Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. v večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. decembra 1902. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Poljedelstvo. Krompir po zimi. Ta najvažnejši pridelek mnogih naših kmetij in mnogokrat glavni steber družinske hrane nam dela po zimi marsikake preglavice, ko ga je treba shraniti. Ako ima namreč shramba (klet) nad 5° C, začne kaliti, pade pa toplina pod ničlo, nam zmrzne in ako ga nepravilno hranimo, zgubi tudi precej redilnih snovij. Poleg tega izpariva krompir tudi veliko vode; ako voda ne more iz kleti na prosto, se vleže na krompir in provzroči na njem gnitje. O spremembah, katerim je podvržen krompir v raznovrstnih shrambah, imamo od prof. Nobeja veliko vredne skušnje, ki si jih lahko obrnemo v prid. Ta gospod je hranil krompir za poskušnjo skozi 6 mesecev v razuih shrambah in je našel, daje zgubil krompir od vsakih 100 delov škroba, ako je bil spravljen: 1. hladno, svetlo, suho 12’2 delov 2. „ „ vlažno 35'0 „ 3. „ temno, suho 39-6 „ 4. „ „ vlažno 35'4 „ 3. toplo, svetlo, suho 4V0 „ 6- „ „ vlažno 49*2 „ „ temno, suho 36T „ 3- „ ,, vlažno 45-6 „ Potemtakem je krompir najbolj trpel v topli vlažni skrambi, najmenj pa v svetli, suhi, hladni kleti. Ako vse te činitelje povzamemo skupaj, tedaj moramo reči, da je treba vlago in toploto kolikor moč zatirati, to se pravi, prizadevati si moramo, da bo imela krompirjeva shramba tako toplino, da sicer ne bo dosegla ledišča, da pa vendar ne bo veliko od njega oddaljena, da zabranimo tako razkrajanje organskih sestoj in in kalite v očes (popkov krompirjevih). Iz tega stališča moramo v praksi presojati, ali je kaka krompirjeva shramba kaj vredna ali ne. Hranitev krompirja čez zimo v kleti je iz tega stališč* primeroma še najmenj vredna z. to, ker se toplina ne da obdržati v zahtevani višini (1—5° C). Po navadi so kleti pregorke, krompir vse povprek kali in mi imamo veliko škodo od tega. Ker moramo krompir nakladati precej na debelo, zato se tudi močno segreva in zato izpoti tudi veliko vode. Vsled tega nastali topli zrak se ne da odstraniti dovolj hitro iz kleti, zato se vodna para vseda na mrzli kletni strop in pada odtod v kapljah