkušnje. To je dobra popotnica za dosego zastavljenih življenjskih ciljev,« pravita. Za raziskovalno nalogo sta imela več idej, za bluetooth rolko pa sta se odločila po nasvetu mentorjev Uroša Remeniha, Boštjana Hribarja in Islama Mušica. Njihova pomoč pri nalogi je bila neprecenljiva. Kot sta povedala, sta z raziskovalno nalogo želela izdelati električno rolko, ki bi jo bilo mogoče krmiliti s pametnim telefonom preko blu-etootha. Preveriti sta želela tudi njeno ustreznost za vožnjo po mestu, priroč-nost ter varnost uporabnika. Običajno na rolkah ni pogona, ker naj to ne bi bilo potrebno, njun cilj pa je prav tako bil dokazati nasprotno. Zastavila sta si štiri hipoteze, od katerih sta eno potrdila, dve delno, eno pa sta ovrgla. »Najina rolka je uporabna, teoretično tudi primerljiva z obstoječimi, a sva v praksi ugotovila, da ima kar nekaj pomanjkljivosti, za odpravo katerih bi potrebovala več časa, denarja in nasvet še kakšnega strokovnjaka.« Oba sogovornika sta še povedala, da ju je naloga zaposlila bolj, kot sta pričakovala. Ker pa ju je delo veselilo, jima ni bilo pretežko nameniti zanjo kakšno uro več prostega časa. Če bosta tudi prihodnje šolsko leto našla zanimivo idejo za raziskovalno nalogo, se bosta znova vključila v gibanje zaradi številnih prednosti v njem. a a Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 11 12. maja 2016 IZOBRAŽEVANJE 9 Bolj samostojni z več odgovornosti in znanja Obiskali smo učno uro slovenskega jezika na šoli Gustava Šiliha, kjer pouk poteka po metodi formativnega spremljanja učenja - Navdušuje tako učitelje kot učence Tina Felicijan Da je celjska enota Zavoda za šolstvo povabila velenjsko osnovno šolo Gustava Šiliha v mednarodni projekt Linpilcare, ki je namenjen dvigovanju kakovosti učiteljevega dela, smo že poročali. Zdaj pa smo s šestošolci sedli v klopi in spremljali pouk, ki poteka po sistemu učenja in poučevanja, imenovanem formativno spremljanje. »Od učiteljev velikokrat slišimo, da so otroci nemirni, da se ne učijo, da znanje ni vrednota, da je včasih težko delati s starši. Morali smo poiskati rešitve, ki ne prihajajo od zunaj, ampak jih učitelj zastavi sam,« je povedala ravnateljica Liljana Lih-teneker. Na šoli so z Zavodom za šolstvo pred časom začeli delati za bralno pismenost in nato ugotovili, da je raven znanja na tem področju bistveno višji. Rezultati so kolektiv spodbudili, da so člani izluščili težave in jih začeli reševati v zavzeti ekipi. Na začetku letošnjega šolskega leta so podprli idejo o formativnem spremljanju, nekatere učiteljice pa so se lotile dodatnega izobra- »Ko smo uvajali kakšne novosti, sem od učiteljev navadno slišala: ah, mi to že vse znamo, mi to že vse delamo. Težave pa so ostajale.« Liljana Lihteneker ževanja in raziskovanja. »Skupaj smo razčlenili vprašanja, raziskali, kaj lahko izboljšamo in s pomočjo zavoda, ki nam daje strokovno podporo, razvili metodo. Da je uspela, smo morali spremeniti način razmišljanja, saj pri tem ne gre za način dela 'stojim pred učencem, zrecitiram svoje, od njega zahtevam in potem sem žalostna, ker tega ni'. Gre za proces spoznavanja učenca, ugotavljanja znanja in vodenja skozi učni proces ter opolnomočenje otroka, da postane odgovoren za svoje znanje. To je naš cilj,« je strnila ravnateljica, ki učitelje nagovarja k spremljanju učinkov, izmenjevanju izkušenj na srečanjih in skupnih hospitacijah, da bodo učni proces še izboljšali. Dinamični pouk Ob vstopu učiteljice v poln razred razigranih otrok so se učenci po štirje skupaj obrnjeni drug proti drugemu posedli za mizice. Namreč pri formativnem spremljanju je učitelj mentor, usmerjevalec. »Če želimo, da učitelj stopi v ozadje, se učenci morajo učiti drug od drugega,« je sodeloval- nato pozorno prisluhnili napotkom. »Ko se učitelj loti skupinskega dela, mora predvideti, da bo nekaj ur, ko se učenci še učijo dela v skupini, šlo skoraj v nič. Treba je določiti vloge, ki se jih učenci morajo držati, jih navaditi na učinkovitost. Ko to usvojijo, delo lepo teče in se pri uri veliko naredi,« je povedala učiteljica, loge, učiteljica pa je stopala od enega do drugega učenca in se z njim ustavila ravno pri tistem delu snovi, za katerega ve, da mu dela več težav, dlje pa se je zadržala pri tistih, ki dosegajo nižjo raven znanja. Ko so končali, so si brez obotavljanja izmenjali rešene naloge in z rdečim pisalom začeli pregledovati rešitve. Nato so si no učenje pojasnila mag. Renata Škodnik in dodala, da so četverice fleksibilne in se otroci posedajo, kot želijo. Najprej jih je vprašala, kako se počutijo, nato pa, kaj danes želijo početi. »Učili bi se med sabo,« so hipoma odgovorili. »Kaj pa?« je nadaljevala. »Tisto, česar ne znamo,« so dejali in tako je vsak učenec pobrskal po svoji mapi učenja, v katero zlaga delovne in evalvacijske liste, ki jih učitelj sproti pripravlja in temu nameni precej časa, in izpisal dve nalogi iz slovenskega jezika, ki ju najmanj obvlada. Razdelili so se v skupine glede na sklop nalog, ki jih želijo utrditi, premestili klopi in se posedli skupaj. Vse je potekalo hitro, a umirjeno. Otroci so se brez posebnih navodil samostojno pripravili na učno uro in ki zagotavlja, da bolj ozaveščeno delo, ki ga formativno spremljanje spodbuja, potrebuje manj časa, zato učnemu načrtu zlahka sledijo. Sodelovanje, vrednotenje, spodbujanje Učenci so najprej prejeli eval-vacijski list, na katerega so zapisali svoje cilje za učno uro utrjevanja znanja. Nato so prejeli naloge in jih začeli reševati. Namesto na učiteljico so se z vprašanji najprej obrnili na sošolce. »Drug drugemu znajo veliko pomagati, pa tudi spodbujajo se. Povežejo se učenci z istimi interesi in mogoče drugače pridejo do cilja učne ure.« Šepetaje so razrešili dvome in v nekaj minutah končali na- »Da učitelj predava pred katedrom, je bistveno lažja stvar. Učenci samo sprejemajo informacije in ne delajo sami. Delo v skupinah je za učitelja bolj naporno, a ko se učenci navadijo na lastno iniciativo, učitelj pa postane le svetovalec, poučevanje postane užitek.« mag. Renata Škodnik Pametnemu mestu nasproti Velenje, 17. maj - Ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske tehnologije, ki ga praznujemo v spomin na podpis prve mednarodne Telegrafske konvencije leta 1865 in ustanovitev Mednarodne zveze za telekomunikacije, sta Mestna občina Velenje in SAŠA Inkubator priredila prvega v seriji pogovorov o Velenju kot pametnem mestu. Gre za koncept, ki se po svetu razvija približno pol stoletja in spodbuja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije za izboljšanje kakovosti življenja v mestu. O pametnem, podjetnem in prijaznem Velenju so razmišljali predstavniki lokalnih podjetij, ki razvijajo ali uporabljalo informacijsko-komu-nikacijsko tehnologijo; večmedijski umetnik Miha Cojhter in arhitektka Janja Kotnik, ki je med študijem preučevala pametno mesto Barcelona, pa sta pripravila interaktivno razstavo v hologramski tehniki na temo Pametno mesto Velenje. Predstavila sta možnosti razvoj infrastrukture, izobraževanja, varovanja voda in pridelave hrane. »Velenje kot mlado mesto z glavno cestno žilo omogoča neverjetne možnosti razvijanja pametnega pride šele po vrsti preverjanj in vrednotenj, ko učenci dobivajo kritike in pohvale z napotki in nasveti sošolcev in učitelja. Užitek v učenju in poučevanju Po besedah Renate Škodnik, ki je formativno spremljanje raziskovala že pred začetkom projekta, tak učni proces naredi učence bolj kritične, objektivne, samoiniciativne, odgovorne, motivirane, ustvarjalne, sproti se učijo, odpravljajo šibkosti, v učenje mativno spremljanje. Rezultate zbirajo in jih bodo ovrednotili znanstveno. Prvi sklop projekta bodo zaključili čez eno leto, ko bodo v Vilni predstavili poročilo svojega dela. Vsem staršem projekta še niso predstavili, so pa osmošolci priredili roditeljski sestanek, na katerem so staršem prikazali, kako po novem poteka pouk. »Takega roditeljskega sestanka še nisem doživel. Način podajanja informacij, vodenja je bil povsem drugačen. Namesto da bi učiteljica govorila pred ka- > Formativno spremljanje je oblikovalno spremljanje učenca kot posameznika. Učitelj z njim naveže stik, ve, koliko učenec zna, ta pa ozavesti, na kakšnem nivoju je njegovo znanje. Tako znanje postaja vrednota. Pri formativnem spremljanju lahko učitelj omogoči manj uspešnim učencem, da dosežejo učne cilje, bolj uspešnim pa, da znanje dvignejo nad zahtevano. vzeli čas, da so sošolcu spisali komentar z napotki za nadaljnje delo. Vsak učenec je zapisal še svojo refleksijo opravljenega dela in si zastavil cilje, ki jih v zvezi s to učno uro še želi doseči. Ko je od-zvonilo, jih je učiteljica povabila, da domov vzamejo delovne liste z nalogami za utrjevanje, ki so jih otroci razgrebli. Preizkus in preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje znanja Včasih smo v šoli poznali le ocenjevanje, ki je neka vrsta kazni ali nagrade. Nato so pravilniki uvedli preverjanje znanja pred ocenjevanjem. »Bistvo tega je, da učenec pravi čas dobi pravo informacijo, katero znanje še mora nadoknaditi,« pojasnjuje Škodni-kova in dodaja, da je vrst preverjanja pravzaprav veliko. »Če bi se učitelji bolj načrtno lotevali preverjanja, da bi učenci imeli prave informacije o svojem znanju, bi bile ocene višje, kot so,« je prepričana. Preizkus znanja pa pri formativnem spremljanju vlagajo več energije, tako pa dosegajo boljše rezultate. »Ko smo spoznali učinke in jih predstavili kolektivu, se je jih večina učiteljev pridružila.« Z druženji ob izmenjavi izkušenj in medsebojnem spodbujanju se izboljšuje tudi delovna klima na šoli. Učitelji pa imajo občutek, da tudi učenci radi delajo na tak način. Izabela, Zala in Katalena niso bile v dilemi, ko smo jih povprašali, kateri način dela jim je bolj všeč. »V skupinah lažje delamo, ker si med seboj lahko pomagamo, poleg tega pa se bolje sporazumemo, saj smo skupaj tisti, ki se radi družimo, zato z veseljem pomagamo drug drugemu,« so se dopolnjevale. »Več se naučimo, če smo bolj kritični do sebe in drugih. Kritika sošolcu pomaga, da bo doma vadil, kar manj zna, tako pa mu bo na testu šlo dobro. Prijatelja, s katerim sta si zelo blizu, je težko kritizirati, ko ga pohvališ, pa je občutek zelo dober,« pravijo dekleta, ki so bile soglasne, da jim napotki koristijo, pred nacionalnim preizkusom znanja pa so bile samozavestne. Formativno spremljanje zanima tudi starše Za zdaj je šola Gustava Šiliha edina v celjski regiji, ki izvaja for- tedrom, so otroci komunicirali z nami. Vsi skupaj smo sodelovali, učiteljice pa so nas spodbujale, da smo mi delali z otroki in oni z nami,« je povedal Edo Burič iz sveta staršev. Starši, ki se zanimajo za šolsko delo otrok, so večinoma pozitivno naravnani za te novosti in z veseljem spremljajo, kako poteka, »ker otroci doma razlagajo, da je to fajn. Učitelji res pozitivno vplivajo na otroke in ti to prinašajo domov,« je še dejal in dodal, da ravnateljici in šoli zaupajo, se pa veselijo podrobnejših predstavitev formativnega spremljanja. To na šoli načrtujejo, saj se pojavljata novi vlogi - učitelja, ki stopa v ozadje, in učenca, ki dobiva več odgovornosti in zahtev po delu, pravi Škodnikova. »Nekateri starši na to niso pripravljeni. Večina pozdravlja to kritičnost, nekateri pa ne vedo, da gre za drugačen pristop dela, ampak jih bomo obvestili.« Zavzeti kolektiv šole Gustava Šiliha namreč želi formativno spremljanje nadaljevati, pa tudi širiti med druge. »Ko enkrat stopiš na to pot, povratka nazaj ni. Raziskuješ, preizkušaš, delaš in rezultati prihajajo,« je sklenila ravnateljica. mesta, ki bi se lahko ustvarjalo na eni liniji. Z brezplačnim internetom, signalizacijo, internetno mrežo in podobnim ima Velenje zametke, da postane pametno mesto, manjka pa mu močna vizija,« je povedal Cojhter. Razstava je na ogled v Podjetniškem centru Standard, razprave na to temo pa bodo še potekale. • Tf TRŽNICA BOŠT^nT OTVORITEV lester Petek, 20. maj OB 16.URI ■ Vabljeni I Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA "»WAS 19. maja 2016 Ljubiteljska kultura stopila na svetlo Jutri podelitev najvišjih nagrad kulturnikom Šaleške doline - Začetek krojilo vreme -Tema tedna posvečena vokalni in zborovski glasbi Bojana Špegel Šaleška dolina, 13. maja - Tako kot prvič in drugič so tudi letos, ko po vsej Sloveniji poteka tretji teden ljubiteljske kulture, v Šale- ški dolini prvi dogodek pripravili člani Društva šaleških likovnikov. V vili Bianci so v petek odprli razstavo del, na kateri je tokrat več keramičnih kot likovnih del. Ogledate si jo lahko do 1. junija. Žal je dež ta dan preprečil predstavo velenjskega gledališča na Velenjskem gradu, prav nič pa ni zmotil šoštanjskih pevcev in folkloristov, ki so v soboto dopoldne kulturo preselili na pro- sto, na trg Svobode v Šoštanju. Dogodki - do nedelje se jih bo v dolini zvrstilo točno 23 - se vrstijo, obisk na njih je vsaj prve dni odličen. Na velenjski izpostavi JSKD upajo, da bo tako tudi v preostanku tedna, saj je znano, da je ljubiteljska kultura v dolini ne le množična, ampak tudi zelo kakovostna. Ples in petje v dežju Letošnji teden kulture je z geslom »Blagor v hiši, kjer se petje sliši« posvečen vokalni glasbi in zborovskemu petju. »Vpliv petja na dobro počutje posameznika je dokazano dober. Prepevanje v zborih je hkrati najbolj razšir- Kar 8 vokalnih sestavov in folklorna skupina Oglarji so v soboto dopoldne kulturo prenesli na prosto. Kljub dežju je bil Trg svobode v Šoštanju dobro obiskan. jena prostočasna kulturna dejavnost pri nas, tudi uspehi, tako doma kot v svetu, so veliki, saj so naši zbori v samem svetovnem vrhu. Petje blagodejno vpliva na zdravje posameznika, saj je znano, da pri petju dihamo globlje, bolj pravilno, zato prekrvavimo celo telo,« poudari vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker. Da je petje v dolini izjemno priljubljeno, je dokazalo tudi sobotno dopoldne v Šoštanju, kjer je festival petja »zavzel« cel trg Svobode. Zaradi dežja so izkoristili vse možne nadstreške na trgu, poslušalci pa so pesmim prisluhnili pod dežniki. Predstavilo se je kar osem pevskih sestavov, ki delujejo v občini Šoštanj. Tudi člani folklorne skupine Oglarji so zaplesali, brez dežnikov, prav vsi nastopajoči pa so si prislužili velik aplavz. Tri najvišja priznanja, osem jubilejnih »Teden ljubiteljske kulture bo zaznamovalo veliko dogodkov, a najpomembnejši dve prireditvi sta jutrišnja slavnostna podelitev priznanj Sveta in jubilejnih priznanj Območne izpostave JSKD Velenje ter nedeljsko regij- sko srečanje folklornih skupin etničnih in manjšinskih skupnosti »Hajd u kolo«. Lani, ko smo podelitev nagrad v Šaleški dolini spet obudili in se dogovorili, da bomo vsako leto prireditev pripravili v drugi občini. Lani smo jo v Velenju, letos vabimo v šo-štanjski dom kulture.« Za dolgoletno delovanje v društveni kulturni dejavnosti bodo priznanja prejeli Milojka Bačovnik Kom-prej, Bojan Borovnik, Aleksander Grudnik, Kulturno društvo Vinska Gora, Anica Pirečnik, Drago Podrzavnik, Romsko društvo Romano Vozo in Boris Salobir. Najvišja priznanja je svet Območne izpostave Velenje razdelil po občinah; iz vsake občine bodo izpostavili po enega dobitnika. Letos so to ljubiteljski slikar Franc Klanfer iz Velenja, Kulturno društvo Šmartno ob Paki in zboro-vodkinja Danica Pirčenik iz Šoštanja. Tudi kulturni program bo »zgovoren«, saj ga bo oblikovalo šmarško Gledališče pod kozolcem, Šaleški akademski pevski zbor Velenje in Trobilni kvartet Glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega Velenje. Prireditev se bo začela ob 19. uri. ■ Ob ustvarjanju je pomembno tudi druženje »Ponosni smo, da smo lahko likovniki tudi letos začeli teden ljubiteljske kulture v Šaleški dolini. Razstavljenih je več kot 36 likovnih del, sodeluje pa 10 slikarjev in 16 kiparjev. Delavnice, na katerih so nastala razstavljena dela, so se odvijale pod mentorstvom akademskega slikarja Denisa Sene-gačnika in akademske kiparke Sabe Skaberne. Lahko rečem, da so delavnice potekale v res prijetnem vzdušju, mentorja sta nam pustila, da ustvarjamo vsak svoj motiv, pri tem pa sta nas usmerjala. Zato je nastalo veliko motivno zelo različnih likovnih del, naučili pa smo se več o sodobnem slikarstvu in kiparstvu, tudi abstrakciji,« nam je povedal predsednik Društva šaleških likovnikov Salih Biščic. Da na letošnji pregledni razstavi sodeluje več kiparjev kot slikarjev, ni naključje. »Skupina naših kiparjev, sploh »keramičarjev«, se širi. Po mojih podatkih imamo v našem društvu eno največjih skupin ke-ramičarjev, hkrati pa smo največje likovno društvo v državi. Tudi zato smo zelo uspešni pri pridobivanju zlatih palet, najvišjih priznanj na področju ljubiteljskega slikarstva. Nazadnje smo prejeli kar 7 priznanj in 1 certifikat,« doda naš sogovornik. Tudi zasebno so prijatelji. »Ko smo letos dobili nove prostore, smo bili zelo srečni. Delavnice v njih pripravljamo tudi brez mentorjev, iskreno si povemo, kaj mislimo o ustvarjanju drug drugega.« V poletnih mesecih ne bodo počivali, kar nekaj njihovih članov se bo predstavilo na samostojnih razstavah, dodali pa bodo še kakšno društveno. Galerija v vili Bianci je bila ob petkovi otvoritvi razstave premajhna za vse, ki so prišli nanjo. Zato so si mnogi dela ogledali šele, ko je bil uradni del otvoritve končan. ■ Priznanja se ne odpirajo vrat Muniju priznanje in nagrada za pomemben prispevek k vizualni umetnosti Milano, 21. aprila - Velenjski umetnik Iztok Šmajs Muni je k različnim priznanjem in objavam v tujih likovnih knjigah tokrat v Pallazo Cle-rici v Milanu dodal prestižno plaketo Tiepolo in doživel tudi objavo v katalogu in reviji Art International. Tiepolo, pravi Muni, »slavni slikar 18. stoletja je razsežno in izrazito posegal v prostor in »ostenje« in njegovo delovanje je danes tudi lahko razumljeno kot ambientalno in uprostor-jeno z izrazito poudarjeno iluzijo.« Zato je priznanje skozi takšno umevanje Tiepolovega videnja slikarstva Muniju še dodaten izziv. Sicer pa je bil Muni v zadnjem obdobju uvrščen oziroma povabljen v različne svetovne galerije Tokiu, New Yorku, Brisbanu, Miamiju, Baslu, Parizu, Milanu, Rimu, Veroni trienale, Gaa Group ... Med priznanji zadnjih dveh treh let omenimo le priznanja Michelangelo Buonaroti, Sandro Boti-celli, Marco Polo, Leonardo da Vinci. Muni je trenutno nominiran tudi za nagrado Colosseo, ki bo podeljena med 20. in 21. majem v Palaco Brancaci v Rimu, in za nagrado Minerva, ki bo podeljena v mestu Lecce 18. junija. Njegovo delo bo predstavljeno tudi v knjigi Curent Masters Volume II. v Santa Barbari - Nevada Museum. Uspeh, ki bi mu ga po umetniški plati lahko zavidali, pa po drugi strani ne ponuja finančne stabilnosti, ki bi mu nudila varno umetniško ustvarjanje in udeležbo na številnih slikarskih predstavitvah po svetu. Muni ob tem ugotavlja, da »neoliberalni kapitalizem vodi v povsem zmotne tokove in zablode in v veliki meri v umetnosti porojeva finančno insufi-cienco in totalen neposluh za kakršnokoli finančno pomoč.« Seveda upa, da bodo vsa ta priznanja vendarle odstrla več priložnosti tudi na tem področju in odprla kakšna vrata, ki bi mu zagotovila bolj prijazno umetniško prihodnost. Sešlov jubilej Šoštanj, 13. maja - Velenjčan Bernard Sešel ali Bert, kakor ga kličejo prijatelji, se v Mestni galeriji Šoštanj tokrat prvič predstavlja v risbi in mali plastiki. Naslov razstave Jubilej simbolizira dva dogodka v njegovem življenju, a avtor, ki je od leta 1985 tudi član Društva šaleških likovnikov, bolj kot za razstave dela iz potrebe po ustvarjanju. To izpričuje tudi razmeroma malo razstav, od leta 1986, ko je imel prvo samostojno slikarsko razstavo, pa do letos, ko je imel izjemoma dve razstavi, je razstavljal šestnajstkrat. Pri njem to pomeni, da vsakokrat pokaže nova dela, saj je njegov atelje vedno poln raziskovalnih idej. Poleg tega, da se kot član društva udeležuje različnih delavnic, se je tudi izobraževal pri različnih akademskih slikarjih in kiparjih. Med njegove učitelje so se zapisali akademski slikarji, kot so Zavolovšek, Kre-ger, Bastelj, akademski kipar Ciril Cesar je imel nanj velik vpliv. Na tokratni razstavi ga je odlično ocenil Matija Plevnik, umetnostni zgodovinar. Razstavo je razdelil v dva cikla malih plastik, ki jih kot pendant na stenah Foto Dejan Tonkli pomensko dopolnjujejo risbe in študijske skice. Prvo skupino, ki zaseda manjši razstavni prostor, predstavljajo kipi z živalsko motiviko, drugo skupino, ki predstavlja avtorjev osrednji opus, pa motivika človeških in antropomorfnih figur. Na odprtju je zbrane nagovoril direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop, v glasbenem programu sta sodelovali Anica Sešel in Urška Bider. Razstava, ki je bila že na dan otvoritve množično obiskana, bo na ogled do 1. junija. ■ Milojka B. Komprej Popravek V prejšnji številki smo v članku Priznanja mladim ustvarjalcem naredili napako pri objavi imen. Pravilen stavek je. Med nagrajenci sta bila tudi dva "mlada šoštanjska umetnika". Monika Dermol iz enote Biba Vrtca Šoštanj je pod vodstvom mentoric Romane Cverle Krajnc ter Hermine Bezovnak Komprej izdelala risbico z naslovom V gozdu ne kurimo, mentorica Zorana Globačnik pa je s svojim znanjem in nasveti do uspeha na likovnem natečaju vodila Domna Hriberška iz enote Urška Topolšica, ki je ustvaril risbico Varno v hribe. Za napako se opravičujemo. a ■ Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 11 KULTURA 11 19. maja 2016 ™»$CAS »Moje ambicije nikoli niso bile nizke« Pravi Matjaž Emeršič, ki je v tem mesecu po 12 letih zapušča mesto umetniškega vodje in dirigenta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje - Ko je začel, je stopil v velike čevlje - To velja tudi za njegovega naslednika Bojana Špegel Velenje, 13. maja - Velenjčan Matjaž Emeršič od začetka maja ni več umetniški vodja in dirigent doma in v tujini uspešnega Pihalnega orkestra Premogovnika (POP) Velenje. Odločitev, da vodenje pihalnega orkestra, ki že dolgo ni več le »plehbanda«, ampak je resnično kvaliteten orkester, prepusti nasledniku, ni dozorela čez noč. Tudi lahka ni bila, prizna. Glasba je njegova strast Brez pretiravanja lahko rečemo, da je glasba Matjaževa strast. Ko se je kot 8-letni otrok vpisal v velenjsko glasbeno šolo, je želel igrati kitaro. Prostih mest ni bilo, pa sta se s prijateljem dogovorila, da vpišeta klarinet. Nikoli mu ni bilo žal, nikoli več ni pomislil, da bi igral kaj drugega. Verjetno tudi zato, ker je imel odličnega profesorja Franca Verzelaka, ki je v njem hitro prepoznal talent. »Že v nižji glasbeni šoli me je prijavil na tekmovanje, na katerem sem dobil prvo nagrado. Kasneje so vse poti vodile v odločitev, da bom svoje življenje posvetil glasbi. Že v osnovni šoli leta 1987 sem se priključil pihalnemu orkestru Premogovnika. Leto dni kasneje sem že šel z njim na tekmovanje na Nizozemsko. V orkestru sem hitro vzljubil tudi orkestralno glasbo.« Zato po končani gimnaziji in srednji glasbeni šoli ni razmišljal, kaj bo, »ko bo velik«. Smer je bila jasna. Vpisal se je na ljubljansko glasbeno akademijo, ob vikendih je še vedno vadil s pihalnim orkestrom. »Za mladega glasbenika je zelo pomembno, da sodeluje z dobrimi glasbeniki in odličnimi sestavi, ker se tako ne le krepi, ampak tudi oblikuje. Jaz sem imel to srečo. Med študijem sem postal član mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja pod vodstvom dirigenta Claudia Abba- da. Prav tako pa sem sodeloval z različnimi orkestri, igral v zasedbah orkestra Slovenske filharmonije, Simfoničnega orkestra RTV Slovenije, orkestra Slovenske policije. S Simfoniki RTV Slovenije pod vodstvom Marka Muniha sem izvedel Koncert za klarinet in orkester, Aarona Coplanda. V letu 1996 se je ustanovil orkester Slovenske vojske in njegov strokovni in umetniški svetovalec je bil legendarni maestro Jože Privšek. Sodelovanje z njim je bilo odlično, zato sem se temu orkestru pridružil tudi profesionalno.« Kmalu po končanem podiplomskem študiju pa se je odločil, da se vrne v Velenje. Zaposlil se je na velenjski glasbeni šoli, kjer klarinet poučuje tako na osnovni kot srednji stopnji. »Delo z mladimi mi je bilo in mi je velik izziv. Še vedno me preseneti energija in zagnanost učencev in dijakov. Izstopajo tisti, ki se odločijo, da bodo v glasbi poiskali svoje poklicno poslanstvo. Tistim, ki te želje nimajo, pa želim razširiti obzorja, saj sem prepričan, da glasba bogati. Umetnost pedagoškega dela je ravno v tem, da iz učenca potegneš najboljše in mu pomagaš razviti estetski čut. Pomem- bno je, da postane kritični poslušalec, ki zna ločiti dobro od slabega. Pa to ne velja le za glasbo« je prepričan naš sogovornik. »Štimunga je dobra« Tudi ko se tudi zaradi tega pogovora ozre nazaj v čas, ko je vodil pihalni orkester, je s svojim delom zadovoljen. »12-letno vodenje orkestra ni kratka doba. Mislim, da sem v teh letih z orkestrom dosegel niz lepih rezultatov tako doma kot v mednarodnem okolju. Naredili smo svoj abonma, kar še danes predstavlja redkost, žal tudi pri profesionalnih orkestrih, pripravili smo 10 abonmajskih sezon, opravili 36 lastnih abonmajskih koncertov, omenim naj še številna snemanja za Radio Slovenija. V tem času smo na treh mednarodnih in dveh državnih tekmovanjih dokazali, da smo odlični, saj smo vedno dosegli zlato plaketo, dvakrat tudi s posebno pohvalo. Orkester sem pripeljal nazaj v koncertno skupino na državno raven. Ob 90-letnici orkestra je ugledal luč dokumentarni film Velenjska zGodba, ki s svojimi redko videnimi posnetki predstavlja ne le razvoj orkestra, ampak tudi razvoj mesta Velenje. Zaradi njegove edinosti je odkupila pravice za predvajanje tudi RTV Slovenija. Prisotni smo bili na mednarodnih turnejah s celovečernimi koncerti na različnih festivalih. Sedaj pa je čas, da pride do zamenjave na čelu POP-a. To bo za orkester zagotovo nov izziv,« je prepričan. Kot je bil zanj, saj je vodenje orkestra prevzel mlad. Takrat so mu mnogi rekli, da vstopa v velike čevlje, saj je nasledil Ivana Marina. »Tega sem se zavedal. A orkester sem poznal, vedel, kaj je s pravim delom in tretmajem zmožen, in vedel sem, kaj želim.« Da, bil je ambiciozen. Izbiral je programe, ki nikoli niso bili lahki. Iskal je novosti, preizkušal meje orkestra in poslušalcev, ki so praviloma novosti odlično sprejeli. »Dober koncertni program predstavlja 90 odstotkov njegovega uspeha. Tega se dobro zave- Pihalni orkester Premogovnika Velenje je na razpisu dobil novega dirigenta. Za obdobje štirih let je bil izbran akademski glasbenik pozav-nist in tubist ter profesor pozavne in tube Anton Verzelak. Dirigentsko palico je prevzel na javni vaji orkestra v petek, v godbeni dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega v Velenju. dam, zato izbora nikoli ne prepuščam naključju. Program z izbranimi solisti sem načrtoval najmanj eno leto prej. Želim biti perfekcionist in iz obstoječega materiala narediti najboljši možen izdelek. Rdeča nit, ki se pelje skozi koncert, ne sme poslušalca pustiti mlačnega. Številnim odličnim gostom tako iz zabavne kot klasične glasbe, ki so bili solisti na koncertih, sem že vnaprej predstavil svojo vizijo koncertnega večera in tako je bilo sodelovanje dosti lažje, rezultat pa boljši. Spominjam se sodelovanja z mojstrom Mojmirjem Sepetom, ki je ob mojem vprašanju, če bi se nam pridružil še na enem koncertu v Slovenski filharmoniji, odgovoril: '' Orkester si odlično pripravil, štimunga je dobra, z lahkoto, samo pridi pome domov in grem.'' Ko ti to reče taka osebnost, veš, da je tvoja pot pravilna, da delaš dobro.« Nove izzive je začel iskati že leto dni po tem, ko je prevzel vodenje orkestra. »Vedel sem, da je čas pravi. Zato sem takrat članom POP-a predstavil idejo o lastnem abonmaju. Ta ni takoj naletela na odobravanje, bilo je veliko skepse. Kmalu se je pokazalo, da je bila ideja odlična. Tudi zato, ker je glasbeno poslušalstvo imelo možnost vsako leto slišati širok nabor glasbe. S tem so si izostrili posluh in zato tudi od nas z vsakim koncertom zahtevali več. To pa orkester, če hoče biti dober, nujno potrebuje!« Vsi vemo, da je glavni pokrovitelj delovanja orkestra Premogovnik Velenje v zadnjem času v nezavidljivem položaju, zato vprašamo, ali se je to kaj poznalo pri delovanju POP-a. Emeršič to zanika, tudi njegova odločitev, da orkester prepusti nasledniku, ni povezana s tem. »Velikih težav nikoli ni bilo, vedno smo se lahko dogovorili. Drugo vprašanje pa je, kakšne so ambicije orkestra. Sam sem želel, da orkester dela na visoki ravni, ki si jo tovrstni sestav zasluži. Če ne gre, se poti razidejo.« Matjaž je član Slovenskega seksteta klarinetov, sodeluje pri organizaciji različnih koncertov in koncertnih ciklov, zato mu glasbenih izzivov tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. a Matjaž Emeršič je odložil dirigentsko palico. A glasbenih izzivov mu ne bo zmanjkalo. Sn0gg se odpravlja na turnejo Velenjski black metal bend, ki sta ga ustanovila Matej Voglar in Grega Cestnik, je pred kratkim posnel album, ki ga bo predstavil na turneji po Hrvaški, Srbiji, Bolgariji Velenjskemu občinstvu bosta Snogg istoimenski album z enim dolgim istoimenskim komadom predstavila 16. junija ob 21. uri v eMCe placu. Foto: Goran Petraševič Tina Felicijan Matej Voglar se že od otroštva ukvarja z glasbo. V glasbeni šoli se je učil klavir, rog in kitaro, nato se je naučil še bobne in bas. Deloval je že v številnih skupinah in pod različnimi aliasi. Najbolj prepoznaven je kolektiv The Stroj, s katerimi nastopa večkrat letno. Trenutno je edini aktivni bend Snogg, ima pa več projektov, v katerih raziskuje različne žanre, denimo Mr. Van Punk in Foxwolf. »Ker poslušam zelo širok spekter, igram zelo različno glasbo. Zato tudi imam toliko projektov - od punka do count-ryja, tribal trip hopa, black metala, najbolj domač pa sem v alternativnem rocku, vključujoč metal, sludge, post rock.« Grega Cestnik, ki se je bobne začel učiti pred slabim desetletjem in je že igral v nekaj bendih, igra tudi pri Mr. Van Punk in velenjskem ben-du Carnifliate. »Matej je imel samostojni projekt Black Trail in iz njega želel sestaviti bend. Ni vedel, koga naj povabi za bobne in je Dado, od katerega sem se učil, predlagal mene.« Družita se od jeseni leta 2013, zadnje čase pa vedno več vadita in sinergija med njima napreduje. Do sedaj sta v živo veliko eksperimentirala in še sama nista vedela, kako »Ker sem že tako dolgo v glasbi in glede na to, da black metal ni tako razširjen, je ta turneja s toliko koncerti res nekaj norega.« Grega Cestnik bo koncert izpadel, dokler nista bila na odru, za prihajajočo turnejo pa sta nastop zastavila bolj konkretno. Ustvarjanje v ekstremnem žanru Nekako sta se odločila za black metal, ki ga Voglar raziskuje že od srednje šole, ko je igral v ben-du Captor. Nadaljeval je samostojno, nato pa je ustvarjeno glasbo želel postaviti na oder z ve- ččlanskim bendom. A je težko najti ljudi iz lokalnega okolja, ki imajo čas, zato sta ostala sama. Ne igrata pa tipičnega black metala, saj ima še nekaj drugih primesi. Sicer gre za glasbo, okrog katere se je v Skandinaviji spletla posebna subkultura, a je Matej in Grega ne živita. »Požiganja cerkva in podobnega, kar sodi k pravemu black metalu, se tu ne gremo. Jaz v osnovi niti nisem blackmetalec, to je smo ena mojih ljubših zvrsti. Imam 'normalen' metalski življenjski slog, tako da nič strašnega. Poleg tega midva nimava takih filozofskih pogledov na svet, kot jih ima večina v black metalu, denimo poganstvo,« pojasnjuje Grega. »V glasbi se sicer spogledujeva s »Turneja bo motivacija za nadaljnje delo, saj že pripravljava material za naslednji album, ki ga načrtujeva v začetku naslednjega leta.« Matej Voglar tem, tudi s satanizmom, čeprav nobeden od naju ne podpira Satana. Bolj gre za kritiko krščanstva,« je dodal Matej. Poskrbita pa za scenski nastop in si včasih poslikata obraze, kar je značilno za ta žanr. Čeprav sta na odru sama, se v njuni glasbi poleg kitare in bobnov oglaša več instrumentov, saj Voglar igra tudi klaviature in poje. »Osredotočiti se moram na dva instrumenta in vokal, kar je nekoliko težje. Ker sva le dva, pa se lažje dogovarjava za vaje, ustvarjanje komadov poteka hitreje. Tudi z improvizacijskega in eksperimentalnega vidika je duet boljši.« Čeprav imata različne izkušnje v glasbenem ustvarjanju, se v duetu lahko uresničujeta. »Tudi jaz sem bil vedno v bolj ek-stremni glasbi, tako da na glasbo nimava zelo različnih pogledov,« pravi Grega, Matej pa dopolnjuje: »Doma sicer ne poslušava iste glasbe, a so različni vplivi prednost pri ustvarjanju glasbe.« Same šestice Album v lastni produkciji je začel nastajati lani poleti, pomagal pa je Rok Kugonič iz multime-dijskega centra Kunigunda, ki je posnel bobne. Te sta posnela najprej, nato pa začela ustvarjati melodije. Za album sta vkom-ponirala tudi bas, ki ga je odigral Sergej Žižek. Predstavila ga bosta 3. junija v Trbovljah na mednarodnem festivalu Noise-fest, nato 6. junija v Menzi pri koritu v Ljubljani in 16. junija v Velenju. Nato bosta krenila proti Osijeku, Beogradu, 26. junija bosta v Sofiji, pa še v Svištovu, Nišu ter na Rtanju. a Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 19. maja 2016 »Prebujena bolečina« govori o čustvih in odnosih Mojca Bohak je na predstavitvi svoje druge ljubezenske knjige izdala, da ima tretjo že napisano ALTERNATOR Velenje, 12. maja - Le sedem mesecev po tem, ko je v velenjski knjižnici predstavila knjižni prvenec Pot odločitve, je Velenj-čanka Mojca Bohak izdala drugo knjigo. Naslovila jo je Prebujena bolečina, tudi tokrat pa je knjigo takoj po izidu predstavila v domačem mestu. Prejšnji četrtek dopoldne jo je v tiskarni v roke prvič prijela tudi ona, zvečer pa jo je številnim prijateljem in znancem predstavila v knjižnici. Želela si je čaroben večer, saj je izid knjige zanjo velik dogodek. Želja se ji je uresničila. Mojca pravi, da je bil odziv bralcev na prvo knjigo zelo pozitiven, kar ji je bila motivacija pri pisanju druge knjige. Tudi tokrat je ostala zvesta ljubezni in erotiki. V svojem drugem romanu sicer ni tako neposredna kot v prvem, saj se je tokrat bolj posvetila odnosom. »Gre za lahkotno ljubezensko zgodbo, začinjeno z erotiko. Pišem tako, kot je v resničnem življenju, nič ne olepšujem. V prvi knjigi pišem Mojca Bohak je na predstavitvi knjige razstavila tudi sliko Braneta Kastelica, ki jo je ustvaril prav za naslovnico Prebujene bolečine. o mladem dekletu, ki išče ljubezen, v drugi pa se bolj posvetim partnerskim odnosom; glavna junaka sta v partnerski zvezi 20 let, prihaja do pomanjkanja pozornosti, ljubezni, napačne presoje čustev,« nam pove avtorica. V knjigi so štirje liki; glavno »vlogo« ima Veronika, pomemben del zgodbe pa so še njen mož Andrej, družinski prijatelj Janez in Veronikina prijateljica Andreja. »V knjigi je kar nekaj zapletov. Prepričana sem, da mi je uspelo ustvariti zanimivo zgodbo, tudi konec bo marsikoga presenetil. Napeljuje pa tudi na nadaljevanje te knjige, ki jo že imam v glavi. Tudi osnutke sem že pripravila. A še prej bom izdala knjigo, Tretje srečanje Big Bandov Velenje, 21. maja - S toplejšimi dnevi v letu bo spet zaživelo koncertno prizorišče pri velenjskem domu kulture. Že to soboto bo tam več dogodkov v sklopu festivala Sax & More, ko bo ob 20. uri na terasi pred Mozaikom koncert saksofonistov. V nedeljo pa se bo na tem prizorišču začel 6. Mozaik Jazz festival, ki ga pripravljajo KD glasbene umetnosti Velenje Mozaik bar in Mestna občina Velenje. Tretje leto zapored ga začenjajo s srečanjem zanimivih domačih in tujih Big bendov. Koncert, ki se bo začel ob 20. uri, so naslovili »Berklee meets Slovenija«. Študentje Berklee College of Music iz Valencie, ki prihajajo iz številnih držav, se bodo predstavili z dvema skupinama. V ponedeljek ob 18. uri se bo na istem prizorišču predstavil Big Band Kon-servatorij Ljubljana, v torek Big Band Glasbene šole Velenje, v soboto, 11. junija, pa Big Band Krško s projektom »Depeched« - Tribute to Depeche Mode. Ta koncert bo ob 21. uri. a bš Ne čakaj na maj ... Šmartno ob Paki, 15. maja - V okviru tedna ljubiteljske kulture sta Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Velenje ter Kulturno društvo Šmartno ob Paki pripravila Območno srečanje malih vokalnih skupin Šaleške doline. Vse do lani je srečanje potekalo pod okriljem prireditev Pozdrav pomladi, letos drugič pa je bila to samostojna prireditev. Lani so se male vokalne skupine predstavile v Velenju, letos pa v Šmartnem ob Paki v tamkajšnji cerkvi sv. Martina. Prireditev so organizatorji naslovili: Ne čakaj na maj ..., ker - so pojasnili - ne gre le za popevko s tem naslovom, ampak še kaj več. Na njej je ubrano zapelo osem različnih sestavov, ki so s programom navdušili obiskoval- Po daljšem premoru je na območnem srečanju zapel tudi Oktet Zavodnje, ki ga vodi Jože Grabner. Oktet praznuje letos 40-letnico delovanja. Trije prašički za majhne bolnike Šaleški lutkarji uprizorili dve predstavi otrokom hematološkega oddelka Pediatrične klinike in Očesne klinike Ljubljana Velenje, 12. maj 2016 - V sredo, 11. maja, so člani Lutkovnega gledališča Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, obiskali Klinični center v Ljubljani. Male paciente na otroški hemato-onkologiji in na otroškem oddelku Očesne klinike so razveselili z lutkovno predstavo Trije prašički. Pobeg v pravljični domišljijski svet in poistovetenje z glavnimi junaki so trenutki, ki malim bolnikom popestrijo dni v bolnišnični oskrbi in preusmerijo pozornost od težav. Festival Velenje aktivno deluje pri kulturni vzgoji za vse generacije, ranljivejšim skupinam pa namenja prav posebno pozornost. Uprizoritev lutkovne igrice, v kateri nastopata dva zelo plašna prašička, ki se bojita občinstva, so mali bolniki odlično sprejeli. S pomočjo otrok se glavna juna- namenjeno otrokom. Ta je že napisana.« V knjigi Prebujena bolečina je avtorica iskala navdih za pisanje-zgodb o težavah v partnerskih zvezah, ki jih pozna iz življenja in z raznih forumov, a tokrat za razliko od prve knjige v njej ni nič avtobiografskega. Pri naslovnici je sodeloval novinar Brane Kastelic, s katerim sta postala prijatelja že pri prvi knjigi, ko ji je napisal recenzijo. Uporabila je njegovo likovno delo, ki prikazuje glavno junakinjo Veroniko med vrtnicami. Narisal jo je prav za to knjigo, sliko pa je Mojca razstavila tudi na predstavitvi. »Bralec bo po mojem tudi zaradi naslovnice začutil glavno junakinjo in njeno zgodbo,« je prepričana Mojca, ki je vesela, da ji je tokrat pri izdaji knjige - naklada je 300 izvodov - finančno pomagala tudi MO Velenje. a bš ce. Resnici na ljubo bi jih glede na to, da je zborovsko petje najbolj razširjena prostočasna dejavnost pri nas, pričakovali več. Nastop skupin je strokovno spremljala Tadeja Vulc, ki bo v naslednjih dneh sporočila ocene oziroma povedala, katera skupina bi lahko zapela tudi na višji ravni, kot je bilo območno srečanje. Od skupine same pa bo odvisno, ali se bo za to tudi odločila. a Tp Prvi polčas Aleš Ojsteršek Izluščiti sporočilo prvega polčasa leta 2016 je bilo relativno težko, olajšano pa s poslanstvom Alternatorja, ki naj odpira prostor novim (norim) idejam. Po možnosti izhajajoč iz in za družbeno kulturne pojave splošno. V množici dnevnih sporočil, poročanj in odločitev, ki jih prejemamo in oddajamo, je iskanje tako imenovanega vtisa (prve polovice) leta lahko zanimiv poskus. Je pomoč veselemu decembru, ko vas povprašajo, kaj se vam je v tem letu najbolj vtisnilo v spomin; je kritičen vpogled v okolje; je koristen odmik od dnevnih rutin. In če to počnejo resna podjetja, zakaj ne bi tudi sami? Ni nas težko spregledati, kako se gibljemo v prostoru z istim izzivom - kako zmanjšati vrzel med tem, kar vidimo, da je narobe in tem, kako spremeniti tok sprejemanja odločitev, da bi jasne znake (Pozor! To je narobe!) vendarle uvideli, jih ozavestili in v nadaljevanju sprejeli boljšo opcijo. Ena od metod, ki sem ji letos (končno) lahko pobližje sledil je Design Thinking. Primer sem v svoji bližnji okolici iskal skoraj dve leti. Pozitivno presenečen nad delujočo ekipo v našem prostoru, je bil opravljen prvi stik in izkušnja, ki mi pušča pomemben pečat optimizma. Ni mogoče spregledati, da je proces (oblikovanja produkta ali storitve) predvsem jasno osredotočen na uporabnika ter predvsem na to, kako stvar deluje. In deluje! V praksi gre za izziv, kako razvojno skupino razširite s kompe-tenco poznavanja, kako (naj) zadeve služijo končnemu uporabniku. K zadevi se vrnem še v nadaljevanju. Vtis prvega polčasa 2016 je tudi obujeno spoznanje, da smo za veliko svetovno gospodarsko krizo, zlom bančnega sistema 2007 - 2010 imeli na voljo ravno dovolj razpoznavnih znakov za njeno gotovo napoved. Spoznanje mi je obudil z Oskarjem 2016 nagrajeni film The Big Short (Velika poteza), prišlo pa je ravno pravi čas, saj sta v naslove novic ponovno usidrana prosperiteta in rast. Soočenje z bizarno srhljivko, ki pokaže na pogubne posledice človeškega pohlepa in neumnosti, sem namreč dojel kot opomin časa. Strinjam se z dilemo, ali lahko sploh kaj storimo, da se zgodba ne bi ponovila, kot tudi z dejstvom, da se prihodnjič ne bomo mogli sklicevati na nevednost. Tako se film tudi začne, s citatom Marka Twaina, da te v težave ne spravlja nevednost, temveč to, o čemer si prepričan, da ni tako, kot je videti. Pri tej gospodarski krizi je bilo bistvo pozornim očem vidno! Lastna prva polovica leta 2016 je tako izostrena v stalni potrebi spremembe obstoječega načina delovanja. Dosedanji vključujoči metodi (kjer sodeluje večina zainteresirane javnosti) je nujno priključiti znanja izvedbene, praktične ravni, kjer je potrebno vključiti vidik (strokovnjaka), kako bo tistemu, ki bo končni uporabnik, rešitev resnično najbolje služila. Tega sem namreč identificiral kot osebo iz citata Marka Twaina - kot angela, ki pomaga videti in tako sem se poistovetil z junaki (biografsko dokumentarnega) filma The Big Short. Fantje so gledali, računali in videli, da zadeve ne služijo temu, čemur so namenjene. Vse kar je sledilo, ni pomembno ponavljati. a Kulturna pomlad -Po pravljicah diši ka opogumita in s svojimi igračami odigrata svojo najljubšo pravljico. Režiserki Alice Čop in igralcema Vanji Kretič in Mitju Švenerju so gledalci pripravili prisrčen sprejem, saj so jim v zahvalo za obisk podarili ročno izdelane obeske za ključe, po ogledu predstave pa so se lotili ustvarjanja papirnatih ročnih lutk prašičkov. Za dobra dejanja je vedno pravi čas, ugotavljajo v Festivalu Velenje in Lutkovnem gledališču Velenje. Naš vsakdanjik so v četrtek, 12. maja, na prireditvi Kulturna pomlad v Osnovni šoli Šalek popestrili pravljični junaki. Popeljali so nas v svet animiranega filma, lutk, dramske igre, plesa in petja v spremljavi šolskega ansambla. Tako smo zaplesali z drugošolci, peli s prvošolci, dedek je v lutkovni predstavi pripovedoval narobe pravljico, s skupnimi močmi smo izpulili veliko repo, se z živalmi gugali na gugal-nici, sočustvovali s Pepelko v baletnem plesu, v dramskem prizoru izvolili za carja kozjega pastirja... Z dobrodelnostjo so se izkazali obiskovalci prireditve, ki so šolsko avlo napolnili do zadnjega kotička. Čarobnost pravljic je v vseh nas vzbudila lepe spomine na otroštvo, da se je kar iskrilo od pravljičnosti. Narava je čudežni prah pravljic iz svojih rok stresla v naše naročje. Spomladi na naši šoli vedno znova dokažemo, da velja: kultura je pri nas doma. a Učenci in učitelji Osnovne šole Šalek ■ Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 13 19. maja 2016 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni mozaik Redakcija v polni zasedbi Takole veselo so se pred nedavnim, prvič po nekaj mesecih, zbrale na tedenskem redakcijskem sestanku prav vse novinarke naše medijske hiše. V zadnje pol leta se to (zaradi bolniških dopustov) ni zgodilo, pa tudi v prihodnje bo bolj redko, saj se že začenja dopustniško obdobje. V radijskem in časopisnem mozaiku vam kar nekaj povemo o našem delu, tokrat pa naj vam razkrijemo, kako ga pravzaprav usklajujemo. Ideje, predloge in zamisli za posamezno številko Našega časa predlagajo novinarji. Temeljito jih »obdelamo« na tedenskem redakcijskem sestanku, ki ga pripravimo ob zaključku vsake številke Našega časa. Ob torkih zjutraj. Tako zastavimo temelj nove številke, ki pa ga v prihodnjih dneh pogosto precej podiramo in prilaga- jamo novonastalim razmeram. Podobno zastavimo tudi načrt dela radijskih oddaj, te pa doživijo še več sprememb, saj se na radiu skušamo vsakodnevno odzivati na vse aktualne dogodke v domačem in širšem okolju. Pri vsem tem smo seveda veseli tudi vaših pobud. Tudi kritike, predvsem tiste konstruktivne, so dobrodošle. Z njimi gotovo tudi rastemo. ■ mz pesem tedna na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KINGSTON - Alle Alle 2. JUSTIN TIMBERLAKE - Can't Stop This Feeling 3. ET - Ako možeš oprosti Skupina Kingston z novo skladbo Alle Alle sledi trendu njihovih zadnjih uspešnic Mi delamo galamo in Danes je moj dan. Obe žurerski uspešnici sta na YouTubeu dosegli več kot milijon ogledov in nekaj podobnega pričakujejo tudi od najnovejšega singla Alle Alle. Kingstone, ki delujejo že 22 let, poleg številnih nastopov doma tudi letos čaka delovni dopust v Grčiji, kjer bodo zabavali slovenske maturante. lestvica domače glasbe glasbene novice RHCP odpovedali koncert Vrnitev skupine Red Hot Chili Peppers na sceno, o čemer smo pisali že v prejšnji številki, se ni začela ravno srečno. Skupina je namreč morala odpovedati nastop v mestu Irvine, saj so pevca Anthonyja Kiedisa zaradi hudih bolečin v trebuhu odpeljali v bolnišnico. Čeprav je pevec hotel nastopiti, so bile bolečine, do katerih je prišlo tik pred odhodom na oder, prehude. Kaj je bil njihov vzrok, ni jasno, kakor tudi ne, kdaj bo 53-letni Kiddis spet lahko nastopil. Skupino, ki je po petih letih premora tik pred izidom novega albuma, sicer čaka poletje polno koncertov. Med drugim bodo obiskali tudi festivale Pinkpop, Roskilde, Reading in Leeds, Lollapalooza. Evrovizijska zmaga v Ukrajino Zmagovalka 61. tekmovanja za pesem Evrovizije, ki se je v soboto zaključilo v Stockholmu, je Ukrajina oziroma predstavnica te države Jamala s skladbo 1944. Krimska Tatarka je zmagala pred Avstralijo in Rusijo, ki je ukrajinsko zmago že označila za politično in očitala politizacijo evrovizijskega izbora. Na stavnicah je sicer najbolje kazalo prav Rusiji, Avstraliji in Ukrajini. Nacionalne žirije je prepričala predstavnica Avstralije Dami Im, sicer rojena v Južni Koreji, gledalce vseh 42 letos sodelujočih držav pa Ukrajina z Jamalo. Seštevek točk je prinesel zmago Jamali, ki v pesmi 1944 tematizi-ra deportacijo krimskih Tatarov v času Stalinove vladavine. V finalu je nastopilo 26 držav, med njimi pa letos ni bilo Slovenije, saj je naša predstavnica Emanu-ella s skladbo Blue & Red izpadla v drugem predizboru, ki je potekal v četrtek. Osvojila je 14. mesto med 18 nastopajočimi, za finale pa je bila potrebna uvrstitev med deseterico. The Stone Roses po 22 letih objavili nov single Skupina The Stone Roses je po 22 letih mirovanja izdala nov sin-gel All For One. Že nekaj časa so krožile govorice, da člani skupine pripravljajo novo gradivo, vendar tudi ob izidu nove skladbe ni jasno, ali si njihovi oboževalci lahko obetajo nov album. Skupina sicer načrtuje sklop poletnih koncertov po Veliki Britaniji in Irski, nastopili pa naj bi tudi na newyor-škem Madison Square Gardnu. The Stone Roses so bili del man-chesterske scene, ki se je začela razvijati konec 80-ih let skupaj z zasedbami, kot sta Happy Mondays in Inspiral Carpets. Njihov prvenec The Stone Roses je izšel leta 1989 in se povzpel na lestvice najboljših albumov vseh časov. Uspeha prvenca z izidom drugega albuma The Second Coming leta 1994 skupini ni uspelo ponoviti. Člani so se nato razšli, ponovno pa so se združili leta 2012 in se podali na turnejo. Že tedaj so napovedovali izid tretjega albuma, a o podrobnostih od takrat niso govorili. Jan Plestenjak dviguje krila Jan Plestenjak predstavlja nov videospot. Tokrat je video podobo doživela naslovna skladba z njegovega aktualnega albuma Dvigni krila. To je že 35. Pleste-njakov videospot in tretji uradni single z zadnjega albuma. Videospot so snemali v restavraciji Soba 102 s preverjeno ekipo režiserja Perice Rajčiča, ki je za Jana posnel že četrti video (Ob tebi bom ostal, Stara dobra in Prelepa za poraz). Četrt stoletja Max kluba Legendarni velenjski klub Max slavi letos 25-letnico delovanja. V tem času je na svojem odru gostil preko 400 dogodkov različnih žanrov. Med imeni nastopajočih na Maxovem odru izstopajo Ba-jaga, Riblja Čorba, Res Nullius, Jinx, Magnifico, Miladojka You-need, Pankrti, Partibrejkers, Hladno Pivo, Urban & 4, Mi2, Hamo & Tribute 2 Love, Tabu, Nude ...). Pripravili so tudi številne dogodke urbane plesne glasbe z znanimi didžeji (Umek, Valentino Kanzyani, Dojaja, Bizy, Mrs. Jooles ...) in nekaj jazzovskih presežkov (Boško Petrovič, N.H.O. Pederssen, Big Band RTVSlo, Peter King, Matija Dedič, Jure Pukl, Primož Grašič, Nina Str-nad, Robert Jukič ...). Skupaj z nekaterimi drugimi partnerji je Max klub sodeloval tudi pri organizaciji nekaterih odmevnih dogodkov v Rdeči dvorani (Candy Dulfer, DeFunkt, Parni Valjak, Bijelo Dugme, Count Basic ...). Prvi singl Stara dobra je Jan predstavil pred izidom 13. studijskega albuma, že v prvem tednu pa je pesem postala Youtube uspešnica ter najbolj predvajana pesem na številnih radijskih postajah. Z drugim singlom, čutno balado Prelepa za poraz, se je Jan v videu pojavil v vlogi duhovnika, med poslušalci pa je pesem, ki je nadaljevanje zgodbe Ona sanja o Ljubljani, naletela na odličen sprejem. 25. obletnico bo klub Max praznoval z velikim glasbenim dogodkom 1. julija pred Rdečo dvorano. Ekskluzivno za to priložnost se bodo ponovno zbrali člani zasedbe Res Nullius, poleg njih pa bo nastopila še legendarna beograjska zasedba Partibrej-kers, ki ostaja zvesta rokenrolu že več kot trideset let. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Zaka' pa ne - Boš ob meni vse življenje 2. Ansambel Tonija Verderberja - Biser z gora 3. Ansambel Maj - Frizerski salon 4. Sekstakord - V srcu si 5. Tapravi faloti - Življenje je dar 6. Ansambel Naveza - Če lahko bi me slišala 7. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine 8. Veseli Dolenjci - Pazi se na morju 9. Ansambel Azalea - Ta tvoja igra 10. Ansambel Jureta Zajca - Ključ do sreče www.radiovelenje.com zelo na kratko GORA ROCKA Znana so imena nastopajočih na 12. festivalu GorA RockA, ki bo potekal od 23. do 26. junija na Šentviški planoti. Nastopili bodo Steve 'n' Seagulls, Hamo & Tribute2love, Super action heroes, Q2O, Siddharta, Mi2, Adam, Ansambl Ikebana, Prelude, S.A.R.S., Big Foot Mama, I.C.E., Skee-beep in Ležeči nebotičnik. MUFF Where You Left Me je naslov novega singla skupine Muff, ki bo izšel na novem albumu, katerega izid lahko pričakujemo jeseni in bo v celoti posnet v angleškem jeziku. Za pesem so na različnih lokacijah v Ljubljani in na Gorenjskem posneli spot, ki so ga že predstavili na svojem Youtube kanalu. LOS VENTILOS Los Ventilos napovedujejo novo skladbo z naslovom Balada (med vzdihom in izdihom). Gre za zadnjo v nizu štirih skladb skupine, ki so jih odpeli štirje slovenski pevci. Po Gregi Skočirju (Odpri Ventile), Tomiju Megliču (Vanilija ) in Tomislavu Jovanovicu Tokacu (Ne gledam nazaj) bo zadnje sodelovanje sklenil Omar Naber. REBEKA DREMELJ Po dolgem času Rebeka Dremelj predstavlja novo pesem Svet za zaljubljene. Skladbo je napisal kitarist njenega spremljevalnega benda Primož Hudoklin, z bendom pa so jo posneli v živo. Spremljajoče vokale je posnela novo pečena mamica Manca Špik. PIVO IN CVETJE Letošnji festival Pivo in cvetje, ki bo potekal od 14. do 17. julija, bo prinesel kar 60 različnih glasbenih dogodkov. Letos bodo v Laškem nastopili Tabu, Voodoo Vegas, Siddharta, Joe Satriani, Jinx, Happy Ol'McWeasel, Mando Diao, Big Foot Mama, Leteči potepuhi, Gibonni, Šank Rock, Jan Plestenjak, Vlatko Stefanovski, Orlek in še marsikdo. Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 14 14 »«^AS 19. maja 2016 Ondanso na ploščadi pred kulturnim domom v Velenju (z leve) Marko Govek, prvi gasilec-logistik MOV, vsestranski prostovoljec in poznavalec ne-varnih stanj, Šentiljčan, povsod uporabni Drago Kolar ter prvi človek - štabni operater CZ MOV Bojan Prelovšek (vsi levi) ob zaključku velike civilnozaščitno-reševalne tekmovalne prireditve drug drugega takole spraševali: »Ali smo kaj pozabili, zašuštrali, iz rok izpustili... ?!« Primarij dr. Ivo Bizjak, prvi človek preverjanja znanja prve pomoči, je že nekaj trenutkov za tem javno izrazil čestitke organizatorjem za brezhibno, izjemno dobro in odlično izvedbo. Ne vprašajte, kako jim je odleglo! »Otroci pogosto še ne vedo, kaj je prav in kaj ne. O tem govori tale knjiga«, nam je pripovedoval raziskovalec iz Erica Zoran Pavšek, ko nam je kazal knjigo, ki pripoveduje o naravi in okolju. »Seveda jo priporočam tudi staršem,« je dodal. »Ker ti pogosto »pozabijo«, kaj je prav in kaj ne.« Čeprav sta zelo povezani, ju redko vidimo skupaj. Tokrat je sestri Mojco in Mileno Ževart povezalo cvetje. Milena je tista, ki ima večje veselje do dela na zemlji, saj je tudi strastna vrtičkarica, a rože imata radi obe. »Lepo se na-smej, tale bo obema za spomin. Pa še v okvirju bova,« je Mojca prišepnila Mileni, ki je v okvir dobesedno skočila. Zato tudi ni imela dovolj časa, da bi »naštudirala še bolj zapeljivo pozo«. Vseeno ne moreta skriti, da sta sestri, kajne? zanimivosti Britanci proti obveznemu nošenju visokih pet V Veliki Britaniji je peticijo proti obveznemu nošenju visokih pet na delovnem mestu podpisalo več kot sto tisoč ljudi, kar je dovolj za razpravo v parlamentu. Pobudnica peticije, 27-letna receptorka Nicola Thorp, je izjavila, da so trenutna pravila o oblačenju na delovnem mestu zastarela in sek-sistična. Povedala je, da se je tega Prvi prenos virusa zika s spolnim odnosom Nemški znanstveniki so zabeležili prvi primer prenosa virusa zika s spolnim odnosom. Obolela ženska je imela spolni odnos z moškim, ki se je z virusom okužil aprila v Portoriku. Zaradi geografske lokacije in časa v letu, v katerem se je bolnica okužila, so možnost prenosa s pikom komarja izključili. Bolnica prav tako ni potovala na območja, kjer bi se lahko okužila. »Domnevali smo, da bo prej ali slej prišlo do prenosa,« je povedala Christina Frank z oddelka za infekcijske bolezni na enem vodilnih javnih zdravstvenih inštitutov v Nemčiji. Dodala je še, da je verjetnost za prenos s spolnim odnosom moč mišic. Bolezen vodi v šibkost mišic rok in nog oziroma v ohromitve. Upokojenec bo grob delil z jazbečarjem Nemška aachenska škofija je 68-letnemu nemškemu upokojencu, ki je bil zelo navezan na svojega psa jazbečarja, na osnovi prošnje izdala dovoljenje, da si bo lahko grob delil s svojim ljubljenčkom. Pes z imenom Mucek je sicer že poginil, njegove po- zavedla, ko je decembra prišla v službo v čevljih z nizko peto, pa so jo pristojni opomnili, da bi morala nositi od pet do deset centimetrov visoke pete. Thorpova se je temu uprla in argumentirala, da moškim sodelavcem tega ni treba, nakar so jo poslali domov brez plače. Parlamentarce zdaj čaka razprava o vprašanju, če so trenutno veljavni zakoni še aktualni ali potrebni nadgradnje - delodajalec pobudnice pa je med tem že spremenil politiko in med pravila oblačenja zapisal, da lahko uslužbenke nosijo čevlje brez pet. sicer v Nemčiji veliko večja od verjetnosti za prenos s pikom komarja. Znanstveniki so potrdili tudi, da okužba z virusom lahko povzroči nevarno nevrološko motnjo Guillain-Barrejev sindrom. Pri tem sindromu imunski sistem v odzivu na bakterijsko ali virusno okužbo napade dele živčnega sistema, ki nadzirajo smrtne ostanke pa so dali upe-peliti. Do smrti lastnika bodo shranjeni na varnem, ko pa se upokojenčevo življenje izteče, bodo k njemu v grob položili tudi Mucka. Za izdajo dovoljenja je morala škofija spremeniti svoja pravila o upravljanju pokopališč, so pa poudarili, da gre za enkratno odločitev. Poročila se je Erdoganova hči Hči turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je v Ca- rigradu dahnila da svojemu izbrancu Selcuku Bayraktarju iz družine turškega industrialca, seveda ob strogih varnostnih ukrepih: zaradi poroke je bilo zaprtih več cest v Carigradu, širše območje poročne dvorane pa je bilo zaprto za javnost. Na slavje je bilo povabljenih okoli šest tisoč gostov, med njimi tudi več tujih voditeljev. Izbranec znane neveste je študiral na tehnični univerzi v Carigradu in doktoriral na tehnološkem inštitutu Georgia v ZDA. Zadolžen je za tehnologijo v družinskem podjetju Ba-kyar Makina, ki proizvaja brez-pilotne letalnike in sodeluje v več projektih razvoja turških obrambnih sil. Edincev je vedno več Psihologi se delijo v mnenjih glede glavnih karakternih značilnosti edincev: nekateri pravijo, da so predvsem egoistični in razvajeni, spet drugi pa menijo, da gre za najsrečnejše ljudi na planetu. Eno je gotovo: njihovo število narašča, tudi pri nas. Nekateri podatki razkrivajo, da je v sodobnem svetu vsak četrti človek edinec, v nekaterih državah vsak tretji. Nekateri so ob tem prišli do ugotovitve, da je nadpovprečno število edincev perfekcionistov in multiprakti-kov, češ da so navajeni delati sami. Psihologi na drugem bregu vztrajajo, da je tudi v družinah, kjer je pet otrok, lahko kakšen z lastnostmi, ki jih pripisujejo edincem. »Takšni otroci se pogosto ne ozirajo niti na želje in potrebe staršev, kaj šele na koga drugega,« pravijo. frkanje » Levo & desno « Kdo koga v rog Ne v dvorani, v rogu se bo verjetno odločilo, kdo bo letošnji rokometni prvak. V Rdeči dvorani zmagovalca ni bilo, zato naj bi bila odločilna tekma med velenjskim Gorenjem in celjsko Pivovarno Laško v celjski dvorani Zlatorog. Podobnost Letošnje vremensko dogajanje je kot razmere pri nas. Noče in noče nastopiti pomlad! Konec nadaljevanke Po mnogih epizodah je zdaj menda res konec šo-štanjske »nadaljevanke« z naslovom: »Pokrito tržnico bomo odprli!« I Neusklajenost V nekaterih občinah so t presene-tm čeni, ker ■' občanov "T ne zanima . denar, ki ga ponujajo za sofinanciranje malih čistilnih naprav. Seveda, ko pa je država datum ureditev takih naprav pomaknila za šest let naprej. Ljudi pa denar nič ne žuli. Nova stranka Dobili smo še eno novo stranko. Novo ljudsko stranko. Mnogi dvomijo, da bo prinesla res kaj novega. Velenjske žuželke V Velenju imamo rokometne ose, na tržnici in plaži imamo čmrlje, v sadnem parku in drugih parkih čebele ... Nekateri vedo povedati tudi, kje so troti. Vendarle manj Na srečo se vendarle zmanjšuje število brezposelnih. Vseeno pa je še zelo veliko iskalcev zaposlitve. Precej tudi iskalcev dela. Zapomnili si bomo Vsaj obiskovalci velenjskega pomladanskega cvetličnega sejma si bodo zapomnili, kateri dan je bil letos res pomladanski. Odločilni Pa le ni res, da velenjski in celjski rokometaši krojijo le vrh slovenske lestvice. Krojili so tudi vrh nogometne. Pa sodniki, bi še kdo dodal. Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 25 12. maja 2016 ""^Jis REPORTAŽA 15 Zmoremo brez odpadkov? Na okrogli mizi so predstavniki lokalne skupnosti, ministrstva, ekologi in podjetniki razpravljali o gibanju Zero Waste, ki spodbuja trajnostno ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo Tina Felicijan Da bi dvignili ekološko zavest, preprečili ustvarjanje novih odpadkov, spodbudili racionalno ravnanje in tako pomagali pri reševanju težav onesnaženja planeta, je svetniška skupina Stranke modernega centra podala pobudo, da se Mestna občina Velenje pridruži evropski pobudi Zero Waste oziroma Brez odpadkov, je povedala predsednica velenjskega odbora stranke in podžupanja občine Breda Kolar. »Občina veliko dela na tem področju in išče rešitve, mi pa želimo pokazati še druge možnosti, ki bodo morda prinesle nove ideje. Glede na to, da je območje Šaleške doline precej industrializirano, moramo razmišljati, kaj storiti z odsluženimi proizvodi, kako jih lahko preusmerimo v novo poslovno priložnost, bodisi pridobimo surovine za ponovno proizvodnjo bodisi ustvarjamo nova delovna mesta. Neizkoriščene priložnosti vidim prav v krožnem gospodarstvu, o katerem bi lahko začeli razmišljati tudi pri nas,« je utemeljila pobudo. Kaj pomeni Zero Waste? Ljudje si napačno predstavljajo, da Zero Waste pomeni, da družba ne bo več ustvarjala odpadkov. »Gre za to, da čim več nastalih odpadkov ločeno zbere- kova. »Ljudi je treba spodbujati z načeli, kot je plačaj, kolikor od-vržeš, treba se je posvetiti preprečevanju nastajanja odpadkov, izločanju organskih odpadkov iz tistih, ki gredo v reciklažo, za > V Sloveniji na leto nastane 432 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca. Skoraj polovico jih recikliramo, 38 % odvržemo, 12 % kompostiramo, pri čemer imamo še največ rezerv in priložnosti, manj kot odstotek pa sežgemo. S tega vidika Slovenija bolje ravna z odpadki kot denimo Danska in Švedska, ki še veliko sežigata. mo in jih potem vrnemo v snovne ali naravne tokove. Plastiko, denimo, vrnemo nazaj v proizvodnjo plastike, organske odpadke pa v kompostiranje,« je pojasnila Erika Oblak iz organizacije Ekologi brez meja. V sistemu Zero Waste odpadkov ne odlagamo in jih ne sežigamo, poleg tega pa stremimo k oblikovanju izdelkov, ki jih lahko recikliramo ali ponovno uporabimo. Da bi koncept vpeljali v rabo, je treba spremeniti način razmišljanja, pravi Obla- vse to pa je treba povezati veliko udeleženih. Ni dovolj le komunalno podjetje, sodelovati morajo občina, nevladne organizacije, socialna podjetja in odjemalci odpadnih materialov.« Za svet brez odpadkov ... Imamo v MOV še kaj neizkoriščenih priložnosti pri ravnanju z odpadki? Odgovarja vodja tehnološke priprave dela v podjetju PUP Saubermacher Alenka Cen- trih Ocepek: »Rezerve so vedno, sortirane analize pa kažejo, da so največje v mešanih komunalnih odpadkih, v katerih najdemo do 50 % odpadkov, ki bi jih še lahko ločili in prekanalizirali v prave snovne tokove. Čeprav imamo ločene zabojnike za embalažo, le-to velikokrat najdemo v črnih zabojnikih, ker nekateri doma ne ločujejo.« To Zero Waste rešuje z napravo za mehansko izločanje in recikliranje ter biološko stabilizacijo, ki omogoča dodatno sortiranje mešanih odpadkov za recikliranje ali kompostiranje. Centrihova pa vidi rešitev v zgodnjem ozaveščanju. »Nekaj priložnosti imamo predvsem pri učencih, dijakih in študentih, ki jih je treba opremiti z naravoslovnim vedenjem, da jim bo prišlo v zavest, kako pravilno ravnamo z odpadki in zakaj je to pomembno.« Odrasle, ki ne znajo pravilno sortirati, pa vabi, da vprašanja naslavljajo na PUP Saubermacher. ... je treba spremeniti način razmišljanja Lansko leto je v okviru projekta IMBI nastala primerjalna študija v zvezi z ravnanjem z odpadki med slovenskimi in hrvaškimi občinami. Pokazala je, da se na območju MOV ločeno zbere in obdela 5.238 ton odpadkov letno, kar znaša 53,24 % vseh od- V MOV na občana nastanejo 303 kilogrami komunalnih odpadkov letno, od teh je 141 kilogramov mešanih, med katerimi je še vedno veliko reciklantov in biorazgradljivih odpadkov. Največji delež ločeno zbranih odpadkov predstavljajo biorazgradljivi odpadki. Sledijo mešana embalaža, papir in karton, les, steklo, kosovni in ostali odpadki. Organski odpadki predstavljajo med 35 in 55 odstotki vseh komunalnih odpadkov v Sloveniji in so problematični, ker onesnažijo druge reciklate, zato je pomembno, da jih zbiramo ločeno. Tudi med ločeno zbranimi odpadki na območju MOV je približno toliko biorazgradljivih, ti pa predstavljajo tudi dobro polovico mešanih komunalnih odpadkov. Lanska analiza mešanih odpadkov v MOV je pokazala, da je v njih največ plastike - skoraj 30 odstotkov. Sledijo kuhinjski biorazgradljivi odpadki, pa papir in lepenka. Največ plastike v mešanih komunalnih odpadkih se znajde v stanovanjskih zgradbah v urbanem naselju. Največ biorazgradljivih odpadkov pa v mešane odpadke odvržejo obrtniški in trgovski obrati v urbanem naselju. Ekologi brez meja pravijo, da so visoki stroški ločenega zbiranja odpadkov mit. Po njihovih podatkih slovensko gospodinjstvo za odvoz odpadkov v povprečju nameni 150 evrov letno, v prestolnici manj kot 100 evrov. Raziskava za MOV je pokazala, da povprečni mesečni račun na gospodinjstvo v individualnem bivanju (10 litrov, 2 odvoza tedensko MKO in 2 odvoza tedensko BIOO) znaša 17 evrov oziroma 204 evre letno. padkov, medtem ko se 4.600 ton odpadkov pošlje na mehanično biološko obdelavo v obrat SIM-BIO v Celje. Mirjam Britovšek, ki pri medobčinski inšpekciji, re-darstvu in varstvu okolja dela na področju ravnanja z odpadki, gibanje Zero Waste pozdravlja, a pravi, da gre za politiko ravnanja z odpadki na najvišji ravni. »Stvari so povezane z zakonodajo, uredbami, strategijo države na tem področju. Vsekakor se bo v zvezi s tem opredelil mestni svet. Gibanje ima potencial, je pa res, da se v nekaterih delih razlikuje od strategije Evropske unije za ravnanje z odpadki od zahtevanih pogojev, zato je odločitev povezana s celotno državo. Moje osebno videnje je, da bo določene zahteve težko izpolniti.« Ni pa nemogoče, kar dokazujejo na Vrhniki, kjer že vrsto let z odpadki ravnajo po načelih Zero Waste, uspeva pa jim z motivacijo in nagrajevanjem občanov, ki občutijo in opazijo sadove svojega truda, je povedal Jernej Fe-fer s tamkajšnjega komunalnega podjetja, ki je predstavil primer odlične prakse. ■ Nihče ni podlegel poškodbam Na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip RK in CZ znova zmagala ekipa Gorenje Group iz Velenja - Pohvale za organizacijo in prikazano znanje Tatjana Podgoršek Velenje, 14. maja - Območno združenje RK Velenje, tukajšnji občinski štab CZ ter celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje so bili organizatorji 23. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite (CZ) in Rdečega križa (RK) za celjsko in zasavsko regijo. Hkrati je potekala tudi osrednja gasilska vaja poveljstva Mestne občine Velenje. Usposabljanja se je udeležilo 18 ekip, ki so na različnih delovnih točkah v mestu »reševale življenja ljudi« v štirih različnih primerih: delo z emigran- Ekipa Gorenja Group se bo udeležila še državnega usposabljanja ekip prve pomoči RK in CZ. ti, neurje, potres ter prometna nesreča. Čeprav udeleženci niso poklicni reševalci, so svoje naloge opravljali skoraj tako kot tisti, ki se z reševanjem življenj in ohranjanjem zdravja srečujejo v različnih primerih vsak dan. Tako so ocenili opazovalci, ki so pozorno spremljali ekipe pri delu, pohvalila jih je tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Ta jih je ob koncu nagovorila in jim podelila priznanja. »Visoka raven usposobljenosti ekip je bila z izjemnimi rezultati lani potrjena tudi na evropski ravni.« Povedala je še, da je ministrstvo za obrambo pred nekaj dnevi podpisalo pogodbo o sodelovanju pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči EU, ki bo letos poleti potekalo v Ljubljani. Pohvalne besede je namenila še organizatorjem. Za nekatere ekipe so bili pomembni rezultati, vsem pa je bila skupna ugotovitev: nihče ni podlegel poškodbam. Zmagovalka regijskega preverjanja za celjsko regijo je bila ekipa Gorenje Group iz Velenja, za zasavsko pa ekipa Območnega združenja RK 2 Zagorja ob Savi. Obe omenjeni bosta oktobra letos Največ »poškodovanih« in različnih poškodb je bilo v prometni nesreči. nastopili še na državnem preverjanju v Slovenj Gradcu. To ni več usposabljanje, ampak tekmovanje Ekipa Gorenja Group se redno uvršča na najvišje mesto na regijskih usposabljanjih. Vodja ekipe Nada Borovnik deluje v njej že 15 let, drugi nekaj manj, zagotovo pa vsi več kot 10 let. »Čeprav smo zelo izurjeni, je vsako leto nekaj novega. Še pred 10 leti smo se usposabljali za oskrbo poškodovanih pri 45, danes že pri 70 vrstah poškodb. Na tekmovanju imamo za »poškodovane v nesreči« na voljo le 10 minut časa, vključno s tem, da se seznanimo s številom poškodovanih, vrsto njihovih poškodb in obveščenostjo o stanju nesreč,« je povedala. Njihova pomoč in znanje sta bila dobrodošla tudi že v kakšni delovni nesreči v Gorenju. Dva meseca pred tekmovanjem se pripravljajo enkrat na teden, tik pred njim na skupnih srečanjih urijo še »finese«. Pred tem rešujejo teste doma. Preverjanje ekip je pomembno, pravi, znanje ti pride prav tudi kje drugje. »Moramo pa priznati, da ne gre več le za usposabljanja, ampak kar tekmovanje. Na koncu so pomembne točke. V realnem življenju je to povsem drugače« je še dodala Nataša Borovnik. Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 16 16 SVET FINANC »»^AS 19. maja 2016 Svet f inanc /Ž Uspešnost podjetja je odvisna od kakovosti računovodskih storitev Tudi med računovodskimi servisi vlada velika konkurenca, pa tudi velik nered, saj so pravne norme zelo ohlapne - Urejene poslovne knjige so porok za uspeh podjetja Mira Zakošek Računovodski servisi se povezujejo v Zbornico računovodskih servisov, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Imajo 500 članov, čeprav je poslovnih subjektov s to dejavnostjo osemkrat več. Zbornica svoje člane zastopa pri institucijah, ki vplivajo na njihovo delovanje. Trenutno se na primer dogovarjajo o poenotenju vlog za odobritev finančnih sredstev ... Pripravljajo pa tudi različna izobraževanja, predavanja in strokovna srečanja in skrbijo za prepoznavnost dejavnosti pri naročnikih storitev. Povezujejo se v Evropsko zvezo računovodij (EFAA). Z različnimi dejavnostmi ozaveščajo poslovno javnost o pomenu izbire kakovostnega računovodskega servisa pri opravljanju njihove dejavnosti. O tem smo kramljali s predsednikom Zbornice računovodskih servisov Slovenije Aleksandrom Štefanecom. Zakaj se vam zdi tako zelo pomembno, komu zaupati vodenje poslovnih knjig? »Direktor podjetja je v skladu s predpisi odgovoren za pravilne in resnične podatke v bilanci. Zato je pomembno, da veste, komu ste prepustili vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih izkazov. Uspešnost podjetništva je namreč odvisna tudi od kakovosti računovodskih storitev.« Očitno to področje pravno še ni dobro urejeno? »Dejstvo je, da lahko v Sloveniji kdorkoli opravlja dejavnost računovodstva in davčnega svetovanja. To je zelo zaskrbljujoče. Na trgu nastopajo izvajalci računovodskih storitev brez ustrezne strokovne iz- obrazbe ali ustreznih funkcionalnih izobraževanj, z zelo omejenim znanjem in popolnoma brez izkušenj, ki bi naročniku zagotavljali kakovost in varnost pri poslovanju. Danes lahko računovodski Predsednik Zveze računovodskih servisov Aleksander Štefanec: »Seveda lahko ustreznost posameznega računovodskega servisa preverite tudi pri poslovnih partnerjih.« servis odpre praktično vsak. Od več kot 4.000 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z računovodskimi storitvami, je ustrezno strokovno usposobljenih samo 1.500.« Na kaj naj bodo podjetniki še posebej pozorni? »Izogibati se je treba izvajalcev, ki vnaprej obljubljajo najnižje davke, pa tudi takih, ki zaradi lastne varnosti obračunajo previsoke davke - »za vsak primer ...« H kakovostnim računovodskim storitvam lahko veliko pripomore tudi naročnik sam s svojim skrbnim in zakonitim poslovanjem ter s spoštovanjem pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Vsekakor se mora podjetnik prepričati o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah zaposlenih v servisu, povpraša naj o načinu hrambe tekoče in arhivske dokumentacije in preveri, če ima servis zavarovano poklicno odgovornost.« Kdaj predlagate, da je treba zamenjati računovodski servis? »Takoj ko izgubljate zaupanje vanj. Previdnost velja ob hitri rasti naročnika, ko izvajalec s svojimi kadrovskimi zmogljivostmi ni več sposoben slediti zahtevam naročnika; ko opazite vse več napak in ko se ob reviziji ali davčnem pregledu izkaže, da izvajalec svoje naloge ni opravil dovolj skrbno in kakovostno. Vsekakor pa odsvetujem, da bi kot edini razlog menjali servis zaradi cene. Izvajalci z nizkimi cenami imajo praviloma preveč strank in slabšo kakovost.« Seveda pa »slabi« izvajalci vplivajo na cene računovodskih servisov na trgu? »Vsekakor. Pritiski so ogromni. Cene se znižujejo, kar pa ni dobro, saj to vpliva tudi na zniževanje naložb v izobraževanje zaposlenih, tehnološko opremljenost in razvoj .« Kako pa lahko naročniki preverijo kakovost posameznega servisa? »Na ZRS smo iskali način, kako opredeliti merila kakovosti in strokovnosti, da bodo podjetja prišla do teh podatkov. Oblikovali smo standard izvajalcev računovodskih storitev in vzpostavili Katalog cer-tificiranih računovodskih servisov Slovenije. Ogledate si jih lahko na www.gzs.si/standard-zrs«. ncsEPtuu d.o.o. Nazarje POSLOVNE 5TORITVE Nove bonitetne ocene že na voljo AJPES je javno objavil letna poročila večine gospodarskih subjektov za leto 2015 - Pogovarjali smo se z vodjo velenjske enote Tanjo Žnidarko Poslovanje slovenskega gospodarstva se izboljšuje Podjetja in samostojni podjetniki so v svojih bilancah za leto 2015 izkazali boljše rezultate kot leto prej. Povečali so prihodke, neto dodano vrednost in neto poslovni izid ter zaposlovali več oseb. Rast prihodkov lahko pripišemo povečanju obsega prodaje na trgih EU, kjer so naša podjetja prodala za desetino več kot v letu 2014, podjetniki pa so zabeležili še večjo, kar 12,3-od-stotno rast. Prav tako so podjetja in podjetniki v letu 2015 dodatno zaposlovali, po opravljenih delovnih urah za pet odstotkov več kot leto prej. Neto čisti dobiček podjetij se je glede na leto 2014 povečal za 95,4 odstotka in znaša 1,7 milijarde evrov, pri podjetnikih pa za 10,5 odstotka in znaša 361 milijonov evrov. Podjetja so razvrščena v 10 bonitetnih razredov »Bonitetne ocene AJPES izražajo kreditno tveganje oziroma verjetnost, da bo pri določenem podjetju v roku enega leta prišlo do stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije. Ugodni trendi v gospodarstvu se tako odražajo tudi v bonitetnih ocenah za leto 2016. Podjetja so razvrščena v 10 bonitetnih razredov s pripadajočimi ocenami od SB1 (najboljša) do SB10 (najslabša) - višja, ko je ocena, večja je verjetnost, ta bo ocenjevano podjetje zašlo v težave« pravi Tanja Žnidarko. Pozitivni trendi pri poslovanju glede na preteklo leto so najbolj izraziti v podjetjih, ki delujejo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledijo finančna in zava- Tanja Žnidarko: »Višja ko je ocena, večja je verjetnost, da bo podjetje zašlo v težave.« rovalniška dejavnost, poslovanje z nepremičninami ter informacijske in komunikacijske dejavnosti z zmernim, a nadpovprečnim izboljšanjem poslovanja. Izrazito negativni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v velikem Ali lahko vsakdo preveri vsakogar? Zanimalo nas je, ali res lahko dobimo bonitetno poročilo kateregakoli podjetja v Sloveniji. V AJPES-u so nam pojasnili, da so bonitetne ocene pripisali vsem poslovnim subjektom (podjetjem, samostojnim podjetnikom in zadrugam), ki so predložili svoje letno poročilo za leto 2015 in so bili v tem letu tudi poslovno aktivni ter da jih lahko subjekti o svojem poslovanju dobijo brez omejitev. Seveda je mogoče pridobiti bonitetne ocene drugih poslovnih subjektov, tudi večine podjetij, ki so zavezana k reviziji računovodskih izkazov, če AJPES razpolaga z njihovim soglasjem za uporabo nerevidiranih podatkov pred javno objavo revidiranih letnih poročil. povečanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2016, so zaznani v dejavnosti rudarstvo, v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti. Sledijo dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. Manj intenzivni, a še vedno nadpovprečno negativni trendi pa so zaznani v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro. Najboljše bonitete pri podjetniških in poslovnih svetovalcih Največji delež dobrih bonitetnih ocen (SB1 do SB4) je AJPES pripisal podjetjem, ki imajo za glavno dejavnost poslovanja opredeljeno dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, saj je dobro ocenjenih kar 79 odstotkov teh podjetij, sledijo podjetja, ki delujejo v okviru pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (75 odstotkov podjetij). Visok delež dobrih bonitetnih ocen (med 65 in 75 odstotki) je tudi med podjetji z dejavnostjo socialno varstvo, informacijske dejavnosti, pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, dejavnost oskrbe stavb in okolice ter dejavnost potovalnih agencij. Kje lahko glede na bonitetne ocene pričakujete težave? Pogosteje se bodo z insolventnostjo srečevala podjetja, ki jih je AJPES ocenil z ocenami med SB8 in SB10. Med njimi izstopajo podjetja iz dejavnosti obdelave in predelave lesa, saj je med njimi kar 65 odstotkov slabo ocenjenih. IZKORISTITE PREDNOST MALEGA RAČUNOVODSKEGA SERVISA, KJER ŽE 15 LET DAJEMO POUDAREK OSEBNEMU STIKU IN VAŠIM POSEBNOSTIM. Zagotavljamo strokovnost, diskretnost in dosegljivost ob vsakem času. Ponosni smo, da vam poleg vsega znanja, ki ga potrebujemo za vodenje poslovnih knjig nudimo tudi posebnosti: • Vodenje knjig za poslovne enote tujih družb, • Mednarodno obdavčenje pravih in fizičnih oseb, • Ureditev dokumentov za delavce napotene na delo v tujino (detaširane delavce), • Na vašo željo vložimo tudi elektronske izvršbe za vaše neplačnike, • Za vas naredimo tudi vsa statistična poročanja, • Pomagamo vam pri ustanovitvi in zapiranju pravnega subjekta, • Za začetnike in nove stranke vodimo poslovne knjige prve mesece brezplačno. Prihranite čas in skrbi in izberite naš računovodski servis, saj bomo za vas opravili tudi vse stike z DURS, AJPES, ZZZS, UE, ZPIZ in poslovno banko. KNJIGOVODSTVO GOLOB Golob Milena s.p. Trubarjeva 1. 3320 Velenje •U T: 03 897 57 40 | M: 041 462 930 milena@knjigovodstvo-golob.si Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 17 19. maja 2016 SVET FINANC 17 Počasi, a vztrajno po začrtani poti Sekcija računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici vse bolj prepoznavna - Novembra srečanje podjetnikov regije Saša Tatjana Podgoršek Pred približno 10 leti se je pod okriljem Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice oblikovala sekcija računovodskih servisov s ciljem povezovanja, dviga kakovosti računovodskih storitev ter hkrati ozavestiti obrtnike, podjetnike o pomenu njihovega kakovostnega dela za poslovanje obratovalnic. Petra Pleterski, ki je bila pred nedavnim znova izvoljena za predsednico sekcije za naslednjih pet let, je dejala, da počasi, a vztrajno stopajo po začrtani poti. Na sestankih sekcije enkrat na mesec je namreč prisotnih vse več predstavnikov računovodskih servisov iz Šaleške doline. Še posebej spodbudno je, da niso to le direktorji, vodje servisov, ampak tudi njihovi zaposleni. »Nekateri servisi prehajajo v družinska podjetja, kar pomeni, da imamo tudi podmladek. Več članov pomeni več izkušenj, te pa so še kako potrebne za lažje razumevanje številnih sprememb zakonskih, podzakonskih aktov, pravilnikov. Prav tako Petra Pleterski pripomorejo k večji strokovnosti servisov in s tem k večji kakovosti računovodskih storitev. Glede na to, da se pojavljamo v medijih, da pripravljamo srečanje podjetnikov regije Saša, tudi vse več podjetnikov, obrtnikov prepoznava pomen kakovostnih računovodskih servisov.« Računovodska sekcija se je lani povezala z Društvom računovodij, ituiFoBit Natalija Aškerc s.p. | Vinska Gora 6b, 3320 Velenje Računovodstvo in svetovanje v povezavi z implementacijo in uporabo programa Pantheon DREAM TEAM / SANJSKO MOŠTVO @ PANTHEON Accounting Za vas smo dosegljivi na: E natalija.askerc@eurobit.si T 041 443 568 SVETO NTRIH Igor Centrih, s. p. Stanetova cesta 2a, Velenje 679 348 Poleg vodenja poslovnih knjig za s. p., d. o. o. in zasebnike, nudimo tudi davčno svetovanje, račune obresti in vs^vrste izračunov ^¡Z področja delovn|hrazmerij. finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline, kar sogovornica ocenjuje za eno od boljših odločitev. Največ povezovanja je v izobraževanju, pridobivanju novih znanj, izmenjavi primerov dobrih praks. »Povezovanje pomeni tudi več udeležencev na predavanjih, seminarjih, kar se kaže tudi finančno. Zaradi manjših stroškov lahko organiziramo več oblik izobraževanja, kot bi jih lahko, če se ne bi povezovali.« Da so na pravi poti, med drugim - tako Petra Pleterski - potrjujejo udeležba in rezultati ankete med udeleženci lanskega srečanja podjetnikov regije Saša. To jih je spodbudilo k pripravi srečanja tudi letos. O temi za zdaj še niso dogovorili. Običajno poskrbi zanjo država. Če ne bo kakšne druge aktualne, razmišljajo o analizi uvedbe davčnih blagajn, kaj so te »prinesle« in kaj »odnesle«. Najbrž bodo tudi tokrat povabili nanj predstavnike velenjskega finančnega urada Finančne uprave RS, s katerim sekcija tvorno sodeluje pri reševanju odprtih vprašanj. Poleg omenjenega so se člani sekcije pogovarjali še o analizi računovodskih servisov, ki imajo registrirano to dejavnost, razmislili pa bodo še o pobudi sodelovanja v obliki svetovanja s Saša inkubatorjem. Pregledi in ozaveščenost podjetnikov pomagata stroki Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline lani povečalo članske vrste - Formalna in neformalna druženja prinašajo strokovne rešitve Tatjana Podgoršek Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline deluje že 54 let. Ustanovljeno je bilo v času, ko je v dolini »cvetela« gozdarska in lesnopredelovalna industrija in ko je bila potreba po izobraževanju delavcev v računovodstvih velika. »Danes je vloga društva, ki deluje v okviru Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, stanovsko povezovanje in skrb za dvig ugleda tega poklica. Dolgoletna praksa kaže, da so prav neformalna druženja velikokrat tista, ki v sproščenem pogovoru in izmenjavi izkušenj prinašajo strokovne Računovodski servis NATJA d.o.o., zanesljiv ter izkušen partner za vaše uspešno ter varno poslovanje, z vami že 20 let. Specializirani smo za: • Celovite računovodske storitve (od A do Ž) • Celovite knjigovodske storitve • Davčno svetovanje za obstoječe stranke • Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja) • Individualno svetovanje za vse stranke • Ostale visoko kvalitetne storitve s področja računovodstva, knjigovodstva ter davčnega svetovanja • Možnost prevzema dokumentacije na sedežu podjetja stranke Računovodski servis NATJA d.o.o. Uriskova ulica 16, 3320 Velenje T: 03/891 90 86 M: 041-372-908 F: 08/205 17 98 E: natja.javornik@siol.net • Možnost dogovora izvajanja računovodstva na sedežu podjetja stranke Pri tem smo na trgu znani kot izkušen partner, ki išče najboljše zakonite rešitve za naše stranke! Zakaj izbrati Računovodski servis NATJA? Zanesljivost, izkušnje, visoka kvaliteta storitev, natančnost, ažurnost, vedno na voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita rešitev na enem mestu. Pokličite ali nam pišite! Z veseljem vam bomo pomagali! Kontor ŠALEK 74/A, 3320 VELENJE d.O.O. POSLOVNE STORITVE Vanja Pušnik s.p. Cesta Borisa Kraigherja 1 3320 Velenje Tel.: 03 / 5 870 754 vanja.pisarna@gmail.com Računovodske in knjigovodske storitve Kadrovsko svetovanje Zdenka Presečnik Firšt rešitve,« pravi Zdenka Presečnik Firšt, predsednica društva. Prepričana je, da bo tudi zgledno sodelovanje s sekcijo računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici zlasti pri organizaciji strokovnih seminarjev in medsebojnem nudenju strokovne po- moči pripomoglo k dvigu ugleda poklica in izvajalcev kakovostnih računovodskih, finančnih storitev. »Posledica« tega povezovanja je že večje število članov društva iz regije Saša. Na nedavnih »dnevih računovodij« v Portorožu je - po njenih besedah - število novih članov z velenjskega konca preseglo pričakovanja. »Izmenjava znanje na formalni in neformalni ravni je za nas bistvenega pomena.« Na vprašanje, ali tudi v okolju Zgornje Savinjske doline vse več obrtnikov, podjetnikov prepoznava pomen kakovostnih servisov, je Presečnik Firštova odgovorila: »Podatka, ali ti zapuščajo slabe računovodske »storitve« oziroma slabe servise, nimam. Verjamem pa, da pregledi, ki jih izvaja finančna uprava, in večja ozaveščenost podjetnikov pomagata, da bosta stroka in kakovostno delo našla pravo mesto.« Poleg dobrega računovodstva potrebujete tudi dobro reklamo! imšfiAK 03 8981750 ^ilM epp@nascas.si ASU RAČUNOVODSKI SERVIS Suzana Renko s.p., Mozirje asu.mozirje@gmail.com 041 429 755 Računovodske storitve in svetovanje Računovodski certilik; manjše družbe, samotlH podjetnike in zavode. - Marjeta Terbovšek s.p. Računovodske storitve, pomoč pri ustanavljanju podjetja, poslovno in davčno svetovanje 041 797 326 L- H r ' r 1 ^ I L I b 1 m. Irr ■ ife ---1 ti ■ 1111 h N > O a t Diubio {PelCVlllfe ■ Mimg rud ™Lmj pgiJpniirm K'ni-iïi ' i m pcM'tin ril ne b spni^ «Uofwi. iJ t tile II Vlit Mdurjr dhâtt] Pfr.jüd-* ill ßfrrc - 'r Hilvt Niwikilittwwh Pein» rltuniralrtrt - ï utab pre^irema iVrt □ «bltavrttdl pljf. Jh Hi^iflM bdrtircln limiiijû Cetaem ribifWHkbq - ru sefchj ubp primm nt TH ifilDi-jtijU. rtttT W fr Llsfrtifl M UE|iWi KanercHfln» révisa in forewib ui^ntu strt* priJrd pottaunii i rjiunmOdtir^j dränt^, fTunfnrjj r laUn&tfi vidiki; îrtnnd tçnnran Poslovni prllofnasi < j mk Tpr^ti 'rtuwodtfa driivrw. i Dem H^iirjjif «nein« nk MtuftMditeiluutinj uitvih»domeneptitadle. AitiKinling ta pa - udum J J row N H« I RtflstnelJ» padjÉtjj irt rü^ immbA Rottum v APQ ViïIJAd.û.û. Pf^rinilta J t. J J J C VrlPilt T Gl ses JJfQ, M «1 rt UUAuAnAt tftwukfUri part tEfttWI. tnkrnf» 11 t m Ii rwwwti im ■ » I WWW.4pfl-VilljB.Sj ■ Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 18 18 MED VAMI «»WAS 19. maja 2016 V Šmartnem na visokih vrtljajih Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki je eno od društev z daljšo tradicijo, saj so prvi občni zbor organizirali februarja 1949. V Šmartnem ob Paki in okolici so pomagali pri 'prometnem opismenjevanju' prebivalcev in pripomogli k poznavanju transportnih sredstev, saj je v sklopu društva včasih delovala avtošola, člani so si med seboj pomagali pri vzdrževanju (takrat še) redkih jeklenih konjičkov. Pred stavbo, v kateri so še danes prostori društva, je stal kanal, pravzaprav most, na katerem so 'šraufali'. V drugem tisočletju v sklopu društva, ki šteje več kot 100 članov, delujejo štiri sekcije, in sicer ljubitelji starodobnih vozil, avto moto društvo, modelarji ter ljubitelji starodobnih koles. Lani so bili še posebej delovni, saj so pomagali prekriti hišo, v kateri so klubski prostori, in te so lani tudi pobelili. Osrednja prireditev je že skoraj dve desetletji julijsko srečanje starodobnih vozil, ki so ga v spomin na dolgoletnega predsednika Marjana Piliha preimenovali v Pilihov memorial. Avto moto društvo sodeluje pri izobraževa- AMZ Slovenije letos še veliko postorili. Sprejeli so ambiciozen program, v katerem bodo skrbeli za izobraževanje in varnost v cestnem prometu od vrtca do ni strokovnjak nam je predstavil, kako lahko že desetinka sekunde odloča o življenju ali smrti. Na 'zaletavčku' (voziček, ki vozi po tirnicah navzdol in se zaleti Pri Grattonu so ob avtomobilih in motociklih na ogled tudi teleprinterji, radijski aparati, gramofoni in drugi električni aparati. starostnikov. V tem okviru bodo analizirali prehode za pešce, organizirali tečaj varne vožnje na poligonu na Vranskem, pripravili strokovne ekskurzije in še kaj. Za člani Društva ljudske tehnike Šmarno ob Paki je tudi leto- V zasebni zbirki so na ogled avtentični Tomosovi dirkalniki. nju otrok, podaja članom aktualne informacije s področij tehnike in tehnologije vozil ter aktivne in pasivne varnosti. Modelarji so lani izdelali lasten dron (qua-drokopter), samostojno in skupinsko pa v največji meri izdelujejo makete letal. Letos so se lotili projekta v merilu 1 : 1, saj nameravajo predelati Juga. Kolesarji pa pridno nabirajo kilometre na srečanjih in izletih. Člani bodo v sodelovanju z šnja prva večja prireditev - ekskurzija na Goriško, ki je potekala v znamenju prometne varnosti ob nepogrešljivem vonju staro-dobnih vozil. Tamkajšnji prometni strokovnjak Miran Mozetič jih je peljal v oddelek prometne varnosti Strojne prometne in lesarske šole v Novi Gorici. Tam je spregovoril o reakcijskih časih, zavornih poteh pnevmatik in drugih zadevah, povezanih s prometno (ne)varnostjo. Izkuše- v avtomobilsko pnevmatiko) so lahko posamezniki v praksi preizkusili trk pri hitrosti 13 km/h in se prepričali, da varnostni pas ni modni dodatek. Pri hitrosti 30 km/h se masa našega telesa poveča za osemkrat, pri 50 km/h pa že triindvajsetkrat, kar so lahko ugotovili s prirejenimi tehtnicami. Med drugim so preizkusili očala, ki simulirajo občutek alkoholiziranosti, katerih učinek je podoben, kot če bi na hitro popil liter vina. Seveda so imeli težave in nikakor niso mogli koordinirati gibov. Takšna vzgoja ni namenjena zgolj mladini, ampak koristi prav vsakemu udeležencu v prometu. Poleg tega so si ogledali muzej motociklov in mopedov na šoli, muzejsko zbirko dirkalnih Tomosovih specialk in Grattonov muzej na italijanski strani meje, kjer so v prvi vrsti razstavljena vozila znamke Ford, motocikli, električne in elektronske naprave in še marsikaj. Splošno znanje so širili tudi z ogledom vojaške infrastrukture iz 1. svetovne vojne na Sabatinu in si mimogrede ogledali še Šmartno na Goriškem. Dan so zaključili na cvetličnem sejmu v stari Gorici, kar je bilo po godu ženskemu delu ekipe. ■ Emil Šterbenk Najlepši petelin na vasi Topolšica, 8. maja - V Sloveniji kikirika veliko petelinov, ampak verjetno samo v Topolšici izbirajo najlepšega med njimi. V okviru praznika krajevne skupnosti Topolšica je turistično društvo Topolšica podeželje v sodelovanju z društvom gojiteljev malih živali Velenje že drugič organiziralo razstavo petelinov in izbor najlepšega. Kljub slabemu vremenu so pod šotorom uspešno izpeljali dogodek. Obiskovalci so lahko glasovali med pasemskimi in domačimi petelini. Najlepši petelin med domačimi je bil petelin Marije Ferk iz Lokovice, pr- vo nagrado med pasemskimi pa je prejel petelin šestletne deklice Aneje Jakupovič iz Topolšice (na sliki), pasme brahma kokoši, ki veljajo za največje kokoši na svetu. Kmetijska zadruga Šaleške doline je priskrbela nagrade za najboljše. Prireditve se je udeležil tudi predsednik D G M Ž Ivan Kočiv-nik. Na razstavo sta svoje peteline pripeljala tudi gojitelja Branko in Sanja Fonda iz Radeč. Fonda je podrobneje predstavil pasme kokoši in njihove značilnosti. V svetu je nekje med 700 do 800 vrst kokoši, malih in velikih. Povedal je tudi, da različne pasme kokoši nesejo različna jajca, ne le po velikosti, ampak od rjavih, ki so najbolj pogosta pri nas, do belih, zelenih in rdeče obarvanih. Na razstavi so lahko obiskovalci videli tudi petelina afriške divje kokoši - pegatke, za katero je zanimivo, da petelin ne kikirika in ima na glavi namesto grebena kostni izrastek. V Turističnem društvu upajo, da bo prireditev postala tradicionalna in bo prihodnjič sodelovalo še več gojiteljev in domačinov, a Petra Lipičnik Dva sampiona in presenečena vinska kraljica Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki razglasilo rezultate ocenjevanja lanskega letnika in podelilo priznanja Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 14. maja - V dvorani gasilskega doma v Šmar-tnem ob Paki je tamkajšnje društvo vinogradnikov pripravilo prireditev, na kateri so razglasili rezultate ocenjevanja vina letnik 2015 ter podelili priznanja vinogradnikom. Kot smo že poročali, je lanski letnik šmarških vinogradnikov zelo kakovosten, o čemer priča kar 59 zlatih priznanj (od 96 vzorcev). Še posebej sta izstopala nosilca naziva šampion (prejme ga vinogradnik za vino, ki je prejelo najvišjo oceno). To sta bila Jože Kugler (za belo) ter Martin Pungartnik (za rdeče vino). Peter Krajnc, predsednik društva, nam je ob tej priložnosti dejal, da so se člani društva lani zelo izkazali tako v skrbi za vinsko trto kot tudi kasneje v kleteh. »To je tudi odraz številnih izobraževanj, ki jih organiziramo. Zato jih bomo nadaljevali, saj se vsako leto »najde« kaj novega.« Letos praznuje društvo 20-letnico delovanja, zaznamovali jo bodo s prireditvijo v septembru. Podelitve priznanj se je udeležila tudi aktualna vinska kraljica Sara Stadler. »Ko sem se zjutraj peljala od doma, sem razmišlja- »Šampiona« z vinsko kraljico: Martin Pungartnik (prvi z leve) in Jože Kugler la, kam pravzaprav grem. Šmartno ob Paki, pa vinogradi? Sploh nisem vedela, da jih imajo, kaj šele, da raste na tem območju toliko različnih vrst vina in da je tako kakovostno. Po obisku kleti nekaterih tamkajšnjih vinogradnikov odhajam iz kraja z zelo pozitivnimi vtisi in zagotovo bom glas o kakovostnih vinih in vrlih šmarških vinogradnikih širila naokoli,« nam je povedala. Zanjo je dober vinogradnik tisti, ki kaže skrb za trto, da mu ne gre le za količino, ampak se bo trudil za kakovostno vino. Mora pa biti tudi dober človek. Dober kletar pa je tisti, ki skrbi za vino, z njim diha in razume, da je vino žlahtna pijača.« Po mnenju Sare Stadler ima vinogradništvo v Sloveniji velik potencial, a ga za zdaj še ne znamo izkoristiti. Zaradi majhnosti države je slovensko vino v svetu še preslabo poznano. »Smo pa biser.« Bi morala za promocijo narediti več država ali vinogradniki? »Država bi morala priti nasproti vinogradnikom pri zakonodaji, vinogradniki pa bi se morali bolje povezati in na trgu nastopiti skupaj,« je še menila aktualna slovenska vinska kraljica. a Zgodbo pletli za »izbrance« Predstavili nekaj tipičnih jedi ter vin domačih vinarjev -Kakovostna ponudba morda na ogled in v pokušino tudi drugim Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 7. maja - Turistično društvo in društvo vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki sta v tamkajšnji dvorani Marof pripravila prireditev z naslovom Kulinarika, vino in glasba. Na njej sta predstavila nekaj tipič- Ob tej priložnosti so za predjed pripravili pečene šnite kruha z vinskim šodojem iz šmarških starih vinskih sort, za glavno jed so ponudili svinjsko kislo juho z belimi žganci, za sladico pa sku-tine štruklje z vinsko omako iz modre frankinje. na, ki jih pridelujejo šmarški vinogradniki, in povedati širšemu krogu ljudi, da so kakovostna in da ne bi razočarala še tako zahtevnih poznavalcev in ljubiteljev vina. V občini Šmartno ob Paki se vinogradi razprostirajo na blizu ■ _ -g v nih jedi kraja, vino domačih vinarjev, krati pa sta udeležence seznanila še s tradicijo vinogradništva na območju spodnjega toka reke Pake ter s kulturo pitja. Boža Polak, predsednica šmar-ških turističnih zanesenjakov, nam je ob tej priložnosti dejala, da se je ideja za prireditev porodila konec lanskega leta, nastala pa je na osnovi večletnega tvornega sodelovanja med društvoma. Ne nazadnje so bili vinogradniki nekaj časa sekcija turističnega društva. Na prvo tovrstno prireditev so organizatorji povabili člane upravnih odborov obeh omenjenih društev ter predsednike društev, ki imajo svoje prostore v šmarški Martinovi vasi. Bo sledilo nadaljevanje dogodka? »Mi smo za to, da ponovimo zgodbo za širši krog občanov. Menimo, da je dovolj zanimiva tudi za kakšne druge priložnosti,« je odgovorila Polakova. Po besedah tajnika društva vinogradnikov Alojza Slemenška so želeli tudi tako predstaviti vi- 3 hektarjih površin, na njih raste 13.500 trsov 12 različnih vrst trt (iz katerih pridobijo 80 odstotkov belih vin). V največjem vinogradu je zasajenih 1600, v najmanjšem pa 300 trsov. Vina so ob tej priložnosti udeleženci tudi degustirali. Poleg »prave« hrane, »pravega« vina k jedem so organizatorji poskrbeli tudi za primerno glasbeno spremljavo - z ljudsko skupino Prijatelji ter frajtonarjem Markom Juvanom. Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 19 19. maja 2016 MED VAMI 19 Mdance na svetovno prvenstvo v Rim Plesna šola Mdance iz Velenja se je udeležila svojega 4. tekmovanja, in sicer International Dance Open v Zagrebu, kjer so od sedmih nastopov prinesli domov 6 zlatih in eno srebrno medaljo. Poleg tega so prejeli še dve diplomi za naj talentirano plesalko tekmovanja. S temi nastopi pa so se tudi uvrstili na svetovno tekmovanje, ki bo letos v Rimu. Tekmovali so v dveh zvrsteh, ena je bila street dance show, druga pa Zumba. Pika Ceraj je osvojila 1. mesto (Zumba otroci) in posebno priznanje za naj talent tekmovanja. Hana Fijavž je osvojila 2. mesto, prav tako v kategoriji Zumba otroci, Rene Abram (1. mesto Zumba mladinci), Ajda Kričaj 1. mesto (Zumba odrasli), prvo mesto pa so osvojile tudi Maša Kaiser, Tia Obre- za in Aneja Blazinšek (Zumba trio mladinke). Mentorica vseh Zumba točk je tudi vodja plesne šole Mojca Marko. Točki Pink Partner in Minions pod mentorstvom Marka Golu-boviča sta osvojili prvi mesti v kategoriji street dance showa in jih tako popeljali na svetovno prvenstvo. Uspešni na natečaju Evropa v šoli Kar 5 mladih Šalečanov v Ljubljani prejelo nacionalne nagrade za svoja dela Ljubljana, Velenje, 13. maja - Čeprav je bil datum za vraževerne nesrečen, je bil prejšnji petek srečen za mlade nagrajence letošnjega nacionalnega natečaja Evropa v šoli. To je bil namreč dan, ko so v Pionirskem domu v Ljubljani podelili letošnja najvišja državna priznanja natečaja, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Tudi na velenjski zvezi so bili zelo zadovoljni, saj je komisija tudi letos med deli mladih Šalečanov, ki so jih poslali na natečaj, prepoznala najboljše v državi. Letos so prejeli kar 5 državnih priznanj. V petek so nagrajenci skupaj z mentorji in predstavniki velenjske zveze odpotovali na zaključno prireditev. Kot so nam povedali ob prihodu domov, jih je ta navdušila. Bila je pika na i priznanju, ki bo nagrajence ve- dno spominjal na njihov uspeh. »Ustvarjali smo na temo Ustvarimo boljši jutri,« smo izvedeli. Tudi letos so osnovnošolci iz Šaleške doline prispevali dela v vseh kategorijah, najbolj uspešni pa so bili na literarnem in likovnem natečaju. Med literarnimi deli iz vse Slovenije je Ania Ma-ričic Baric iz OŠ Gorica zasedla 2. mesto med učenci druge triade. Njeno delo nosi naslov Nevidni otroci, mentorica pa je bila Nevenka Smolčnik. Med učenci Letošnji nagrajenci na državnem natečaju Evropa v šoli so nagrade prejeli v petek v Ljubljani. tretje triade je učenec OŠ Antona Aškerca Rok Tadej Brunšek prav tako dobil 2. nagrado. Njegovo delo nosi naslov »Ustvariva si boljši jutri - jaz in ti«. Mentorica je bila Nevenka Hvalec. Posebno nagrado na likovnem natečaju so prejeli kar trije učenci CVIU Velenje. To so Tilen Strmčnik, Tilen Krenker in Dominik Podpečan. Njihov mentor je bil Robert Klančnik. ■ bš Taborniška dogodivščina v dežju Ponikva pri Žalcu, 13. in 14. maj - Pretekli konec tedna so bili taborniki rodu Jezerski zmaj Velenje ponovno zaposleni, tokrat z izvedbo še enega tekmovanja z naslovom ŠTPM oziroma Še ta počasnemu mine. Namenjeno je bilo tabornikom od 5. razreda dalje. Petkov večer je bil namenjen preizkusu znanja topografije in vrisovanja. Da bi razbili napetost, pa so organizatorji pripravili tudi strateško igro, pri kateri so tekmovalci gradili „krasni novi svet". Po krajši noči so se tekmovalci podali na pot. Po okolišu so iskali tako imenovane kontrolne točke. Na njih so opravljali različne naloge, pri katerih so morali pokazati vse svoje taborniško znanje in iznajdljivost. Taborniki so še enkrat pokazali, da jih nič ne more ustaviti, saj so kljub deževnemu vremenu uspešno zaključili tekmovanje in si tako nabrali ogromno lepih spominov. a Uršika Holešek, foto: Nik Jevšnik Petankarji se že ponašajo z rezultati Članom Društva petanke Velenje se treningi obrestujejo, saj na tekmovanjih pobirajo odličja Petanka je balinanju podobna igra s kovinskimi kroglami. Igrišča za petanko so peščene ali travnate površine. Igra se samostojno, ekipa pa lahko šteje dva ali tri člane. »Prav tako kot pri balinanju vržemo balinček na razdaljo 6-10 metrov in stopimo v krog ter z meti krogel bližamo ali razbijamo krogle. Najbližja krogla šteje točko,« je petanko opisal Aleksander Čanč, predsednik Društva petanke Velenje. Gre za sorazmerno mlado društvo, ki ima vsaj eno veliko željo: omogočit aktivno igranje petanke v velenjski občini, Sloveniji in zunaj meja. »Osnovni namen društva je vzpostaviti mrežo igralk in igralcev petanke doma in drugje ter jo razširiti med osnovnošolce in srednješolce. Namen je navdušiti in pridobiti mlade, saj bomo s tem pripomogli tudi k njihovemu pravilnemu usmerjanju in odraščanju.« Trenutno društvo šteje že 25 članov in članic, pet cicibanov in dva pionirja. Društvo deluje pod okriljem Petankarske zveze Slovenije, člani pa se lahko udeležujejo tudi mednarodnih tekem v tujini. »Trudimo se, da bi v naslednjem letu konkurirali za CC-CUP, ki vključuje Avstrijo, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Češko, Hrvaško in še nekaj držav,« pravi Čanč. »Žal pa imamo trenutno le dve igrišči v Sončnem parku, ki sta namenjeni usposabljanju novih članov, zato si moramo za večje tekme igrišča izposojati. Za izvedbo takih tekem na- mesti in eno prvo. Damjan Luk-man, Katja Čanč in Mujo Nuha-novic ter Avgust Vtič in Aleksander Čanč so se obarvali z bronom, z zlatom pa Damjan Luk-man, Stojan Kuri in Mitja Oce- Aleksander Čanč z ljubljansko ekipo Medvedi na državnem prvenstvu veteranov mreč potrebujemo 15-20 igrišč,« je dodal. Lani avgusta so priredili prvo promocijsko tekmo na zasebnem igrišču, za letošnje državno prvenstvo veteranov pa so igrišče uredili v Letnem kinu. Tekmovanj se seveda radi udeležujejo in domov prinašajo tudi odličja. Na državnem prvenstvu veteranov so osvojili dve tretji pek. Na aprilskem petankarskem turnirju TOUR dvojice, ki se ga je udeležilo 34 ekip iz vse Slovenije, so se prav tako dobro odrezali. Dve od štirih velenjskih ekip sta se uvrstili med 16 najboljših, ena med prvih osem, ekipa Avgusta Vtiča in Aleksandra Čanča pa je osvojila 3. mesto. a Tf ■ Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT "^AS 19. maja 2016 Veliko slavje Ljubljančanov v Velenju Rudarji kljubovali Olimpiji globoko v sodnikov dodatek - Naslov v Ljubljano po 21 letih - V Celju zgolj za prestiž Za nogometaše ljubljanske Olim-pije je prvenstvo končano. Po 21 letih so z zmago nad Rudarjem z 1 : 0 spet postali lastniki najbolj cenjene lovorike v nogometu, naslova državnega prvaka. Po presenetljivi zmagi s 3 : 2 Rudarja v predprejšnjem krogu nad Mariborom v njegovem Ljudskem vrtu so imeli Ljubljančani pred zadnjima dvobojema spet tri točke prednosti. Pred sobotnim predzadnjim krogom so bili odločeni, da prvenstvo osvojijo že v Velenju. Predzadnja tekma v tej sezoni je po izjavah v klubu privabila ob igrišče najmanj 2800 gledalcev. Večina pa jih je bila iz Ljubljane oziroma navijačev Olimpije. Zato je bilo Velenje v soboto Zelenje, kot so ga nekateri slikovito poimenovali. S takšnim obiskom je klub dobro obogatil svojo blagajno, dobro pa so zaslužili tudi gostinci. Tudi ženske tokrat niso imele prostega vstopa. »Zaradi logistike« so pojasnili v klubu. Eden od navijačev, ki živi daleč od središča Šaleške doline, na njenem obrobju in ne zamudi skorajda nobene tekme, je navdušen nad tolikšno množico gledalcev dejal: »Če bi se naš Rudar boril za prvaka, bi bila tribuna prav tako polna.« Morda res!? A tega skorajda ne verjamemo glede na bolj slab obisk v tej sezoni. Igralci potrebujejo podporo tudi, ko jim ne gre. Seveda pa upamo, da bo tudi Rudar enkrat v prihodnosti kopal proti naslovu in se bodo uresničile želje zagrizenega knapa. Po zmagi v Mariboru je bila za velenjske igralce, ki so še pred to tekmo trepetali za obstanek, sezona formalna končana. Na njih ni bilo več pritiska. Zato so sproščeno, a z odločno in požrtvovalno igro želeli proti Olimpiji izkopati novo presenečenje in boj za prvaka podaljšati do zadnjega kroga. Z morebitno zmago ali vsaj z neodločenim izidom bi se hkrati na najlepši način poslovili od svojih gledalcev. V zadnjem krogu bodo namreč v prestižnem savinjsko-šaleškem derbiju gostovali v Celju. Ljubljančani so kupili kar 1700 vstopnic in ob takšni množični popoldanski selitvi nogometnih navdušencev iz našega glavnega mesta in od drugod v središče Šaleške doline so jim njihovi igralci želeli priigrati naslov že v Velenju. Rudarjev začasni trener Ramiz Smajlovic je moštvo dobro postavil. Ljubljančani, ki so jih njihovi navijači, še zlasti tisti najbolj vneti - tako imenovani Green Dragonsi, gromovito spodbujali od prvega do zadnjega sodnikovega piska, kljub veliki želji in prizadevanju niso mogli do živega drugemu vratarju Ma-ticu Čretniku. Po pričakovanju ga je trener postavil na tej tekmi med vratnici, saj prvi vratar Matej Ra-dan, odkar nosi Rudarjev dres, še ni imel tako slabega dne kot nekaj dni prej v svojem Mariboru. V njem je začel svojo vratarsko pot in gotovo sanja, da se bo kdaj vrnil. Maribor je povedel, potem ko mu je povsem nenevarna žoga spolzela iz rok. Delni krivec je bil tudi za drugi gol, saj je žogo, ki jo je pred gol po tleh podal Mitja Viler, odbil na noge Jean-Philipppu Mandyju, ki je bil nekaj metrov pred njim. Čretnik je svojo vlogo opravil brez napake. V 83. minuti pa ga je skorajda premagal soigralec David Ka-šnik. Velenjčan v vrstah Olimpije Denis Klinar je poslal nevaren pre-dložek z desne strani pred gol, Ka-šnik je žogo nespretno zadel, letela je proti domačim vratom. Branilec Senad Jahic jo je zadnji hip izbil v polje. Olimpijini igralci so dvignili roke, prepričani, da so povedli. Toda stranski sodnik ni tako videl, tudi glavni ne in igra se je nadaljevala. Tudi zaradi tega dogodka so se nekateri upravičeno spraševali, zakaj na tako pomembni tekmi, ki je odločala o prvaku, ni bilo sodnikov za goloma. Predčasen konec za Kašnika in Knezovica Kazalo je že, da bo morala Olim-pija za naslov v zadnjem krogu premagati Krko. Rudarji so imeli vsaj točko v žepu do konca rednega dela tega zelo zanimivega, dinamičnega in seveda napetega dvoboja. Ko je četrti sodnik pokazal na petminutni dodatek, so Rudarjevi navijači stiskali pesti, da bi njihovi igralci ohranili svojo mrežo nedotaknjeno. Olimpijini pa upali, da bodo vendarle zadeli v izdihljajih tekme in slavili krog pred koncem. In 'zgodil' se je sodnik. V 92. minuti je Olimpijin igralec Miha Zajc poslal_žogo v kazenski prostor pred Juliusa Wobaya, ki je sredi tega dela igre zamenjal Blessing Chibuike Elekeja. Kranjski sodnik Nejc Kaj-tazovic je ocenil, da je domači branilec David Kašnik nepravilno oviral Wobaya, pokazal na belo točko, kršitelja pa izključil. Njegovi soigralci so ga skupaj z njim obkrožili, mu dopovedovali, da nima prav, da je bil Wobay v prehitku, a Kranjčan je ostal trden v svoji odločitvi. Ne le to! Po golu je z rdečim karto- nom ,nagradil' še Ivana Knezovica, ki je očitno še vedno dopovedoval sodniku, da ni imel prav. Slednji je celo napisal, da ga je v garderobo poslal zaradi grožnje in žalitve. To je bila zadnja igralna sezona Rudarjevega kapetana. V zahvalo, kar je dal Rudarju in navijačem, se mu je vodstvo kluba pred začetkom dvoboja oddolžilo s priložnostnim darilom. Najbrž ni pričakoval, da bo slovo od nogometa, Rudarja, navijačev in vseh, ki jih je s svojo igro navduševal, začinjeno z grenkobo v srcu. Kranjčan je s svojo odločitvijo podžgal dodatno eksplozijo nav- Kot da igrajo doma Rok Kronaveter: »Rudarje odlična ekipa, ki igra agresiven nogomet. Dobro nas je namučil. V prvem polčasu smo imeli zato velike težave z našo igro. V drugem smo krenili bolj napadalno, imeli določene priložnosti, na srečo se nam je na koncu to obrestovalo in seveda smo zelo zelo zadovoljni, veseli, srečni... Pred izvedbo enajstmetrovke sem se zelo zbral in rutini-rano zadel. Vesel sem, da sem odločil prvenstvo oziroma to tekmo. Hvala navijačem za spodbujanje v celotni sezoni, še posebej na današnji tekmi, saj smo se počutili, kot da igramo doma. Vsa čast jim za to.« dušenja med Olimpijini navijači Green Dragonsi, ki so že veliko pred koncem stadion 'obogatili' z baklami in dimnimi bombami. Te so bruhale zeleni dim in ta del Velenja je bil resnično 'Zelenje'. Kljub pregledom pred vhodom na tribuno so uspeli pretihotapiti na tribuno neverjetno veliko pirotehničnih sredstev. Skratka, na strani gostov je bilo neizmerno veselje, na domači žalost. Niso mogli verjetni, da bo tekma (verjetno) odločena na takšen način, za nekatere nepošten, zanje s sporno najstrožjo kaznijo. Ko so se le umirili, tekla je 94. minuta, je veliko odgovornost prevzel Rok Kronaveter, ki je v sezoni 2009/10 odigral tudi dvanajst tekem v Rudarjevem dresu in dosegel tri gole, in zadel. Takoj zatem je sodnik odpiskal konec tekme. Olimpijini navijači so preplavili nogometno zelenico in si dali duška. Razumljivo, saj so na ta naslov čakali kar 21 let, in seveda s prestola vrgli večnega tekmeca Maribor. Bilo je petja, vriskanja, objemanja, poljubljanja, fotografiranja, nekateri igralci niso mogli zadrževati solz. Vsak navijač je hotel za spomin del oblačila ... Na veliko zadovoljstvo Rudarjevega vodstva pa niso naredili veliko škode. Poškodovali naj bi približno petindvajset sedežev. Porezali so tudi mrežo na enih vratih, vendar jim niso dovolili, da bi jo odnesli za spomin na ta zanje nepozaben dan. Veselje in žalost gresta težko z roko v roki, pravimo. Domači navijači in seveda tudi nogometaši (vsaj nekateri) so gotovo privoščili Ljubljančanom zelo želeni naslov. Da je zmagovalca odločila po njihovem sporna enajstmetrovka, pa so se težko sprijaznili. a Stane Vovk Usoda je hotela Mate Eterovič, ki je imel enako kot Leon Črnčič (slednji že v 13. minuti) veliko priložnost, da bi se morda ta dvoboj končal drugače: »Kljub današnjemu porazu smo tudi danes enako kot pred tem v Mariboru dokazali, da smo prava ekipa, ki si prizadeva na igrišču dati vse od sebe. Na tej tekmi je usoda hotela, da je Olimpija zmagala globoko v sodnikovem dodatku. Na srečo smo se rešili skrbi glede obstanka že prej in sedaj lahko začnemo razmišljati o naslednji sezoni. Vsekakor pa se želimo pred tem na sobotni tekmi v Celju predstaviti v čim boljši luči." Dvakrat skozi šivankino uho Rokometaši Gorenja dvakrat zaostajali kar za sedem golov, a proti pivovarjem izvlekli točko, v Kopru vse tri Ekipa za novo sezono sestavljena V Gorenju so se pred dnevi okrepili s 23-letnim Jožetom Ba-znikom, ki bo v novi sezoni delal družbo sedanjima vratarjema Roku Zaponšku in Klemnu Ferlinu, saj bo Benjamin Buric še z nekaterimi drugimi igralci po končani sezoni odšel iz kluba. Novi vratar je v tej sezoni branil za novomeško Krko. »Ekipa za sezono 2016/17 je sestavljena. Okrepili se bomo le, če bo trenerski štab v času priprav ali na začetku sezone ocenil, da na katerem od igralnih mest nujno potrebujemo še kakšnega posameznika," sporočajo iz kluba. Aktualni slovenski podprvaki, rokometaši velenjskega Gorenja, se tudi v končnici ne zmorejo izogniti nihanju v igri. Še vedno so obdobja, ko padejo v nasprotnikov mlin, kot v rokometu radi rečejo, če moštvo po dobri igri zelo popusti. Velenjčani so se v dvoboju s Celjani izvlekli polovično, na Obali povsem. Obakrat so zaostajali za sedem golov. Njihov trener Marko Šibila ob tem poudarja: »Najbolj pomembno je, da smo še vedno v vodstvu s točko prednosti pred našim tekmecem Celjem.« Najprej so bili sredi prejšnjega tedna v 5. krogu končnice v velenjski Rdeči dvorani v dvoboju s Celjani po prvem polčasu povsem v breznu, zaostajali so za neverjetnih sedem golov (10 : 17). V nadaljevanju so gostitelji igrali vse bolje. Ob odlični igri v obrambi so bili bolj učinkoviti v napadu in vztrajno zmanjševali razliko. Nasprotno pa gostje niso več zmogli silovitega ritma, ki so ga narekovali v prvem delu. V 57. minuti razburljive končnice so ob bučnem navijanju svojih ljubiteljev sploh prvič izenačili rezultat na 25 : 25. Do konca pa je nato vsaka stran dosegla le po en zadetek. Dolgo so bili na robu prepada tudi v soboto v 6. krogu končnice na gostovanju v Kopru. Po prvem polčasu so za zelo razigranimi in motiviranimi domačimi igralci zaostajali za šest točk, na začetku drugega za sedem (21 : 14), na koncu pa so se spet srečno izvlekli. - tako rekoč skozi šivankino uho. Bolje kot proti ak- tualnim prvakom tri dni pred tem, saj so si v soboto priigrali vse tri točke in zmagali s 30 : 29. Domači so sicer v zadnji sekundi izenačili na 30 : 30. Kljub temu so ostali brez točke in vse so odnesli Velenjčani. Sodnika sta ocenila, da so gol zabili delček sekunde prepozno. Seveda je nato trajalo kar nekaj časa, da so se strasti umirile. Domači so pač trdili, da je bil gol dosežen pred zadnjim piskom, a obveljala je določitev sodnikov. Igralci Gorenja pa imajo še vedno točko prednosti pred Celjani. Gorenjev trener Marko Šibila po tekmi o dvoboju s Koprom: »Takšen potek igre je bil v končnici bolj ali manj pričakovan. Tekme igramo v zelo zgoščenem ritmu. Nasprotniki, ki ne kandidirajo več za naslov, igrajo zelo zavzeto, brez pritiska. Nimajo kaj izgubiti, a nam skušajo povzročati čim več težav. Mi smo se zelo izčrpali proti Celju. Na začetku nismo igrali, kot bi morali. Smo pa bili v nadaljevanju pravi, nadomestili smo znova visok zaostanek; ne le to, celo zmogli popoln preobrat in zmagali, kar je za nas najpomembnejše. Pričakovati, da bomo v končni- ci zmagovali z veliko razliko, je iluzorno. Ostale ekipe se dobro pripravijo na nas.« V sinočnjem 7. krogu so Velenjčani doma igrali z Loko, v soboto (21. 5.) bodo gostovali v Ribnici, v sredo, 25. maja (9. krog), pa bodo gostili Maribor. a S. Vovk Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 21 19. maja 2016 ŠPORT 21 Visok poraz z novimi prvakinjami Rudarke kljub porazu v Beltincih še upajo na osvojitev prestižnega drugega mesta Derbi 19. kroga v ženski nogometni ligi v Beltincih med Pomurka-mi in Velenjčankami (5 : 1) ni pritegnil veliko gledalcev, la kakšnih sedemdeset. V prve pol ure se ni zgodilo nič pretresljivega. Zato so lahko pozornost namenjali tudi tamkajšnjim lastovkam, pticam, ki z vrnitvijo po jesenski selitvi v toplejše kraje oznanjajo pomlad. Te priljubljene ptice so v velikem številu švigale tik nad travnato zelenico. Ta ni povsod travnata, pred goloma je precej blatna. In prav to je bil po besedah enega tamkajšnjih starejših domačinov razlog njihovega 'preletava-nja', ker tam nabirajo blato za izdelavo gnezd, ob dežju pa tudi pijejo vodo v mlaki pred golom. Po dobre pol ure igre so se tudi nogometašice začele hitreje gibati in na veselje klopi gostij so rudarke z lepim golom Lare Prašnikar, še vedno tretje strelke v ligi, v 34. minuti po-vedle. Sodnica je že pogledovala na uro, da bi odpisala konec prvega polčasa. Nanj so komaj čakale tudi Velenjčanke. Drugi polčas so želele začeti z doseženo rezultat-sko prednostjo, a so pozabile, da morajo biti zbrane tudi v zadnjih minutah. Tako po kotu domačih niso pokrile njihove četrte najboljše strelke Manje Rogan in šeste v ligi, ki je izenačila z udarcem z glavo z nekaj metrov. Po slabih desetih minutah igre v nadaljevanju pa so z golom Tjaše Tibault Pomurke povedle. Ko je sodnica v 64. minuti pokazala gostujoči obrambni igralki Zali Gomboc še drugi rumeni karton, upanja, da soigralke v nadaljevanju osvojijo točko, kaj šele vse tri, ni bilo več. Zelo so popustile, hitro prejele še tretji zadetek, zadnja dva pa v predzadnji minuti rednega dela in v drugi minuti sodničinega dodatka. Kljub porazu imajo rudarke še 1. NLB Leasing liga, 5. krog končnice Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 26:26 (10:17) Gorenje Velenje: B. Buric (11 obramb), Zapon-šek (2 obrambi); Cehte 6, Medved 3, S. Buric 1, Ovniček, Levc, Szyba, Skube 4, Golčar, Šoštarič 4, Kleč 5, Gams, Ratajec 1, Nosan 2. Trener: Marko Šibila. Sedemmetrovke: Gorenje 5 (1), Celje 4 (2); izključitve: Gorenje 10 minut, Celje 6. Druga rezultata: Koper 2013 - Maribor Branik 28:26 (14:13), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 30:30 (16:18). 1. NLB Leasing liga, končnica, 6. krog: Koper 2013 - Gorenje Velenje 29:30 (17:12) Gorenje: B. Buric (8 obramb), Zaponšek; Cehte 3, Medved 3, S. Buric 3, Ovniček, Levc, Szyba 2, Skube 2, Golčar 1, Šoštarič 7, Kleč 4, Gams, Ratajec 3, Nosan 2. Trener: Marko Šibila. Sedemmetrovke: Koper 4 (4); Gorenje 2 (2); izključitve: Koper 6 minut, Gorenje 4. Druga rezultata: Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica 35:25 (16:12), Urbanscape Loka - Maribor Branik 21:24 (11:12. Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 6 tekem - 60 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 6 - 59, 3. Maribor Branik 6 - 41, 4. Riko Ribnica 6 - 37, 5. Koper 2013 6 - 35, 6. Urbanscape Loka 6 - 31. Prva liga Telekom Slovenije, 34. krog Maribor - Rudar Velenje 2:3 (1:0) Strelci: 1:0 Sallalich (45.), 1:1 Knezovic (65.), 2:1 Mendy (78.), 2:2 Črnčič (83.), 2:3 Tolimir (90.). Rudar: Radan, Bolha (od 75. Ihbeisheh), Džinic, Knezovic, Kašnik, Tolimir, Trifkovic (od 63. Lo-trič), S. Babic, Črnčič, M. Babic, Eterovic. Trener: Ramiz Smajlovic. Drugi rezultati: Celje - Olimpija 1:3 (1:2), Kr- vedno vsaj papirnate možnosti, da osvojijo prestižno drugo mesto. Prvo so si že pred nekaj krogi priigrale prav Pomurke. Druga Olimpija zaostaja za Pomurkami za 14 točk, tretje Velenjčanke pa za 17. Prav pri Ljubljanlčankah bodo gostovale v nedeljskem predzadnjem krogu. Če želijo podaljšati upanje za osvojitev drugega mesta, morajo zmagati. S tem bi se tudi oddolžile Olimpiji za poraz z 1 : 2 v 16. krogu ob jezeru. V zadnjem krogu bodo gostile Ra- TAKO so igrali ško - Gorica 0:2 (0:1), Domžale - Zavrč 0:0, Luka Koper - Krka 2:3 (1:1). PTS, 35. krog Rudar - Olimpija 0:1 (0:0) Strelec: 0:1 Kronaveter (90. - 11 m). Rudar: Čretnik, Kašnik, Knezovic, Džinic, Jahic, S. Babic, Tolimir, Trifkovic (od 63. Lotrič), Črnčič, M. Babic (od 77. Grgic), Eterovic. Trener: Ramiz Smajlovic. Rumeni kartoni: Eterovic (18.), Fink (24.), Matic (67.), Kašnik (78.), Črnčič (83.), Knezovc (83.), Grgic (84.), Čretnik (88.), Lotrič (94).; Matic, Za-rifovic; rdeča kartona: Kašnik (90. +3. - 2. opomin), Knezovic (90.+5.). Drugi rezultati: Domžale - Celje 0:3 (0:2), Zavrč - Krško 1:1 (0:1), Gorica - Luka Koper 0:1 (0:1), Krka - Maribor 1:3 (1:2), Rudar - Olimpija 0:1 (0:0) Vrstni red: 1. Olimpija 71, 2. Maribor 68, 3. Domžale, 54, 4. Gorica 49, 5. Celje 42, 6. Rudar 41, 7. Zavrč 40, 8, Krško 40, 9. Koper 37, 10. Krka 34. 36. krog (21. 5. ob 20.15): Luka Koper - Zavrč, Maribor - Gorica, Celje - Rudar, Krško - Domžale, Olimpija - Krka 3. SNL - sever, 24. krog Šampion - Šmartno 1928 3:0 (0:0) Strelci: Arjan Torra (56.), Nejc Gabrfdšek (74.), Blaž Kramer (89). Šmartno 1928: Pusovnik, Roškar, Mrevlje, Ir-man, Gačnik, Hrastnik, Kolenc, Dajčer (od 60. Podgoršek), Veler, Meh, Zabukovnik (od 57. Za-bukovnik). Trener: Drago Kostanjšek. Drugi rezultati: Radlje - Maribor B 0:6 (0:2), AjDAS Lenart - S. Rojko Dobrovce 6:1 (2:1), Pod-vinci Betonarna Kuhar - Mons Claudius 0:2 (0:0), Dravinja - Koroška Dravograd 1:3 (0:2), Fužinar Noži Ravne - Videm 3:1 (0:1), Brežice 1919 -Šmarje pri Jelšah 3:1 (1:1). Vrstni red: 1. Brežice 24 - 60, 2. Maribor B 24 - 57, 3, Šampion 24 - 49, 4. Šmarje 23 - 41, 5. Videm 24 -40, 6. Fužinar 24 - 40, 7. M. Claudius 24 - 39, 8. Dravograd 23 -29, 9. Lenart 24 -26, domljanke, Olimpija pa bo gostovala v Beltincih pri Pomurkah. Trener Dušan Uršnik je bil po visokem porazu zelo slabe volje. Če že izgubiš, ni vseeno, ali tesno, z golom razlike, ali pa kar s petardo, je najbrž razmišljal. Manja Rogan, domača kapetan-ka: »Zasluženo bomo še petič zaporedoma prvakinje. Skozi vso sezono smo dobro igrale. Danes so gostje začele zelo dobro, toda nato smo me stopile na žogo, zaigrale, kot znamo. Sledil je velik preobrat in pričakovana zmaga. Sedaj razmišljamo samo še o pokalni finalni tekmi, ki bo 25. maja. V 2. krogu smo izločile prejšnje zmagovalke - igralke Velenja, v finalu pa so letos naše nasprotnice Radomljanke in upamo, da bomo po letu premora spet najboljše tudi v pokalu.« Dušan Uršnik, trener ru-dark: »Pred prihodom smo upali na presenečenje. Dolgo nam je dobro kazalo, toda zardi nezbranosti predvsem obrambne vrste smo poceni dobivali lahke zadetke. Nismo pričakovali, da bomo doživeli tako visok poraz. K temu so največ prispevali prekrški na mestih, s katerim je z dobrim strelom lahko zadeti, premajhna zbranost v pomembnih trenutkih in izključitev naše igralke, ki igra na enem ključnih mest v obrambi. V nedeljo bomo skušali premagati Olimpijo. Če se to zgodi, bomo potem upali, da bodo Ljubljančanke v zadnjem krogu izgubile v Beltincih, mi pa moramo doma premagati Radomlje.« a S. Vovk 10. Dobrovce 24 - 23, 11. Dravinja 23 - 21, 12. Šmartno 23 - 18, 13. Radlje 24 - 18, 14. Podvi-nici 14 - 10. MNZ Celje - liga Golgeter, 15. krog Šoštanj - Zreče 4:1 (2:0) Strelci: Celcer (1.), Agic (16.), Špacapan (68.), Omerovic (82. - 11 m): strelec za goste: Podgraj-šek (65. - 11 m). Šoštanj: Music, Mišetič, Tursunovic (od 90. Ka-však), Gegic, Omerovic, Šabanovic (od 90. Be-gic), Cafuta, Šmon (od 74. Mahmutovic), Agic, Špacapan (od 86. Vozelj), Celcer (od 27. Zekjiri). Trener: Ervin Polovšak Rdeča kartona (druga rumena): Zekjiri (64.), Podgrajšek (90.) Drugi rezultati: Vojnik - Odred Kozje 0:4 (0:2), Mozirje - Fosilum Šentjur 3:0 (1:0), Rogaška -Žalec 1:1 (1:0). Kovinar Štore prost. Vrstni red: 1. Šoštanj 13 tekem 31 točk, 2. Rogaška 13 - 30, 3. Žalec 13 - 25, 4. Zreče 13 - 24, 5. Mozirje 14 - 19, 6. Šentjur 14 - 16, 7. Kozje 13 - 13, 8. Štore 13 - 9, 9. Vojnik 14 - 4. 16. krog (17. 5.): Kozje - Rogaška ...; (21. 5., ob 17. uri): Žalec -Šoštanj SŽNL, 19. krog Teleing P. Beltinci - Rudar Škale 5:1 (1:1) Strelke: Lara Prašnikar (34.); Manja Rogan (43.), Tjaša Tibaut (59.), Špela Kolbl (69. 92.), Monika Conjar (89.). Rudar Š.: Zilic, Lukek, Gomboc, Bric, Berdnik, Duronjic (od 81. Praprotnik), Sevšek, Jevtic, Šo-ronda (od 71. Golob), Malinic, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Olimpija - Moje-lece.si Radomlje 1:1 (0:0), Ankaran Hrvatini - Krim MDC Group 2:1 (0:1) Velesovo - Maribor 1:3 (0:1). Vrstni red: 1. Pomurje 54, 2. Olimpija 40, 3. Rudar-Š. 37, 4. Radomlje 27; liga za obstanek: Ankaran-H. 25, 2. Maribor 24, 3. Velesovo 23, 4. Krim 10, 5. Ajdovščina 5, 6. Krka: po 9. krogu prenehala tekmovati. Veterani so še dokaj gibčni Pred prvim derbijem v končnici med večnima tekmecema Gorenjem in Pivovarno Laško, drugi bo v njenem zadnjem, 10. krogu, je domače vodstvo pripravilo lepo gesto. V dvorno je povabilo nekdanje veterane oziroma rokometne legende obeh klubov, Tiste, ki so pred leti navduševali z igro ljubitelje rokometa doma pa tudi v tujini, in seveda ostali zapisani s krepkimi črkami v klubskih kronikah. Čeprav se je tu in tam poznal kakšen kilogram (pre)več, so za svoja leta v tridesetih minutah prikazali dopadljivo igro in potrdili, da znajo žogo še vedno dobro vrteti. Ob hvaležnosti klubu za to lepo gesto so bili tudi zelo veseli, da ni počila kakšna mišica in da so zdravi, kot so prišli, tudi odšli domov. In rezultat? Vsakdo želi zmagati, ne glede, ali je to pri- jateljska tekma ali boj za prvenstvene točke. Boljši so bili domači - s 16 : 15. Celjske legende se jim bodo oddolžile, so zatrdile. a Vos Legende Gorenja: Jože Stropnik, Robi Lainšček, Robi Lesjak, Sebastjan Sovič, Bojan Požun, Robi Čater, Marko Cvetko, Matjaž Mlakar, Samo Žolger, Boštjan Tome, Sandi Krejan, Drago Ocvirk, Branko Bedekovič, Aleš Sirk, Marko Oštir, Borut Plaskan. Legende Celja Pivovarne Laško: Peter Novak, Aleš Levc, Sebastjan Oblak, Roman Pungartnik, Jani Likavec, Tomaž Tomšič, Jure Cvetko, Igor Doberšek, Uroš Šerbec, Boštjan Strašek, Beno Lapajne, Rajko Begovič, Borut Papež, Dušan Podpečan, Robert Šafarič, Boštjan Burdian. Šoštanjski nogometaši na vrhu lestvice Tri kroge pred koncem so šo-štanjski nogometaši na vrhu lestvice s točko prednosti pred Rogaško. V Šoštanju so si že pred začetkom pomladanskega dela po tihem želeli napredovanja v 3. nogometno ligo, v ktero se uvrsti pr-vouvrščena ekipa Medobčinske članske lige Golgeter. V soboto so šoštanjski nogometaši v derbiju kroga na domačem igrišču premagali tretjo ekipo lestvice Zreče s 4 : 1. Že v prvi mi- nuti je za 1 : 0 zadel Celcer in nakazal, da bo v Šoštanju še veselo. Mrežo gostov je 15 minut kasneje zatresel Agič, na 2 : 1 je z enajstih metrov v 65. minuti znižal Pod-grajšek, vendar so Šoštanjčani preko Špacapana že tri minute kasneje znova povedli z dvema zadetkoma naskoka. Končni izid srečanja je v 82. minuti z enajstih metrov postavil Omerovic. Rogaška je z Žalcem igrala izenačeno - 1 : 1, tako da so jih Šo- štanjčani na lestvici prehiteli za točko. Do konca lige so še trije krogi. V soboto Šoštanjčani gostujejo pri tretjeuvrščenem Žalcu, nato pa bo 28. maja v Šoštanju neposredni obračun za vodilni položaj, ko se bosta pomerila Šoštanj in Rogaška. V zadnjem krogu se bodo šoštanjski nogometaši odpravili na gostovanje v Kozje. Kegljanje Šoštanjčani niso uspeli Na kegljiščih v Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah so potekale kvalifikacije za popolnitev 3. lige - vzhod. Nastopilo je pet ekip -prvaki posameznih OTS. Tako so celjsko regijo zastopali člani druge Šoštanjske ekipe, Pomurje ekipa Nafte, Mariborski OTS ekipa Lo- komotive, Brežice so bile zastopnik Posavja, medtem ko je Koroško zastopala druga ekipa Radelj. Šoštanjčani so odlično igrali prvi dan, za favorizirano ekipo Brežic so zaostajali le 28 kegljev, za kasnejšimi zmagovalci pa le 16 kegljev. Drugi dan so Šoštanjčani igrali slabše, kar so izkoristile ostale ekipe, vodilni sta svojo prednost še povečali, Radeljčani pa celo prehiteli ekipo Šoštanja, ki je osvojila četrto mesto. V tretjo ligo napredujejo Mariborčani. Rezultati obeh dnevov kvalifikacij: Lokomotiva - 6342 podrtih kegljev, Brežice - 6292, Radlje 2 - 6266, Šoštanj 2 - 6214, Nafta -6089. Šoštanj 2: Sotler - 1013 (514 + 499), Šehič - 1087 (518 + 569-naj-boljši rezultat kvalifikacij), Vor-šnik -991 (506 + 485), Jug - 1047 (524 + 523), Pintarič - 1042 (518 + 524), Klauzner - 780 (543 + 237), Kompari - 254. Balinanje Polzela kolo vodi Zaradi slabe vremenske napovedi je bil četrti krog lige odigran že na začetku tedna. V Kavčah so tako že v ponedeljek gostili Premogovnik. Gostje so odločno začeli, kar se jim je na koncu obrestovalo, saj le malo ekip iz Kavč odnese celo kožo. Premogovnik je dobil srečanje z rezultatom 2 : 6. V torek sta se sestali ekipi Gorica pri Slivnici kot domačin in Topol-šica. Po pričakovanju so domačini prepričljivo zmagali z rezultatom 8 : 0 Na Polzeli so v torek gostili do tega kroga neporažene Šentjur-čane. Pokazalo se je, da so premagljivi. Domačini so jih porazili kar z 8 : 0. V sredo dopoldne pa je bilo zelo zanimivo srečanje med Gorenjem in Konjicami, na katerem se vse do zadnjih metov ni vedelo, kdo bo zmagal. Nekaj več sreče so imeli gostje, ki so zmagali s 3 : 5. Vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela -7 točk, 2. Gorica pri Slivnici - 6, 3. Šentjur - 6, 4. Konjice - 4, 5. Premogovnik - 3, 6. Topolšica - 2, 7. Gorenje - 2, 8. Kavče - 2. Tudi v drugi ligi so domačini na Gorici gostili zelo dobro ekipo z Dobrne, ki se jim je krepko upirala. Končni rezultat je bil 4 : 4. V Vinski Gori so imeli domačini lahko delo proti ekipi iz Vrbice. Premagali so jo z rezultatom 6 : 2. Velenjčani so v sredo popoldne v dežju gostovali v Topolšici proti domačinu iz Šmartnega ob Paki. Tudi tukaj je bila razlika kar velika, saj so gostje zmagali z rezultatom 2 : 6. Vrstni red: 1. Gorica - 7 točk, 2. Dobrna - 6, 3. Vinska Gora - 6, 4. Velenje - 4, 5. Šmartno ob Paki -1, 6. Vrbno - 0. a T. F. ■ ■ Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 22 22 modrobEPA. kronika '«^iis 19. maja 2016 Pijani kolesar padel po cesti Velenje, 11. maja - V sredo v večernih urah smo v Velenju na Kidričevi cesti obravnavali prometno nezgodo, ki se je končala s hudo telesno poškodbo kolesarja, ki je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje s kolesom padel po cesti. Ob ogledu kraja nezgode so policisti ugotovili, da je bil pod vplivom alkohola. Alkotest je ob preizkusu pokazal kar 1,32 mg/l izdihanega zraka. Za kršitvi je prejel plačilni nalog. Počilo zaradi prevelike hitrosti Velika Pirešica, 12. maja - V četrtek dopoldne sta na cesti Arja vas-Velenje v naselju Velika Pirešica trčila dva osebna avtomobila. V trčenju se je huje poškodovala 39-letna voznica osebnega vozila, povzročiteljica prometne nesreče pa ni bila poškodovana. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Promet je kar nekaj ur potekal izmenično, nastajali so zastoji. Ostal brez multikultivatorja Žalec, 13. maja - V Vinski Gorici so policisti v petek obravnavali tatvino multikultivatorja, po oceni lastnika vrednega okoli 700 evrov. Delovni stroj je bil parkiran v gospodarskem poslopju. Z avtom v stopnice hiše Velenje, 13. maja - V noči iz petka na soboto so bili velenjski policisti obveščeni o prometni nezgodi, do katere je prišlo v Kavčah pri Velenju. Voznik osebnega avtomobila je zaradi Ukradli občinsko kolo Velenje, 10. maja - Prejšnji torek so policisti obravnavali tatvino kolesa, ki je last Mestne občine Velenje. Neznanec ga je ukradel sredi mesta na Jenkovi cesti. Zagorelo zaradi pozabljivosti Velenje, 10. maja - V torek dopoldne so policisti opravili ogled kraja požara na Vojkovi cesti. Zagorelo je, ker je občanka pozabila posodo na štedilniku. Nastala je Zgodovinska nogometna tekma delovna (tudi) za policiste Sobotna nogometna tekma med NK Rudar in NK Olimpijo je zahtevala kar nekaj policijskih intervencij tako na prireditvenem prostoru kot v okolici Obravnavali so tatvino registrskih tablic na parkirišču ob stadionu. Storilca je po vsej verjetnosti zmotila oznaka na vozilu MB (Maribor), saj je tablice odstranil, potem pa odvrgel. Posredovali so v bližnjem gostinskem lokalu ob stadionu, kjer je alkoholiziran navijač zahteval od zaposlenih, da ga postrežejo z alkoholno pijačo. Zaposleni so ocenili, da je ta dan popil dovolj, zato mu želje niso uslišali. Tega ni dobro prenesel, saj je začel razgrajati po lokalu. Tudi po prihodu policistov se ni pomiril, na njihova opozorila in ukaze se ni odzival. Zato so ga odpeljali v prostore za pridržanje, kjer so ga spustili po tem, ko so alkoholni hlapi izhlapeli. Med zavarovanjem nogometne tekme so policisti obravnavali kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe dveh varnostnikov, ki ju je udaril še neznani navijač. Navijačem so zasegli tudi pirotehnične izdelke, ki so jih poskušali pretihotapiti na stadion. Položnice z globo še sledijo. neprilagojene hitrosti vožnje po lokalni cesti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na brežino, vožnjo pa je zaključil s trčenjem v stopnice bližnje stanovanjske hiše. Policisti so po ogledu kraja nesreče ugotovili več kršitev; povzročitelj nesreče je vozil neregistriran avto, bil je brez veljavnega vozniškega dovoljenja, poleg tega pa je pregloboko pogledal v kozarec. Rezultat preizkusa je pokazal vrednost alkohola 0.48 mg/l izdihanega zraka. Ker se je voznik ob trku telesno poškodoval, so ga z reševalnim vozilom odpeljali v velenjski Zdravstveni dom, od tu pa v bolnišnico. Poškodbe so bile lažje. Povzročitelju nesreče so policisti avto zasegli, pri od- stranjevanju posledic prometne nezgode pa so zaradi zahtevnosti sodelovali tudi gasilci PGD Velenje. Grobo do goriva Velenje, 14. maja - V soboto so policisti obravnavali krajo goriva iz treh tovornih vozil v lasti šo-štanjskega podjetja. Neznanec je do goriva prišel tako, da je močno poškodoval rezervoarje vozil. Lastnik vozil je oškodovan za najmanj 1.500 evrov. Najprej ukradel ključe, potem avto Velenje, 14. maja - V noči iz sobote na nedeljo je neznanec v Bevčah pri Velenju izpod nad- Iz POLICIJSKE beležke manjša materialna škoda, policisti pa so tujo krivdo izključili. Brcanje pred nakupovalnim centrom Velenje, 11. maja - V sredo dopoldne so velenjski policisti intervenirali pred NC Spar, kjer sta se sprli znanki. Svoje težave je ena od njiju poskušala rešiti tako, da je drugo brcnila v nogo. Ker so policisti ugotovili, da je kršiteljica mladoletna, bodo primer predali v obravnavo sodniku za prekrške. Krivi so bili psi Rečica ob Paki, 16. maja - V ponedeljek sta soseda poskušala na verbalno grob način reševati problematiko psov z njihovo lastnico. Med njimi je prišlo do žaljenja, vsem trem pa so policisti izrekli opozorilo po Zakonu o javnem redu in miru. Dva ne smeta več blizu Velenje, 15. maja - V nedeljo so policisti obravnavali nasilje v družini na naslovu Vojkova cesta 12/A. Osumljencu so po mr.M^ Uk Petek/Friday, 20.05.2016 START-TITOV TRG VELENJE 13:01 HP1/SS1 Skamol 13:29 HP2/SS2 Ravne - Zavodnje 1 14:02 HP3/SS3 Slamo 2 16:20 HP4/SS4 Ravne - Zavodnje 2 16:53 HPS/SSS Super speclat TRC Jezero 18:19 Sobota/Saturday, 21.05.2016 HP6/SS6 Šentilj - Ponikva 1 8:46 HP7/SS7 Galicija - Železno i 9:19 HP8/SS8 Prelska - Vinska Gora - Paka 1 9:57 HP9/SS9 Šentilj - Ponikva 2 12:10 HPÎ0/SS10 Galicija - Železno 2 12:43 HP11/SS11 Prelska - Vinska Gora - Paka 2 13:21 C1U - TTTOV TRG VELENJE 14:46 Ceste na trasah bodo za ves promet zaprte najmanj eno uro pred časom predvidenim za začetek hitrostne preizkušnje (HP). Vse gledalce in stanovalce ob trasah prosimo, da upoštevajo navodila službojočih oseb - rediteljev, funkcionarjev in policije. streška v bližini stanovanjske hiše ukradel osebno vozilo kia ceed, registrskih številk CE DE 150. Pred tem je vlomil v hišo in iz nje ukradel avtomobilske ključe, denarnico z gotovino in telefonski aparat. Lastnik je bil oškodovan za najmanj 10 tisoč evrov. V ponedeljek je okradeni lastnik policiste obvestil, da je svoj avto opazil v Velenju. Po sodelovanju več patrulj policije so avto izsledili. Osumljenčev beg se je končal s prometno nezgodo, v kateri se je osumljenec z vozilom zaletel v obcestno infrastrukto, potem pa s kraja nesreče pobegnil. Osumljenca, ki ima na vesti že več podobnih dejanj, so policisti našli. Trenutno je v policijskem pridržanju, policisti pa še zbirajo dokazno gradivo za njegove lumparije. Kosil bo Šmartno ob Paki, 16. maja - Neznanec je v ponedeljek vlomil v počitniško hišico. Lastniki pogrešajo kosilnico. Bogat nočni plen Šmartno ob Paki, 16. maja - V ponedeljek v jutranjih urah so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec med vikendom vlomil v skladiščne prostore nekdanjega podjetja v Šmartnem ob Paki. Ukradel je več materiala za vodovodne napeljave ter dve plinski jeklenki. Škodo ocenjujejo na 1.000 evrov. Znesel se je nad pnevmatikami Rečica ob Savinji, 17. maja - Na osebnem vozilu, parkiranem pred stanovanjsko hišo na Rečici ob Savinji, je neznanec prebodel vse štiri pnevmatike. zbranih obvestilih izrekli ukrep prepovedi približevanja, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati na sodišču. V nedeljo ponoči so podoben primer obravnavali na Selu. Tudi v tem primeru so osumljencu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Najdeni predmeti V torek je občan na PP Velenje prinesel ključe osebnega avtomobila znamke Honda (na obesku z daljincem) ter navadni ključ. Lastnik lahko najdene predmete prevzame na postaji. POVEČAJTE SI DOBIČEK časopis/ndeostraniMo 03 89817 50 varnostno ogledalo Varna vožnja in varnost kolesarjev Po statističnih podatkih policije so bili v letu 2015 kolesarji bolj ogroženi kot leto poprej. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 1.439 kolesarjev, v letu 2014 pa 30 manj. Med temi jih 226, v letu 2014 231 ni utrpelo telesnih poškodb, 977 (966 v letu 2014) je utrpelo lahke telesne poškodbe, 222 (199 v letu 2014) je bilo hudo telesno poškodovanih, 14 kolesarjev (13 v letu 2014) pa je umrlo. To so razlogi, ki potrjujejo potrebo, da morajo tudi kolesarji dosledno spoštovati prometne predpise in pravila. To velja tako za najmlajše kolesarje kot starejše in s tem tudi izkušenejše, med katerimi so tudi bolj zagnani in bi jim lahko celo rekli amaterski profesionalci, ki gonijo pedala ne glede na vreme, temperature in gostoto prometa, pa tudi tiste najstarejše, katerih psihofizične sposobnosti niso več na višku moči. Najmlajši in najstarejši so med bolj ogroženimi predvsem zaradi svojih psihofizičnih sposobnosti, kar pa ne pomeni, da vsi tisti, ki so vmes, niso izpostavljeni okoliščinam in dejavnikom, ki lahko vplivajo na varnost in možnost poškodbe pri padcu oziroma prometni nesreči. Z opozorili in nasveti policisti želijo, da bi bilo med kolesarji, udeleženimi in poškodovanimi v prometnih nesrečah, čim manj otrok, pri čemer opozarjajo na naslednje: • otrok lahko sam vozi kolo na cesti šele po opravljenem kolesarskem izpitu in ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico; • otrok do dopolnjenega 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe; • otrok, mlajši od 14 let, mora med vožnjo na kolesu nositi na glavi pravilno pripeto atestirano zaščitno čelado, kar velja tudi za otroka, ki se prevaža na kolesu kot potnik; • ustrezna in atestirana zaščitna čelada učinkovito preprečuje hujše poškodbe glave pri padcih oziroma prometnih nesrečah, zato jo policisti priporočajo prav vsem kolesarjem. Žal statistični podatki kažejo, da so v prometnih nezgodah najpogosteje udeleženi starejši od 65 let, ker so premalo pozorni na dogajanje na cesti ali enostavno niso zmožni spremljati celotnega dogajanja zaradi slabšega sluha, vida in sposobnosti odzivanja na okoliščine. Policisti izpostavljajo naslednje: • vsi starejši kolesarji morajo objektivno oceniti svoje sposobnosti in se za vožnjo odločiti le takrat, kadar so prepričani, da bodo kos okoliščinam na cesti; • veliko prometnih nesreč z udeležbo starejših se zgodi v večernem in nočnem času, zato policisti svetujejo, da se izogibajo vožnji ponoči oziroma ob zmanjšani vidljivosti, tako zaradi drugih udeležencev v prometu, ki praviloma vozijo hitreje, kot tudi zaradi slabše adaptacije vida v temi in s tem tudi nevarnosti padcev zaradi poškodovanega vozišča ali ovir na cesti; • uporaba sprednje in zadnje luč ob (stranskih) odsevnikih je nujno potrebna, da lahko ostali udeleženci pravočasno zaznajo kolesarja. Ne glede na starost kolesarja je pomembno, da je vsak kolesar osredotočen na vožnjo in okoliščine na cesti. Pozorno spremljanje zagotavlja možnost, da se lahko izognemo nevšečnostim zaradi stanja vozišča, vožnje ostalih udeležencev ali namernega nespo-štovanja predpisov, s katerimi ustvarjajo nevarne okoliščine in ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Če je le mogoče, je treba uporabljati kolesarske steze ali voziti ob desnem robu vozišča, vse spremembe smeri je treba pravočasno nakazati in se prepričati, ali jih lahko varno izvedemo. Ne glede na to, da hitrost vožnje s kolesom ni takšna kot z motornim kolesom, so poškodbe, ki nastanejo ob samostojnih padcih ali trkih v prometnih nesrečah lahko precej hude. Kolesarji so ranljiva skupina udeležencev v prometu, zato se je tega treba zavedati vselej, ko primemo za krmilo kolesa. Kolesarska sezona je pred nami, zato naj bo čim bolj dolga, prijetna in varna. Srečno! Previdno z neznanci V torek, okoli 18. ure, smo bili obveščeni o drzni tatvini v Je-šovcu pri Šmarju. Tri osebe so se s kombiniranim vozilom pripeljale do stanovanjske hiše. Lastniku so dejal,i da pobirajo staro železo. Medtem ko je ženska zamotila lastnika, sta druga dva vstopila v hišo in ukradla prenosni računalnik in mobilni telefon. Ukradli so tudi kosilnico na nitko, ki je bila v lopi ob hiši. ■ Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 23 19. maja 2016 UTRIP 23 Protest stanovalcev V KS Konovo so na objekt Mix postavili nov telekomunikacijski oddajnik, zato so ogorčeni krajani na nas naslovili protestno pismo. Postavitev antene ostro zavračajo, saj imajo hiše le nekaj deset metrov stran. Novi protesti niso izključeni, pravijo. Ugotavljajo, da so oddajnik začeli postavljati brez vsakega soglasja prebivalcev in kljub kasneje sklicanemu sestanku in obljubljenim meritvam, ne želijo, da stoji tako blizu njihovih domov. Zahtevajo, da se oddajnik odmakne tja, kjer bi bilo to za okoliške prebivalce še sprejemljivo, kot sta recimo trgovska centra Spar ali Hofer. Naša država je do telekomunikacijskih oddajnikov sprejela zelo ohlapno zakonodajo, verjetno na osnovi mnenja, da ta sevanja niso nevarna. Antenski stolpi pa se lahko gradijo že na podlagi vzdrževalnih del. Posamezni protesti krajanov imajo tako HOROSKOP bolj malo možnosti (še posebej, ker je pri postavljanju teh objektov povožen tudi ustavni položaj občin in niso upoštevani njihovi pro- Zgodilo se je... od 20. 5. do 26. 5. - 20. maja 1978 so v Šmartnem ob Paki odprli nov Zdravstveni dom; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semeč-nika, za podpredsednika Antona Lovreca, Todorja Dmitro-vica pa so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvršnega sveta; - 22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Šmartno ob Paki ob 30-letnici podjetja odprli novo polnilnico; - Velenje je 23. maja 1969 obiskala takratna miss Evrope Saša Zajc; - 23. maja 1991 je imel na Titovem trgu v Velenju predvolilni shod »dobri človek iz Negove« Ivan Kramberger; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma Sreča na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral žal že pokojni Šoštanjčan Mitja Tavčar; - 24. maja 1986 so uradno odprli teniški center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroško igrišče ob Šaleški cesti; - 25. maja 1980 so v Topolšici odprli spominsko sobo, posvečeno podpisu delne nemške kapitulacije v tem zdraviliškem kraju 9. maja leta 1945; spominsko sobo, posvečeno temu pomembnemu dogodku iz naše CEPlLNlKl Wf KROŽNE ŽAGE1 Mf kJi T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina0uniforest.si www.uniforest.si Slovensko goveje ekološko meso sveže ekološko goveje meso, eko goveja hrenovka, eko suhomesnati izdelki (suha klobasica in salama) AKCIJA! Eko goveji hrbet (rostbif bk), 1 kg 16,70 € Eko T-Bone, 1 kg 17,64 € Eko goveja pljučna, 1 kg 32,10 € Spletna trgovina z brezplačno dostavo! www.ekodar.si ali 03 898 49 73 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z.o.o. Saša Zajc v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) polpretekle zgodovine, so leta 1995 prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliškem parku v Topolšici; - 25. maja 1981 je bila v Velenju prva pionirska olimpijada, na kateri je sodelovalo okoli 400 otrok iz vseh osmih osnovnih šol takratne velenjske občine; storski načrti), skupne civilne iniciative proti postavitvi takšnih postaj pa doslej ni bilo. - 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepe-lil celoten trg skupaj s cerkvijo sv. Marije; o tem strašnem dogodku še dandanes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju; verjetno je do požarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiše v Velenju povečini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiše; - 26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo; - 26. maja 2000 so v šoštanjski Mestni galeriji odprli razstavo panjskih končnic iz zbirke Šo-štanjčana Zvoneta Čebula. a Damijan Kljajič rndi» VELENJE Terme Zreče Zdravnik svetuje ... Sašo Puncer, dr. med., v specialist ortoped Življenje brez bolečin. Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe. V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem. Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme. Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping. K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno. ....................................... UDARNI RADIALNI VALOVI 3 + 1 GRATIS Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu. Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 3 terapij z radialnimi _udarnimi_valqviii v času _do 30; 06. 2016. _ Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu Oven od 21. 3. do 20. 4. Projekt, ki ste se ga lotili že pred časom, se v tem tednu ne bo premaknil iz mrtve točke. Bo pa zato veliko bolje kazalo pri povsem novem projektu, ki se vam je ponudil šele v zadnjih dneh. Kaj, ko bi tokrat malo pozabili na svojo trmo in načela ter se lotili stvari drugače. Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado in stroške. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti, ki si jih ne le želite, ampak jih tudi potrebujete. Zato, da se potrdite sami sebi, saj imate zadnje čase težave s samozavestjo. Partner bo vesel, ker boste pogosto dobre volje in si boste vzeli čas tudi zanj. Tega pa, kot kaže, v teh dneh ne boste imeli prav veliko, a zanj ga boste našli. Zdravje bo vsak dan boljše, tudi energije boste imeli več kot v začetku maja, ko ste bili zelo vremensko občutljivi. V naslednjih dneh vas bo razvajalo tudi vreme. Bik od 21. 4. do 21. 5. Vzeli si boste nekaj dni le zase. Verjemite, da to potrebujete, saj ste na robu moči, kar si težko priznate. Telo vam že nekaj časa pošilja signale, vi pa ste jih doslej skoraj preslišali. Ali pa si jih niste priznali, saj ste bili sredi vrtinca dogodkov, ki ste jih morali usmerjati s svojimi dejanji. V teh dneh boste verjetno načrtovali daljši odhod od doma. Vaše prvo naslednje potovanje bo naporno, ker ste si v glavo zapičili, da boste v nekaj dneh nadomestili čas, ko niste imeli časa zase. Nikoli ne gre tako, kar boste spoznali že prihodnji teden. Zato načrtov ne bo mogoče tako hitro izpeljati, kot si želite. Naj vas to ne jezi. Recite si, da je zagotovo nekje pravi vzrok zato, da ne hitite. Zdravje? Če ne boste nerodni, bo vse dobro. Kot kaže, je vaše telo zdravo, lahko pa pride do manjše poškodbe. Zato pazite kje in kako hodite. Finance? Račun praznite počasneje, prihaja čas, ko prihodki ne bodo tako veliki, kot so bili doslej. i Dvojčka od 22. 5. do 21. 6. Končno si boste lahko oddahnili. Delo, ki vas je precej mučilo, bo napredovalo hitreje, kot ste si mislili, vam pa se bo odvalil kamen od srca. In kot kaže, boste že kmalu zaprli usta tudi največjim dvomljivcem, sploh tistim, ki so vam doslej tudi odkrito nagajali. Posvetujte se, preden boste delo povsem dokončali, saj se boste sami težko odločili, kako in kdaj to storiti. Potrebovali boste tudi ljudi z občutkom za lepo, saj bo to pri končanju vašega projekta zelo pomembno. Ne zadovoljite se s povprečnim, poiščite najbolje. Tokrat si to res lahko privoščite. V naslednjih dneh boste izjemno radi doma. To ne bo pogosto. Ko bo, pa boste našli tudi nekaj idej, kaj bi lahko z malo sredstvi spremenili v vašem domu, da se boste v njem počutili še boljše. Začnite iskati mojstre, da vas čas ne prehiti. Zdravje bo ne le dobro, ampak odlično! S Rak od 22. 6. do 22. 7. V minulih dneh ste velikokrat prekleli vreme. Predvsem zato, ker ste se že v začetku maja lotili nekega dela, za katerega je pomembno, da je vreme lepo. Letos je bilo takih dni v maju bolj malo, zato so vaša dela v velikem zaostanku. V naslednjih dneh jih boste lahko pospešili, od torka dalje pa bostevedeli,dase bo vse izteklo tako kot si želite. Morda je bi lota ko še bolje, saj ste imeli čas, da ste pretehtali vse odločitve, ki ste si jih zadali že v aprilu. Spremembe, ki jih boste uvedli v zadnjem hipu, bodo dale piko na i vsemu, kar trenutno počnete. S soncem bo v vas začela zoreti želja po nežnostih v dvoje. Vsakega maja jo občutite, letos pa rahlo zamuja. Pravzaprav ste sami krivi, da se na tem področju ni še nič zgodilo, razlog pa je verjetno v tem, da še niste bili pripravljeni. Sedaj ste. Veliko vprašanje pa ostaja ali je oseba, ki jo imate v mislih in srcu, prava. To se boste spraševali še nekaj časa. Sorodniki vam bodo v teh dneh v veliko pomoč. In to nesebično. <2 Lev od 23. 7. do 23. 8. Hočete, ali nočete, v naslednjih dneh boste morali veliko razmišljati o poletju in tistem pravem, dolgem dopustu. Ko bo pogovor med prijatelji naletel na to temo, boste dobili odlično idejo. Glejte, da ne bo ostalo le pri ideji, saj bo tokrat res vse odvisno od vas. Tokrat namreč ne bo problem denar, ampak vaš prosto čas. Če ga boste pravočasno planirali, se bo vse izšlo tako kot je treba. Če ne, pa boste sredi poletja spreminjali počitniške načrte. Dela boste v naslednjem tednu imeli res veliko, vendar boste zmogli vse. Zato, ker se boste odlično počutili, tudi utrujenosti, ki je zaznamovala prvo polovico maja, ne boste več občutili. S partnerjem bosta odlično usklajevala službo in prosti čas. Tega bosta še vedno najraje preživljala skupaj. V teh dneh se potrudite in obdarujte tistega, ki se mu čutite dolžni. Saj veste, da je bila njegova usluga zelo nesebična. To mu tudi pokažite, četudi simbolično. TffJ? Devica od 24. 8. do 22. 9. Nemirni boste kot že dolgo ne. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko šlo, kaj narobe, ali, da, kaj ne bo šlo po vaših načrtih in željah, boste postali celo panični. Ker to ni vaša značajska lastnost, boste s svoji m i reakcijami prestrašili tudi najbližje. Nehote se boste obremenjevali tudi s stvarmi, ki bodo komaj kaj vredne vaše pozornosti. Sploh z eno, ki bo povezana z nekom iz vaše ožje družine. Čeprav bo sam brezbrižen, vas bo skrbelo, kako se bo razrešil njegov primer. Zato bi bilo še najbolje, če se čim bolj zaposlite in se bolj kot drugim posvečate sebi. Potrebujete predvsem fizične aktivnosti, pri miselnih vam bodo prehitro v glavo spet prišle temne ideje. Če se boste lotili fizičnega dela ali rekreacije, pa pazite, da ne boste pretiravali. Vaše telo še ni v stari kondiciji, zato se tega lotite z malimi koraki. Denar? Bo, a ne toliko, kot ste pričakovali. Zato boste morali spremeniti več kot en načrt. Tehtnica od 23. 9. do 23. 10. Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste do konca maja preživljali zelo lepe dni. Nekaj od njih jih boste še dolgo nosili v srcu, najlepši med njimi pa se bo zgodil ob koncu tega tedna. Po dolgem času boste zato z mislimi bolj pogosto pri članih vaše družine, pa čeprav vas tudi v službi čaka nekaj razburljivih dni. Naenkrat se vam to, kar se bo dogajalo v službi, ne bo zdelo več tako pomembno, kot se vam je zdelo doslej. Od srede dalje boste več mislili tudi nase in ne več le na druge. Zato, ker boste končno lahko odklopili. Lažje vam bo, ker se končuje tudi finančna negotovost. Ne bo vas več strah, kaj vam bo prinesla prihodnost, saj vam bo prav v teh dneh uspelo do konca izpeljati projekt, ki bo tudi odlično finančno nagrajen. Podpore boste imeli več kot ste računali, uspeh pa tudi ne bo izostal. Ker boste zadovoljni, se bodo v vaši družbi radi smukali tudi prijatelji. Trenutki, ko boste čisto sami, bodo redki. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Iz dneva v dan se vam bodo dogajale nove stvari. Teden bo izjemno razgiban, žal pa boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na trdih tleh. Pristanki nikoli ne bodo ne lahki in ne nežni. Ker pa ste tip človeka, ki se znajde v skrajnostih, se boste po vsakem hitro pobrali. Velika sreča bo, ko se bo izkazalo, da jetisto, kar je bilo videti naj bolje, na koncu izkazalo za najslabše. Izučilo vas bo, da ne boste več delali zelo dolgoročnih načrtov. Zadovoljni boste, če se vam bodo ti uresničevali iz dneva v dan. Na prvo mesto boste po dolgem času zavestno postavili sebe, zdravje in svoje najbližje. Sploh počutju in zdravju boste začeli posvečati veliko več pozornosti. Ni izključeno, da boste poleg uradnih medicinskih nasvetov poiskali rešitve tudi v alternativi. Predvsem pa se boste začeli zavedati, da vaše prehrambne navade doslej niso bile najboljše. Uspešno jih boste spreminjali. Strelec od 23. 11. do 22. 12. Prihaja čas, ko boste pogrešali dneve, ko vam ni bilo treba gledati na uro. Naenkrat se bo na vas zgrnilo toliko dela, da boste morali zelo skrbno razvrščati čas. Najmanj ga bo ostalo za vas in za druženje z vaši m i najbližjimi. Ti bodo razumeli, da seji m ne morete posvečati toliko, kot ste se jim lahko v prvih mesecih leta. Vseeno pa se čisto z vsem ne bodo mogli sprijazniti. Zato, če bo treba, kakšno delo tudi zavrnite. Veliko več kot denar je pomembna osebna sreča, to pa boste postavili na veliko preizkušnjo. Priložnost, ki jo boste dobili prihodnji teden, ne bo majhna. Zato boste toliko bolj razcepljeni, ko se boste odločali, ali jo sprejmete ali ne. Pogovorite se s partnerjem. Če vas bo podprl in če bo razumel, kaj to pomeni za vajino zvezo, ponudbo takoj sprejmite. Sicer pa krepko premislite. Pogled vam že tako vse pogosteje tava na prepovedano območje, kar partner ve. Če boste še manj z njim, ga lahko izgubite. Kozorog od 23. 12. do 20. 1. Jezni boste, a boste vse, kar se vam bo dogajalo, držali globoko v sebi. Čeprav bo v vas vse kričalo, se boste celo smejali. In to na ves glas. Včasih tudi sebi in svojim načelom, ki jih boste, hočete, ali nočete, morali začeti spreminjati. Korak za korakom, ker hitreje ne bo šlo. Da, to bo odlična šola življenja. Doslej jih niste dobro prenašali, tokrat vam bo šlo veliko bolje. Prihodnji teden bo do vas prišla zelo dobra novica. A najprej se boste ustrašili. Ne boste je namreč videli kot dobre, šele po temeljitem razmisleku in tudi kakšnem dejanju boste ugotovili, da se bo vse skupaj odlično izteklo. Še eno opozorilo več, da nič v življenju ni samoumevno. Vse, kar se vam bo dogajalo, bo žal vplivalo tudi na zdravje. Spali boste slabo, zato boste čez dan pogosto utrujeni. Ne imejte slabe vesti, če si boste kakšno popoldne vzeli čas za počitek. Ta bo vreden več kot slaba vest, ki bi jo lahko imeli. Vodnar od 21. 1. do 18. 2. Za vami je razburljivo doživetje, veselite pa se že novega, ki bo povezano s prvim. Nekdo vam bo namreč prišepnil, da se bo zgodilo kmalu. Nič ne boste imeli proti, saj ste zadnje čase zelo odprti za spremembe. Tokrat od dogodkov pričakujete še več, sploh lastnih koristi. Pričakovanja niso nerealna. Pri delu boste vteh dneh zbrani in marljivi, kar se vam bo obrestovalo. Malo manj sreče bo na zdravstvenem področju, kjer kakšen prehlad ali viroza še vedno nista izključena, čeprav bodo dnevi toplejši, kot so bili. Takoj, ko boste začeli uporabljati klimatske naprave, boste namreč bolj dojemljivi za prehlade. Če vam zdravje ne bo ponagajalo, boste v naslednjih dneh bolj malo doma. Dogajalo se bo veliko stvari, ki vas bodo zanimale, zato se jih boste pridno udeleževali. Ali boste sami ali v dvoje, pa je tokrat odvisno le od vas. Nekdo nestrpno čaka na vaše vabilo. X Ribi od 19. 2. do 20. 3. Zadnje dni vas pogosto preganja misel, da bi morali v svojem vsakdanjiku marsikaj spremeniti. Dobro se zavedate, kje delate napake, a iz svoje kože nekako ne znate. Če vas k temu ne bo prisililo zdravje, boste tudi tokrat uspešni le nekaj dni, potem pa boste spet počeli vse po starem. Od sobote dalje boste čutili, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti. Želeli si boste delati z rokami, ne toliko z možgani. To bo za vas prava sprostitev. Če boste svojo ustvarjalnost usmerili v pravo smer, izdelek pa pokazali tudi drugim, uspeh ne bo izostal. Tako boste tudi manj sanjarili, postali boste veliko bolj realni. Prav to potrebujete. Nekomu boste v teh dneh dali obljubo, ki bo od vas zahtevala veliko energije. Tokrat je ne boste mogli kar požreti, saj bo povezana tudi z vašo prihodnostjo. Zato se takoj lotite dela, ki vam bo celo v zadovoljstvo. Žal pa še vedno ne bo nadomestilo čustvene praznine, ki se ji preprosto reče pomanjkanje pozornosti in ljubezni. Partner se v teh dneh še ne bo spremenil. Žal. Četrtek, 19. maja Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 24 TV SPORED »»WAS 19. maja 2016 Petek, 20. maja Sobota, 21. maja Nedelja, 22. maja Ponedeljek, 23. maja Torek, 24. maja Sreda, 25. maja tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Turbulenca, svet. odd. 12.20 Naši vrtovi: Karlina Treinen, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Svet edincev, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 V boju s časom (II.), 12/13 16.25 Profil: Aleksandra Berberih Slana 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Čepinci 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Podjetje Tenzor 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil: Aleksandra Berberih Slana 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Info-kanal 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Na poti: z Željkom Kozincem 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Barve 16.30 Duhovni utrip: Hiša upanja 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Poslednja postaja, slovenski film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov. 01.55 Info-kanal 02.45 Info-kanal m ^^ ^^^ TVSLOr T™3"" 06.05 To bo moj poklic: Orodjar, 2. del 06.00 To bo moj poklic: Orodjar, 1. del 06.25 Naši vrtovi: Luciano Viatori 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Od Hrastovelj do Zanigrada 08.40 Točka, glasb. odd. 09.40 Na lepše 10.25 Kino Fokus 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.05 Alpe, Donava, Jadran 15.45 Čas za Manco Košir: Vera 17.00 Halo TV 17.45 Vem!, kviz 18.15 10 domačih 18.55 Plavanje, ep, prenos iz Londona 21.00 Avtomobilnost 21.30 Slovensko olimpijsko stoletje, 1/11 22.15 Gospa iz Burme, ang. film 00.25 Denar, bančništvo in ameriška centralna banka, dok. odd. 02.10 Točka, glasb. odd. 02.55 Halo TV 03.40 Bleščica, odd. o modi 04.10 Plavanje, ep, posn. iz Londona 05.15 Točka, glasb. odd. 06.05 To bo moj poklic: Orodjar, 2. del 06.30 Naši vrtovi: Karlina Treinen 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.45 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Jessaja gradi letalo 08.10 Zgodbe iz školjke: Nasmejana Tajska 08.40 Točka, glasb. odd. 09.40 Bleščica, odd. o modi 10.45 Sledi: Filip Terč 11.10 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.00 O živalih in ljudeh 14.25 Na vrtu 15.10 Posebna ponudba 16.10 Dober dan 17.00 Halo TV 17.40 Vem!, kviz 18.15 Tv-poroka 18.55 Plavanje, ep, prenos iz Londona 20.50 Tavanje v temi, am. film 22.35 Polnočni klub: Metulj mojih sanj 23.45 Točka, glasb. odd. 00.30 Halo TV 01.15 Slovenski pozdrav 02.35 Zabavni kanal 04.15 Plavanje, ep, posn. iz Londona 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Konji 07.20 Čebelica Maja, ris. nan. 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Kužki 08.25 Vetrnica: Labod 08.30 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke 08.45 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 26/26 09.10 Male sive celic, kviz 09.55 Yeal rešuje gozd, dok. film 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase: Plešem, torej sem 11.05 Tv arhiv 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Ambienti 15.05 Meroslovje, izob. odd. 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Z domačega vrta 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.35 Pogrešana, 6/8 22.25 Poročila, šport, vreme 22.55 Mlada in lepa, franc. film 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal tv slo t 06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Hiške, dok. film 10.50 Na lepše 11.30 10 domačih 12.15 Pesem Evrovizije 2016 z znakovnim jezikom 15.15 Slovenija danes 16.20 Magazin Fifa - Pot v Rusijo 16.55 Plavanje, ep, prenos iz Londona 19.20 Razred zase: Plešem, torej sem 19.55 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 1. tekma polfinala, prenos 21.45 Zvezdana 22.30 Večer z lutkami: Ostani živ 23.15 Bleščica, odd. o modi 23.50 Aritmija, ponov. 00.20 Aritmični koncert: Raggalution 01.15 Točka, glasb. odd. 02.05 Športni posnetki sledi Plavanje, ep, posn. iz Londona 03.25 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 1. tekma polfinala, posn. 05.10 10 domačih 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Zajček Belko, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Emilija, ris. 07.45 Timi gre, ris. 07.50 Kioka, ris. 08.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Emilija, ris. 08.25 Sara in Raček, ris. 08.30 Medo in Mica, ris. 08.35 Peter Zajec, ris. 08.45 Traktor Tom, ris. 09.00 Zu, ris. 09.10 Robotki, ris. 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.25 Knjiga o džungli, ris. 10.10 Bacek Jon, ris. 09.25 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 10.00 Bacek Jon, ris. 10.10 Pika Nogavička, ris. nan. 10.50 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozrav, narodnozab. odd. 14.55 Siroti, koprod. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Velika imena malega ekrana - 70 let Big Banda Rtvs 18.10 Aplavzi: Darja Švajger 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Modna hiša Velvet, 2/16 21.25 Intervju: Samo Fakin 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Poštenjak, dok. odd. 00.20 Čudež, slovaški film 01.40 Prisluhnimo tišini 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Dnevnik, ponov. 03.25 Info-kanal pop pop pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična Zuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris. 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChef Slovenija 22.30 24ur zvečer 23.05 Franklin in Bash, nan. 00.00 Hiša iz kart, nan. 01.05 Kaliforniciranje, nan. 01.40 24ur zvečer, ponov. 02.15 Zvoki noči 06.00 24ur 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična Zuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Bitka parov 21.30 24ur zvečer 22.00 Eurojackpot 22.05 Dva za ločitev, am. film 23.45 Moški ne odidejo, am. film 02.00 24ur zvečer, ponov. 02.35 Zvoki noči 06.00 24ur 07.00 Chuck in prijatelji, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Tačke na patrulji, ris. 08.05 Radovednica Bibi, ris. 08.35 Wendy, ris. 09.00 Lego Nexo vitezi, ris. 09.25 Ninja želve, ris. 09.50 Tv prodaja 10.05 Glej kdo se oglaša, am. film 12.00 Plesna scena, am. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Čista hiša, am. ser. 13.45 Znan obraz ima svoj glas 17.00 Smrkci, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Agent Ryan, am. film 00.05 Krokar, am. film 02.15 Zvoki noči © 06.00 07.00 07.25 07.40 0B.05 0B.30 0B.40 09.10 09.30 10.00 10.10 12.00 12.30 12.45 14.35 16.15 17.45 1B.20 1B.55 1B.5B 20.00 23.00 00.55 02.40 24ur, ponov. Chuck in prijatelji, ris. Zebra Zigbi, ris. Tačke na patrulji, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Zuža, ris. Wendy, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Smrkci, am. film Plesna scena, am. ser. Tv prodaja Izgubljena nedolžnost, am. film Poroči se z menoj, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Nenavaden par, am. film Nerojen, am. film Zvoki noči © 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Cosmo daivat 11.35 Skrbimo za zdravje: Imate težave s krvnim tlakom? 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton pri obdarovanju in darilih 18.00 Nanovo : The Artifex 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža 11.50 Strokovnjak svetuje: Bonton pri obdarovanju in darilih 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Velenje, mesto rocka: Big Addiction 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (161), Strašni zmaj 10.00 Mura Raba TV 10.20 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo - The Artifex 18.40 Dotiki gora: Korita Mostnice 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2391. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ans. Vikend z gosti, 1. del 21.45 Jutranji pogovori 23.15 Strokovnjak svetuje: Dam -dobim, odpoved delovnega razmerja 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom NaGlas! Sove, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Panoptikum Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Medo in Mica, ris. Čebelica Maja, ris. nan. Točka preloma, ponov. Poročila, šport, vreme Razred zase: Prestrašen je napol 06.00 06.10 06.55 07.00 07.0B 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Pavle, ris. 18.30 Bučke, satir. inf. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Platforma: Zakladi Narodne galerije 23.40 Glasbeni večer 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal Kultura Odmevi Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobro jutro Bučke, satir. inform. parodija Obzorja duha: Papež usmiljenja Polži, dok. odd. Dnevnik, šport, vreme Studio city, ponov. Kaj govoriš?=So vakeres? Poročila Kanape, tv Lendava Muk, ris. Srečo kuha Cmo_k, ponov. Profil: Ambrož Čopi Poročila, šport, vreme Naravni parki Slovenije: Krajinski i, dok. odd. 05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.35 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.50 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 Utrinek, izob. odd. 18.05 Jani Nani, ris. 18.15 A veš, koliko te imam rad, ris. Bučke, satir. inform. parodija Vreme park Dragonja, Novice 1B.30 1B.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 00.55 01.20 01.45 02.25 03.05 Dnevnik, vreme, šport Anno Domini, 9/12 Po dežju/Nakon kiše, dok. film Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Tatjana Rejec, pogov. odd. Naravni parki Slovenije: Krajinski park Dragonja, dok. odd. Profil: Ambrož Čopi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal 02.35 Info-kanal tvslot tvslot 06.00 To bo moj poklic: Polagalec tv slo t 06.55 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 08.30 Posebna ponudba 09.30 Dunajski vrtički, dok. odd. 10.10 Bužec on, bušca jaz, tv predstava 11.35 Slovenija danes 12.35 Žogarija 13.05 Zvezdana 13.45 Zaljubljeni v življenje 14.55 Jezus in izginule ženske, dok. odd. 15.40 Ambienti 16.10 Po na EP 2016, odd. o nogometu 16.55 Plavanje, ep, prenos iz Londona 18.50 Avtomobilnost 19.20 Jazz Cerkno, dok. feljton 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Kako zgraditi planet, 1/2 20.50 XXII. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prid. 21.30 George Gently (VII.), 2/4 23.00 Vse je mogoče, ponov. 00.30 Velika imena malega ekrana -70 let Big Banda Rtvs, ponov. 01.20 Aplavzi: Darja Švajger 01.45 Plavanje, ep, posn. iz Londona 03.35 Zabavni kanal 05.40 Polnočni klub: Metulj mojih sanj 05 05 Aritmični koncert: Raggalution PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2390. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2391. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Popotniške razglednice 11.40 Koncert ans. Vikend z gosti 1. del 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton pri obdarovanju in darilih 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pika poka 18.40 Ustvarjalne iskrice (160), Hobotnica iz nogavic 19.00 Pop corn: Cosmo daivat, Hellcats 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: Slovenski zvoki 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Skrbimo za zdravje: Imate težave s krvnim tlakom? 23.50 Videostrani, obvestila 06.00 To bo moj poklic: Polagalec talnih oblog, 1. del 06.25 Na poti: z Željkom Kozincem 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Bobek in barčica 08.10 Zgodbe iz školjke: France Prešeren 08.50 Točka, glasb. odd. 08.35 Mednarodna obzorja: Boj z(a) državo 10.30 Duhovni utrip: Hiša upanja 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub: Metulj mojih sanj 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 17.55 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 2. tekma polfinala, prenos 20.00 Nasmeh za življenje, dobrod. konc. za Združenje multiple skleroze Slovenije 21.30 Lov (II.), 1/3 23.05 Spomini, pogov. odd. 23.50 Halo TV 00.35 Točka, glasb. odd. 01.20 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 2. tekma polfinala, posn. 03.05 Zabavni kanal 05.00 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična žuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 08.00 Lovci na zmaje, ris. 08.25 Tv prodaja 08.40 Italijanska nevesta, nan. 09.35 Tv prodaja 10.05 Komisar Rex, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Moja mama kuha bolje! 13.35 Trdoglavci, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Dan najlepših sanj 22.30 24ur zvečer 23.05 Franklin in Bash, nan. 00.05 Hiša iz kart, nan. 01.05 Kaliforniciranje, nan. 01.40 24ur zvečer, ponov. 02.15 Zvoki noči © To bo moj poklic: Polagalec talnih oblog, 2. del Sove, dok. odd. Kioka, ris. Ulica sanj, ris. Neli in Cezar, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Knjiga o džungli, ris. Olivija, ris. Medvedek, ris. Emilija, ris. Vetrnica: Kozorogova dlaga Zgodbe iz školjke: Konji Žogarija Točka, glasb. odd. Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov. To bo moj poklic: Pečar, 1. del Neli in Cezar, ris. Palček Smuk in zvezde, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Studio kriškraš: Kužki Vetrnica: Labod Prava cena baban, dok. odd. Večer z lutkami: Ostani živ Pogrešani sin, 6/8 Ambienti, ponov. Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd. Halo TV Zabavni kanal 06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.10 08.30 09.10 10.10 11.00 12.05 14.30 15.50 17.00 17.55 18.25 18.55 19.05 19.10 19.20 19.30 19.50 20.00 20.45 21.35 22.40 23.10 00.15 01.05 01.55 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična Zuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris. 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mami kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Preverjeno 22.00 24ur zvečer 22.35 Franklin in Bash, nan. 23.35 Hiša iz kart, nan. 00.35 Kaliforniciranje, nan. 01.10 24ur zvečer, ponov. 01.45 Zvoki noči 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2391. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Škocjanska o'kapnca 18.55 Regionalne novice 2 19.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 ECE, pogovor v studiu 20.30 Regionalne novice 3 20.35 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 2 21.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.09 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. inform. parodija 11.35 Platforma 12.20 Naši vrtovi: Botanični vrt v 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: Samo Fakin 14.20 Prava ideja: Podjetje Tenzor 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Starod 18.05 Sara in Raček, ris. 18.20 Medo in Mica, ris. 18.30 Bučke, satir. inform. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Življenje ni za strahopetne, nem. film 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Churchillova skrivnost, ang. film 00.50 Turbulenca, svet. odd. 01.15 Pod dežju/Nakon kiše, dok. film 02.05 Profil 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Dnevnik, ponov. 03.55 Info-kanal tv slo t 06.00 To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 1. del 06.25 Polži, dok. odd. 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 7.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Kako paseš lenobo 08.20 Zgodbe iz školjke: Deklica, ki je rešila nebesa, igrani film 08.35 Kanape, tv Lendava 09.25 Točka, glasb. odd. 10.25 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.15 Velika imena malega ekrana - 70 let BigBanda Rtvs 15.20 Aplavzi: Darja Švajger 15.55 Dober dan 17.00 Halo TV 17.50 Vem! kviz 18.20 To bo moj poklic: Pečar, 2. del 18.50 Neli in Cezar, ris. 19.00 Palček Smuk in zvezde, ris. 19.05 A veš, koliko te imam rad: Presenečenje, ris. 19.15 Bacek Jon, ris. 19.25 Srečo kuha Cmok, kulinar. za otroke 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet, pokal Slovenije, Celje - Maribor, finale, porenos iz Kopra 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.05 Aritmični koncert: Noctiferia 00.35 Točka,glasb. odd. 01.20 Halo TV 02.10 Nogomet, pokal Slovenje, Celje - Maribor, finale, posn. iz Kopra 03.55 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična Zuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris. 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Čista desetka, nan. 21.00 MasterChef Slovenija 22.15 24ur zvečer 22.50 Franklin in Bash, nan. 23.50 Hiša iz kart, nan. 00.55 Kaliforniciranje, nan. 01.30 24ur zvečer, ponov. 02.05 Zvoki noči 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 ECE, pogovor v studiu 11.05 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 2 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje, Dan mladih in kulture 2016 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2392. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Belska kopa in Martinj stena 20.55 Napovedujemo 21.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.30 Mura Raba TV, inf. oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila © 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2392. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Videospot dneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 162) 18.20 Zogarija 2 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 AKTUALNO: Prvi posredovalci Zdravstveno-reševalnega centra Koroške 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Fierine, Jernej Zoran 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 25 19. maja 2016 »»WAS PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček G KINNUNEN, TOMMI: |# • W»V V V g • « t Križišče štirih poti od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Roman Križišče štirih poti mladega finskega avtorja se je povzpel med najboljše prvence svojega časa. To je zgodba štirih generacij, štirih življenjskih zgodb in križišče štirih poti. Dogaja se od konca 19. stol. in do konca 20. stol., ki se spopada s precej netipičnimi osebnostnimi lastnostmi, stiskami posameznikov, neizrečenimi besedami in nedorečenimi odnosi. Maria je neporočena mati, po poklicu ugle- štovali in ga imeli radi. Lan se je rad igral z njim, dokler ni začel opažati, da dedek pogosto pozablja, ni več tako dobre volje. Utrujenemu in onemoglemu levjemu kralju živali sicer pomagajo, a ne morejo preprečiti njegovega staranja in zmedenosti Sprejemati staranje svojih bližnjih in še zlasti sebe je umetnost, ki jo zna le malokdo. In prav zato imajo namigi v slikanici še večjo vrednost, saj imajo vsi cvetovi bodočnosti seme v sedanjosti. Ferrante, Elena: Dnevi zavrženosti od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Dnevi zavrženosti je prvi v slovenščino prevedeni roman italijanske pisateljice Elene Ferrante. Avtorica svojo identiteto skrbno skriva, kar je v današnjem svetu kar edinstveno. Dotakne se aktualne teme ločitev in iskanju poti iz labirinta obupa. Olga, Mario, njuna dva otroka in pes živijo urejeno družinsko življenje, dokler se Mario ne odloči družine zapustiti. Olga se znajde v popolnem brezupu. Pade v brezup, njeno iskanje novega smisla življenja je popolnoma neuspešno. V iskanju krivca, obtožbah in zanemarjenosti izgubi vse prijatelje. Ni sposobna skrbeti niti zase, kaj šele za otroka in psa, zato otroka raje preživljata konce tednov z očetom in njegovo mlado partnerko. Ko pade do čistega dna, dna babica, ki pomaga številnim sovašča-nom. Njena hči Lahja neskončno želi, da bi za razliko od njene mame našla očeta svojim otrokom. Odpre svoj fotografski studio, kar je za žensko tistega časa zelo nenavadno. Poroči se Onnijem, ki je ne le razumevajoč mož, ampak tudi dober oče Lahjini nezakonski hčerki, njuni slepi hčerki in sinu, ki kasneje prevzame fotografski studio. Na sožitje družine usodno vplivajo dogajanja med vojnama in nagnjenje Onnija, ki išče trenutke sreče drugje, kot pri družini. Neskončne niti pa poveže skupaj zopet Lahjina snaha Kaarina, ki skrbi za dom in Družino z veliko začetnico ter pokoplje vse zamere in stiske nekam globoko, da bodo njuni otroci zopet našli novo pot v srečnejši jutri. BELLERET, ROBERT: Piaf: francoski mit: biografija od - Odrasli / 929 - Biografija Robert Belleret je znan in cenjen francoski pisatelj in novinar, ki prinaša novo biografijo znane francoske šansonjerke Edith Piaf. O znameniti umetnici Edith Piaf (njen vzdevek je bil »La Mome Piaf« - Mali Vrab-ček), s pravim imenom Editg Gassion, kroži kar nekaj mitov, ki jih je utrdila in širila kar sama. Avtor temeljito razišče številne do danes še neobjavljene korespondence, njene dnevnike in ostalo arhivsko gradivo. Edith spremljamo skozi njeno res težko otroštvo, ki pa ni bilo ravno takšno, kot smo ga poznali doslej. Doživlja uspehe, skozi številna ljubezenska razmerja pa želi najti tisto toplino in domačnost, ki je v otroštvu ni bila deležna. Doživlja številne ekscese, izgube (posloviti se mora tudi od svoje hčerke, njene ljubezni življenja ...), odvisnosti in zaključi po težki bolezni. Še danes velja za eno največjih francoskih pevk, ki je bila razpeta med številna nasprotja. Bila je zelo uspešna pevka z neverjetno močjo njenega glasu, s katerim si je prislužila naziv pariškega slavčka, ki pripada le njej. JARMAN, JULIA: Ljubek star lev ml - Mladina / C-S - Slikanice Ameriška otroška pisateljica Julia Jarman se je tokrat lotila zanimive tematike staranja. Pojemanje moči je boleče tako za ljudi, kot tudi za živali. Levji kralj, dedek levčka Lana, je bil vedno ponosen in mogočen lev. Vsi so ga spo- ko iz uravnovešene mame in žene postane ženska, ki prekorači vse meje dopustnega: v trgovini fizično obračuna z dekletom svojega bivšega moža, spolno izkoristi soseda, popolnoma zanemari otroka . V vsej bolečini, ponižanju in osamljenosti začne zopet sestavljati svoje življenje, iskati samospoštovanje in graditi most do svojih otrok. Skratka, kot je že zapisala v oceni Katja Perat: »Kar piše Elena Ferrante, je tisto, o čemer lahko govorimo samo s samimi sabo, pa še to le takrat, kadar je to za nas nujno. Je tisto, kar skrivamo pred drugimi v upanju, da nas bodo imeli radi, nas spoštovali in cenili in nas ne imeli za neuravnovešene«. LONČAR, SANJA: Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni od - Odrasli / 635 - Vrtnarstvo Mnogim že dobro znana urednica, avtorica in predavateljica na kratko vsega, kar se tiče zdravega načina življenja, prihaja med nas z novo knjigo o sveži, doma pridelani hrani. Podira stereotip, da pozimi vrt počiva. Skozi vse leto se da pridelovati hrano na popolnoma naraven način (brez dodatnega ogrevanja), le pravočasno in na prav način se je potrebno lotiti stvari. Več kot tridesetim vrstam zelenjave se da podaljšati rodno obdobje tudi v zimski čas. Mnogo koristnih nasvetov o izgradnji in vzdrževanju rastlinjakov in toplih gred vam bo zagotovo pomagalo na poti do čim boljše samooskrbe in do kakovostnejše hrane, ki je vedno bolj cenjena. a DS kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 19. maj 10.00 Ljudska univerza Velenje Facebook 12.00 Ljudska univerza Velenje Pametni pišejo, delavnice 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Razstavišče Gaudeamus, Visoka šola za varstvo okolja Naše pisave - razstava rokopisov 16.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Razvoj vrtne umetnosti, predavanje krajinskih arhitektk Kaje Flis in Julijane Šumič 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Velenjski grad Javna vaja godbe veteranov UNI III 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje Zorana Furmana Butan - kraljestvo grmečega zmaja 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Letni koncert oddelka za petje 20.00 eMCe plac Gledališki improvizacijski večer - Skupina Mamoo-ti (26. Dnevi mladih in kulture) Petek, 20. maj 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 8.00 Ljudska univerza Velenje Urica za zdravje 10.00 Ljudska univerza Velenje Možganski fitnes 11.00 Visoka šola za varstvo okolja Velunja peč - skriti biser, ogled pod strokovnim vodstvom dr. Petra Skoberneta 13.10 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ustvarjamo prihodnost, prireditev ŠCV - ERŠ 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO v prostem slogu, delavnica za otroke 18.00 Velenjski grad Ljubezen je pesem, kulturni večer 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Literarni večer s Svetlano Makarovič 21.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zeliščarka, literarno glasbeni recital v izvedbi Svetlane Makarovič in Aphre Tesla 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Na DMK tudi Escape Room Med vikendom bo odprta prostorska inštalacija Escape Room oziroma soba pobega. ŠŠK jo je postavil v Pekarni, kjer obiskovalce pričakuje nori doktor z nalogami, ki jih morajo rešiti, da pobegnejo iz sobe. Za obisk se skupina od treh do petih članov lahko prijavi na telefonski številki 051 666 720. Koncert Magnifico, ZAA (26. Dnevi mladih in kulture) 21.00 Havana bar Velenje Cocktail Clubbing Sobota, 21. maj 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Babji zob, planinski pohod 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Matkov škaf, planinski pohod 8.00 Škalsko jezero Ribiško tekmovanje - Vojni veterani 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Kramarski sejem 9.30 Titov trg Koliko saksofonov vidiš - 1. del Festival Sax & More 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Volk in kozlički, premiera Lutkovnega gledališča Velenje 18.30 KAC, Efenkova 61 b paLAČENka party 19.00 Galerija Velenje Koncert Okoli sveta skozi zvok saksofona - 2. del Festival Sax & More 20.00 Oder pod magnolijami pri domu kulture Koncert Free Time Sax - 3. del Festival Sax & More 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Koncert Theater of Secrets (26. dnevi mladih in kulture) Nedelja, 22. maj 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Trim pohod 7.00 Škalsko jezero Ribiško tekmovanje - Prvenstvo KA 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana »Hajd u kolo ...«, regijsko srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti Ponedeljek, 23. maj 10.30 Razstavišče Gaudeamus, Visoka šola za varstvo okolja Dotik lesa, razstava unikatnega lesenega pohištva 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? (Perlice), Ustvarjalni mini klub za učence 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Naredimo si verižico, otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Nakit iz perlic, ustvarjalni klub za odrasle 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Koncert treh zborov 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: drama Dheepan Torek, 24. maj 7.00 Škalsko jezero Ribiško tekmovanje - Klub upokojencev Gorenje 8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana 14. seja Sveta Mestne občine Velenje 11.00 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalno recikliranje s premislekom, delavnica 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle Torkova peta - Poletavčki s Simono Čretnik 17.00 Glasbena šola Velenje Kateri instrument je zate?, dogodek pred vpisom novincev 19.00 Rdeča dvorana Velenje RK Gorenje Velenje : RK Branik Maribor Sreda, 25. maj 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Borovec, Krempa - Bosljiva Loka, planinski pohod 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 7. revija pevskih zborov Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje 18.00 Velenjska promenada Dan mladosti na promenadi, večeri v amfiteatru 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev zgodovine rocka, glasbeni večer s Franjem Jurovičem 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Po črnih in belih tipkah, Letni koncert pianistov Glasbene šole Velenje ŠOŠTANJ Četrtek, 19. maj 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 Vila Mayer 150-letnica rojstva dr. Frana Mayerja, Šoštanjčana, odvetnika, župana Petek, 20. maj 10.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniške urice 19.00 Kulturni dom Šoštanj Slavnostna podelitev priznanj Sveta območne izpostave Velenje in jubilejnih priznanj OI Velenje za leto 2015 19.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Delovno srečanje za Poletne filmske večere 2016 Sobota, 21. maj 10.00 Trg Svobode Promenadni koncert na Trgu Svobode Nedelja, 22. maj X Odhod iz AP Šoštanj Lepenatka in V. Rogatec Ponedeljek, 23. maj 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Sreda, 25. maj 10.00 Središče za samostojno učenje Računalniške urice KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PUŠČAVSKA KRALJICA Queen of the Desert (Maroko, ZDA) Biografska drama, 128 minut Režija: Werner Herzog Igrajo: Nicole Kidman, Damian Lewis, James Franco, Robert Pattinson, Jenny Agutter, Holly Earl idr. Petek, 20. 5., ob 18.00 PSI BREZČASJA Case: Osterberg (Slovenija) Kriminalka, noir triler, 93 minut Režija: Matej Nahtigal Igrajo: Primož Vrhovec, Vida Breže, Predrag Mitrovic, Emil Cerar, Radko Polič, Ivo Barišič, Akira Hasegawa, Blaž Setnikar, Niko Goršič, Valentina Plaskan idr. Petek, 20. 5., ob 20.30 Sobota, 21. 5., ob 22.15 Nedelja, 22. 5., ob 20.00 SOSEDI 2 Neighbors 2: Sorority Rising (ZDA) Komedija, 100 minut Režija: Nicholas Stoller Igrajo: Seth Rogen, Zac Efron, Rose Byrne, Chloë Grace Moretz, Dave Franco idr. Petek, 20. 5., ob 22.15 Sobota, 21. 5., ob 20.00 Nedelja, 22. 5., ob 18.00 HOUSTON, IMAMO PROBLEM! Houston, We Have a Problem! (Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Kata) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut Sobota, 21. 5., ob 18.00 Režija: Žiga Virc Nastopajo: Josip Broz - Tito, Slavoj Žižek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, idr. GAŠPER IN PETRA NA SAFARIJU Karsten og Petra pa safari (Norveška) Družinska avantura s pripovedovanjem v slovenščini, 75 minut Režija: Arne Lindtner N«ss Pripovedovanje v slovenščini: Katja Pre-ša idr. Sobota, 21. 5., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 22. 5., ob 17.00 - m. dvor. ALVIN IN VEVERIČKI: VELIKA ALVINTURA Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (ZDA) Animirana pustolovščina, sinhronizirana v slovenščino 92 minut Režija: Walt Becker Glasovi: Miha Rodman, Predrag Lalič, Nino Ošlak, Jernej Kuntner idr. ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 19. maj 10.00 Prostori Društva upokojencev Tradicionalno športno srečanje z invalidi občine Mozirje; Odbor invalidov ŠoP Petek, 20. maj X Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : Fosilum Šentjur (starejši dečki) Sobota, 21. maj OŠ bratov Letonja Šport špas in 3. Sončkov tek 8.00 Parkirišče pri Supermarketu Mercator Kmečka tržnica X Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : NK Šmarje pri Jelšah (starejši cicibani) 17.30 Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : Maribor B (3. SNL) 18.00 Hiša mladih Tečaj Kako posneti filmček Nedelja, 22. maj 15.00 Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma Šmartno 1928 : Kovinar Maribor (Slovenska kadetska liga) X Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma Šmartno 1928 : NK Celje A (mlajši dečki) 17.00 Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma, Šmartno 1928 : Kovinar Maribor (Slovenska mladinska liga) Lunine mene 21. maja, ob 23:14 - polna luna (ščip) CITY CENTER Celje • Četrtek, 19.5., 14.00-19.00 Bio-tržnica • Petek, 20.5., 14.00 Kmečka tržnica • Nedelja, 22.5. 11.00 Pravljične urice,Skrivnosti mladih levov • Do 22. maja razstava Varčna montaža iz lesa • 22.- 28.maja Ustvarjamo z UM-BRO, teden kreativnega ustvarjanja na temo: nakit,poslikave, glina, scrapbooking • Torek, 24. maja Dan za karting na vrhnjem parkirišču • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: • Torek-petek: 14.00-21.00, pobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Nedelja, 22. 5., ob 16.00 - otroška matineja PLANET SAMSKIH Planeta Singli (Poljska) Romantična komedija, 136 minut Režija: Mitja Okorn Igrajo: Maciej Stuhr, Agnieszka Wiedlo-cha, Piotr Glowacki, Weronika Ksi^žki-ewicz, Tomasz Karolak idr. Ponedeljek, 23. 5., ob 17.30 DHEEPAN (Francija) Drama, 115 minut (Francija) Režija: Jacques Audiard Igrajo: Antonythasan Jesuthasan, Kalie-aswari Srinivasan, Claudine Vinasitham-by idr. Ponedeljek, 23. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče fVlflf« VELENJE 88.9 Mhz 187.8 Mhz Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC "^AS 19. maja 2016 Nagradna križanka Osmica DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI HLODOVINO - bukev, za drva, okoli 15 m3 prodam za 40 €/m3. Gsm: 070 376 390 BUKOVA drva prodam. Gsm: 041 577 305 ali tel.: 03 5886 267 SENO in otavo v refuzi ugodno pro- mali OGLASI dam. Gsm: 031 805 549 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 22. 5., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELIČKO, simentalko, težko 135 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 TELICO, brejo 8 mesecev, simentalko, prodam. Gsm: 031 664 355 NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. ODDAM ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj - Velenje. Gsm: 041 754 699 RAZNO TV dnevni regal Ikea, nizek, v rjavo-črni barvi, 2 kosa, prodam za 20 €/kos. Gsm: 041 517 248 Kulturno društvo Škale vabi v petek, 20. maja ob 18 uri, vse ljubitelje lepega petja in poezije na Velenjski grad. Predstavili se bodo otroci POŠ Škale, MePZ Kulturnega društva Škale, recitatorji, glasbena skupina in Oktet pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Lepo vabljeni! Nagrajenci nagradne križanke Mesarstvo Križnik, objavljene v tedniku Naš čas, 5. maja 2016 so: • Marjana Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj • Lada Jelen, p.p. 531, 3320 Velenje • Sabina Kumer, F. Foita 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. www.nascas.si 1* KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Spe energetika Spe vodovod in kanalizacija Spogrebno pokopališka dejavnost Sreklamacije glede obračuna za individualne hiše, blokovno gradnjo in industrijo Do 8 številk zastonj! 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. TRGOVINA OSMICA ŠOŠTANJ Aškerčeva 24, ŠOŠTANJ Tel: 03 588 17 90 GSM: 051 215 928 TRGOVINA OSMICA VELENJE Koroška 44, VELENJE Tel.: 03 586 41 01 GSM: 031 654 635 DA PIKNIK BO ŠPICA - NAJBOLJE POSKRBI OSMICA! Zakaj? Ker v OSMICI v Šoštanju in v Velenju slovijo po ugodnih cenah in ponudbi. Po želji vam pripravijo vse za piknike, narezke, kanapeje in pijače za piknik, v službo ali domov. Lahko naročite že ohlajene pijače ali pa celo najamete točilno napravo. Če boste v Osmici za kakšno priložnost naročili česa preveč, kar se rado zgodi v želji, da česa ne bi zmanjkalo, vam vse, kar ostane in je še originalno zaprto, vzamejo nazaj! Trgovini Osmica v Šoštanju in v Velenju vabita, vsak dan od 7. do 20. in v nedeljo od 8. do 13. ure. ZA PRAZNOVANJA IN PIKNIKE IZBERITE OSMICO V VELENJU ALI ŠOŠTANJU ! Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "OSMICA" najkasneje do 30. maja . Izžrebali bomo tri nagrade. 3x dve uri bowlanja. habit nepremičnine Hoblt, d.o.o, KoroSka 4«, Veli tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 3-sobno, stanovanje v Velenju 75 m2, zgrajeno l. 1975, 1/10 nad., z odlično razporeditvijo prostorov. Energ. razred: C (35 - 60 kWh/ m2a). Energ. razred: C (35 - 60 kWh/m2a). Cena: 69.000 € 1,5-sobno stanovanje v Velenju, 42.7 m2, zgrajeno l. 1980, 7/8 nad, adaptirano. Energ. razred: D (60 -105 kWh/m2a). Cena: 50.000 € vec na . . .. . www.habit.si mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si Or press@nascas.si ČETRTEK, 19. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 20. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 21. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 22. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 23. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport,18.00 Desetka; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 24. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 25. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. do 15. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 27 19. maja 2016 S OBVEŠČEVALEC 27 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje ZLATA POROKA Repnik Martin, Velenje, Škale 77 in Repnik Marija, Velenje, Škale 77. POROKE Cotman Gregor, Šenčur, Mlakarjeva ulica 16 in Lesjak Janja, Ljubljana, Črtomirova Ulica 24; Potočnik Janez, Gornji Grad, Florjan pri Gornjem Gradu 34 in Gašparič Bojana, Velenje, Laze 50; Žnider David, Šoštanj, Ašker- čeva cesta 8b in Dokl Anja,Velenje, Kavče 45 c ; Gruden Tomaž, Grosuplje, Adamičeva cesta 3a in Golež Andreja,Šoštanj, Florjan 250. SMRTI Jakun Alojzij, roj. 1936, Laško, Širje 4; Vrčkovnik Marija, roj. 1948, Šoštanj, Florjan 79; Avberšek Amalija, roj. 1930, Velenje, Paški Kozjak 37; Bahor Anton, roj. 1934, Velenje, Šercerjeva cesta 13. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. in 22. 5. - Matej Stra-hovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Bernardi v spomin V dneh, ko je pomlad v polnem razcvetu in ko pomladno sonce sramežljivo boža cvetlične gredice, seje od nas poslovila spoštovana in cenjena kolegica, profesorica slovenščine in dipl. etnologinja Bernarda Lenko. Odšla je brez slovesa, hitro ... prehitro ... nismo bili pripravljeni in obstali smo ob žalostni vesti, ki je prvo sredo v cvetočem mesecu zarezala v naše šolsko življenje. Vsi smo pričakovati čisto običajen šolski dan sredi tedna. Pa ni bil. Jutranja vest iz bolnišnice je bila kruta, surova, nepravična, a žal resnična. Le zlovešča tišina je rezala do kosti. Da je bila pedagoškemu poslanstvu predana s srcem in dušo do zadnjega diha, je potrdila nepregledna množica dijakov, sodelavk in sodelavcev, ki smo se želeli skupaj s sorodniki in prijatelji v soboto posloviti od Učiteljice Jezika in Življenja. Mag. Ivan Kotnik, direktor ŠC Velenje, je v čustvenem govoru slovesa poudaril: »Enostavno so ljudje, ki puščajo in pustijo sled. Poklicno življenje posvetijo nekemu cilju, ki ga predvsem nosijo v sebi in mu zvesto sledijo. Delajo tisto, v kar verjamejo, in s svojim delom in zgledom pomembno vplivajo na mlade okrog sebe. Znala je prisluhniti in rada je imela ljudi. Imela je ideje in še veliko, veliko načrtov...« Soočeni s slovesom spoznavamo, da je naša Bernarda ideje in načrte udejanjala nadvse zavzeto in dosledno. V zadnjih mesecih je svoje vsakdanje delo pogosto komentirala z mislijo: »Tole še opravim, potem se pa moram malo spočiti.« Kot bi vedela, slutila, da je njen čas prekratek. Koliko pedagoškega dela je opravila v razredu in tudi zunaj jega, je na ponedeljkovi žalni seji orisal ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja, ki ji je bila zvesta 24 let, mag. Albin Vrabič: »Še vedno ne moremo dojeti, da te ne bo več v zbornici, kabinetu, razredu, na učiteljskem zboru, na strokovnih ekskurzijah in izletih, prednovoletnih zabavah. Ne bo te več pri pripravi gregorjevega praznika luči, pri pripravi sprejema novincev v Okoljevarstvenem gaju in pred spomenikom Rudarja, pri pripravi letopisa, informativnega dne, predaje ključa, pri vodenju dijaške skupnosti, pri pripravi radijskih oddaj, pri mentorstvu mladim raziskovalcem .« Bernarda je rada delala in ustvarjala z dijaki. Pri svojem delu je vedno sledila cilju, vključiti čim večje število dijakov in jim tako omogočila, da so pod njenim mentorstvom zacveteli v vsej svoji mladostni energiji idej in želja. Ocenjevala in vrednotila je osebni napredek vsakega dijaka in podpirala le tekmovanje s samim seboj, preseganje samega sebe. Da je dijake razumela v vsej njihovi ranljivosti na eni strani in v preki-pevanju norih najstniških idej na drugi strani, so izpostavili tudi dijaki 3. letnika programa Geotehnik in Okoljevar-stveni tehnik, ki so v dneh slovesa svoje misli prepletli v iskrene vrstice: »Ni bila samo slovenščina, bila je šola življenja, šola življenja in obilo njenega potrpljenja. Edina stvar, ki je težja od slovesa, je slovo od osebe, ki si jo imel rad, ki je na tebi pustila pečat in te naučila več, kot bi morala, in bila temu predana vsak dan v tednu, teden v mesecu in mesec v letu. Bila je naša razredničarka, učiteljica, zaupnica, vzornica, prijateljica in praktično naša druga mama. Vsi, ki smo jo poznali, vemo, da je imela ogromno srce, železno voljo ter izjemne izkušnje, ki jih je ob vsaki priložnosti z veseljem delila z nami. Kot razred vemo, da se nismo vedno prikazali v najlepši luči, a nam je kljub temu vedno stala ob strani in se borila za vse in vsakega posebej. Spadala je med tiste vrste učiteljev, ki so učili za življenje in ne le za oceno. Ni je bilo sram priznati, da v vrtcu ni želela deliti igrač, da si je stvari enostavno morala zapisati na dlan, da so imele učinek. Razdajala je svojo energijo, ki se je širila med nas, njene ure so bile tople, zanimive in bodo za vedno ostale v našem spominu. Naši copati so se ji vedno zdeli »premali«, mi pa kljub temu iz dneva v dan še vedno otročji.« Meni ljuba pesem pravi nekako takole: »Naj bo pot dobrotljiva, naj te žene hladen vetrov dih. Naj ti toplo sonce boža obraz in droben dež rosi polje. Sonce naj te obsije, naj ob poti rože ti cveto. Do takrat, da snideva in spet se srečava .« Do takrat ostajajo spomini, ki ne zbledijo, ker v nas živijo. a Peter Rozman Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražllh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Zahvala ob nesrečnem dogodku Zahvaljujemo se gasilcem, civilni zaščiti, MC Hostel, CSD, Rdečemu križu, Karitasu, družini Po-znič iz Pesja, Mestni občini Velenje, Gorenju - sindikatu, strokovnim službam, direktorju in sodelavcem obrata štedilnikov, podjetju Habit, Odvetniški družbi Verstovšek, prijateljem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v stiski. a Vesna M. in Anica S. ZAHVALA JOŽEF KARNIČNIK Škalska cesta 9, Velenje 27. 2. 1931 - 7. 5. 2016 Pomlad bo na tvoj vrt prišla Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič sosedom in znancem za vse izraze sočutja, denarno pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala patronažni sestri Albini, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, govornikoma, gospodu župniku Janku za opravljeni obred ter pevcem cerkvenega pevskega zbora iz cerkve sv. Martina Velenje. Žalujoči vsi njegovi PRIŽIGAM SVEČO V spomin dobremu človeku in dragemu prijatelju Jožetu Karničniku v spomin na tebe draga Jožetova dušo ... v mojih in naših očeh tvoj lik nasmejan in otožen je -in bo živ, dokler živimo - in - ko ugasne ta sveča - tudi zate naprej gorimo - v slavo življenja - v slavo trpljenja -v slavo lepote nekoč najinih in naših skupnih dni - za smisel - ki izvira iz spoznanja ljubezni od človeka do človeka - od začetka do konca človekovega veka o - človek - kako lahko globina skrivnosti zagreje čute - večna je uganka veličastnega Vesolja - moči - spomin - na tebe dragi naš Jože - bo grel našo dušo - srce in um - plemenitil - naš pogum - za srečanje s teboj - nad zvezdami Josip Bačič Savski Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 28 Najprej kanalizacija, potem tudi cesta Spori med staroselci in novograditelji v zaselku Tajna se vlečejo že skoraj dve desetletji - Se bo po zadnjem sestanku na MO Velenje vendarle premaknilo? Bojana Špegel Velenje, 16. maja - O problematiki infrastrukture v zaselku Tajna v krajevni skupnosti Pod-kraj smo na željo nekaterih krajanov letos že pisali. Spori so bili tako veliki, da so se bali, kako bodo, če bo zima huda, pri njih plužili ceste. K sreči snega letos ni bilo veliko, a težave s tem niso skopnele. Na začetku maja so o njih spregovorili tudi na sestanku, ki so ga pripravili na MO Velenje. Težavi v zaselku sta namreč dve: urediti morajo glavni komunalni vod za meteorne vode, novograditelji pa še vedno nimajo ceste do svojih domov urejene tako, kot si želijo. Zato so v prvi vrsti krivi njihovi medsebojni spori, ki so se začeli po »Zemlja je tu sveta« Novih hiš v zaselku, ki še vedno nimajo urejene ceste, je danes 12, 8 pa je na tem predelu »staroselcev«. Do svojih domov se lahko pripeljejo po makadamski cesti, ki je v zasebni lasti, ali pa po cesti, ki je delno v zasebni lasti, delno pa je kategorizirana cesta MO Velenje. To kljub temu ureja koncesionar, tudi pluženje na njej je MO Velenje zagotovila. Je pa koncesionar postavil prometni znak, da je vožnja po njej na lastno odgovornost, saj je ne urejajo tako kot lokalne ceste. najbolj pereča težava. Stanje se žal doslej ni premaknilo z mrtve točke.« Še več, še bolj se je zapletlo, saj so nekateri lastniki zemljišč na tem območju še zainteresirani, da bi prodali gradnji namenjene parcele, ki pa seveda ne bodo imele urejenega dostopa do njih. Lastniki zemlje, po kateri bi lahko uredili cesto do novih hiš, te nočejo (več) niti prodati - pred časom naj bi na to že pristali - niti brezplačno odstopiti, občina pa jih ne more kar tako razlastiti. Sploh, ker gre za zasebne parcele in cesto, ves čas skušala pomagati novo-selcem. »Upam, da bodo lastniki zemljišč vendarle spremenili svoje stališče,« še doda Brodnik. Do razlastitve bi lahko prišlo šele po tem, ko bo občina sprejela ustrezen Prostorsko izvedbeni akt (OPPN), kar naj bi se po besedah vodje urada za okolje mag. Branke Gradišnik zgodilo v letu 2017. Rezultat sestanka je bil tudi dogovor, da se Tone Brodnik in predstavnik novograditeljev Danilo Rednak skupaj udeležita sestanka na velenjskem Komunalnem podjetju, da se dogovorijo za izgradnjo meteornega komunalnega voda. Krajani so si zaželeli, da jim predstavijo tudi, koliko bi jih stalo, če bi v zaselek potegnili javni kanalizacijski vod. Sedaj načrtovanega bo fi- Sestanek je tokrat vodil direktor občinske uprave Iztok Mori, ob njem so bili številni sodelavci. Krajani Tajne so poslali tri predstavnike, kijih je vodil Danilo Rednak. letu 2005, ko so nekateri staroselci tam prodali kar nekaj parcel, na njih pa so začele »rasti« nove hiše. Sedaj, ko bi staroselci morali odstopiti ali prodati tudi del zemlje, da bi si lahko novo-graditelji uredili cesto, pa tega niso pripravljeni storiti. Pa čeprav so jim prej prodali parcele za gradnjo. Ob tem danes ni važno, kdo je kriv in kdo ne, kdo je sprožil spor, pomembno je le, kako bodo zaselek urejali v prihodnje, da bo življenje v njem vsem bolj prijazno. Da bi razrešili spor med lastniki zemljišč in no-voselci, so se v preteklih letih člani sveta KS Podkraj in MO Velenje velikokrat sestali s krajani v krajevni skupnosti, tudi v prostorih občine. Sedanji predsednik sveta KS Podkraj Jože Drobež nam je povedal: »Z izvolitvijo novega sveta KS smo si med drugim zadali tudi nalogo rešiti obe vprašanji v zaselku Tajna. Opravili smo veliko razgovorov, sestankov in osebnih prepričevanj nekaterih, da le odstopijo del zemljišča v javno dobro, da bi lahko uredili dovozno cesto in odvodnjavanje meteornih voda, kar je trenutno ki (še) ni občinska. Občina praviloma zemlje za lokalne ceste, ki jih uredi s proračunskim denarjem, nikjer ne odkupuje. Tone Brodnik iz MO Velenje je ob tem poudaril: »Zemlja je v Tajni res sveta, zato se težave vlečejo tako dolgo. Tisti, ki so pred leti prodali parcele novograditeljem, očitno niso računali na to, da bodo morali del svoje zemlje odstopiti ali prodati za to, da bodo novi lastniki parcel dobili tudi cesto. Vendar pa je razlastitev lastnikov zemlje res skrajni ukrep, ki lahko še poglobi nesoglasja, česar se morajo zavedati tudi krajani. Ceste nikoli niso za posameznike, so zato, da jih uporabljamo vsi.« Zamere se po njegovih besedah tu vlečejo že skoraj dve desetletji, občina pa naj bi nancirala občina, verjetnost, da bi dobili javni komunalni vod, pa ni velika, ker imajo nove hiše na tem območju že urejene male čistilne naprave in bi bila investicija draga. Zaselek namreč ni velik. Sicer pa naj bi po tem sestanku začeli zbirati podpise lastnikov parcel, da bodo ti dovolili gradnjo meteorne kanalizacije preko njihovih parcel. Kdaj bodo rešili zaplete z ureditvijo ceste do novih hiš, pa verjetno ne zna napovedati niti vedeže-valka. Dokler ne bo poskrbljeno za odvodnjavanje, je tudi urejanje ceste jalovo delo, sploh, ker so na tem območju plazovi že delali škodo. Pri izdaji gradbenih dovoljenj ni bilo napak Zanimalo nas je, kako je lahko Upravna enota Velenje novo-graditeljem v Tajni izdala gradbena dovoljenja, če še danes nimajo ustrezne ceste do svojih domov. Poleg tega na MO Velenje nimajo sprejetih ustreznih prostorsko izvedbenih aktov za to območje. Vodja oddelka za gradnje Edi Vučina nam je pojasnil: »Za zaselek v Tajni ves čas velja ustrezen občinski prostorski akt oziroma prostorsko ureditveni pogoji (PUP), ki so se pa res že večkrat spreminjali in dopolnjevali. Vsak investitor (ne samo zasebni) tako lahko vedno pridobi ustrezno gradbeno dovoljenje, če seveda izpolni vse pogoje Zakona o gradnji objektov, predvsem 66. člen tega zakona, v katerem je eden od pogojev tudi dostop do zemljišča, na katerem se bo gradilo. Torej je dostop (cesta) samo eden od pogojev, s katerim dokažeš pravico graditi na določenem zemljišču. Pravico graditi se sicer dokazuje z ustrezno pogodbo z lastniki zemljišča, na katerem bo potekala gradnja, za gradnjo ali uporabo obstoječe ceste se praviloma uporablja služnostna pogodba.« In vse to naj bi novograditelji v Tajni imeli. S podatkom, kdaj se je v zaselku Tajna dejansko začela gradnja novih stanovanjskih hiš, UE Velenje ne razpolaga. Potrdili so, da je bilo gradbeno dovoljenje za eno od hiš, to je vključevalo tudi okoli 700 metrov dovozne ceste - tiste, ki je še vedno makadamska in v zasebni lasti, izdano v letu 2006. »Gradbeno dovoljenje je bilo izdano v skladu s takrat veljavnim občinskim prostorskim aktom. Pri izdaji gradbenega dovoljenja je bilo potrebno upoštevati zahtevo, da je pred izdajo gradbenih dovoljenj »potrebno izdelati posebne strokovne podlage, v katerih je treba opredeliti gradbene parcele, umestitev predvidenih objektov v prostor, gabarite in etažnost predvidenih objektov in določiti komunalno infrastrukturo za celotno ureditveno območje, vključno s prometno ureditvijo. V njem je bilo zapisano: »Na izdelane strokovne podlage si morajo investitorji pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje". Vse to je bilo narejeno. Izdelane so bile posebne strokovne podlage, ki jih je maja 2005 izdelala velenjska družba Profil, d. o. o. »Omenjeno gradbeno dovoljenje kot tudi vsa ostala gradbena dovoljenja za nove stanovanjske hiše v Tajni so bila izdana v skladu z zakonom in voljo pristojne občine, zapisane v obliki prostorskega akta. MO Velenje so bili plačani tudi komunalni prispevki, natančneje sorazmerni delež za komunalno urejanje zemljišč. Večina nadaljnjih graditeljev hiš je za svoj dostop z ustreznimi služnostnimi pogodbami uporabila cesto, ki jo je zgradil prvi investitor,« še pojasni Edi Vučina. Ob tem pripomni, da so postopki izdaje gradbenih dovoljenj v javnosti pogosto označeni za zapletene in dolgotrajne prav zaradi komunalno neurejenih, a predhodno zazidljivih zemljišč. Za določanje zazidljivosti zemljišč in njihovo komunalno urejanje pa so pristojne prav občine, ki vsakega investitorja že pred izdajo gradbenega dovoljenja »obremenijo« s plačilom komunalnega prispevka, namenjenega prav za komunalno opremljanje zemljišč in pripravo ustreznih prostorskih aktov. Kadar želi pomembno infrastrukturo graditi država (na primer avtocesto) ali občina (lokalno cesto), se lahko do pravice graditi pride tudi v postopku razlastitve lastnikov zemljišč. Vendar razlastitev velja za skrajni in redko uporabljen poseg v zasebno lastnino, za katero pa mora obstajati res velik javni interes. Javni interes pa se ugotavlja tudi s sprejetjem ustreznega prostorskega izvedbenega akta (OPPN). ■ Kljub dežju množično na Lopatnik Vinska Gora, 15. maja - Čeprav je v nedeljo deževalo kot iz škafa, se je na Lopatniku pri Lovski koči zbralo veliko ljudi. Druženje krajanov, ki ga vedno pripravijo v maju, je vedno zaznamovano tudi z mašo, saj tam stoji kapelica svetemu Hubertu, ki je zaveznik lovcev. Letos jo je opravil upokojeni nadškof Alojz Uran. Zbrane, ki so se družili pod šotori, sta pozdravila tudi podžupan MO Velenje Peter Dermol in predsednik sveta KS Vinska Gora Jože Ograjenšek. Krajani so se še dolgo zadržali na prijetnem druženju s kvartetom Svit in Savinjskimi rogisti. ■ bš Zaradi številnih pripomb so se lotili zamenjave travnih plošč z betonskimi tlakovci. (foto:bš) Čeprav vreme ni bilo lepo, se je pri lovski koči na Lopatniku zbralo veliko ljudi. Mašo je daroval upokojeni nadškof Alojz Uran. Šoštanj - Čeprav so oktobra lani v Šoštanju predali svojemu namenu prenovljen Trg svobode, je bilo minuli konec tedna na parkirišču pred tamkajšnjo trgovino Mercator znova delovišče. Na številne pritožbe uporabnikov parkirišča, trgovine in obiskovalcev se je namreč občina Šoštanj lotila zamenjave travnatih plošč z betonskimi tlakovci. Na občinski upravi so povedali, da je travne plošče zahteval Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V praksi so se kasneje pokazale za zelo neprimerne, saj so bile težko pohodne, po njih je bilo nemogoče potiskati nakupovalni in otroški voziček, velike težave so povzročale invalidom. Zato so naslovili na omenjeni zavod prošnjo po zamenjavi travnih plošč z betonskimi tlakovci in na začetku tega meseca prejeli pozitivni odgovor. a Tp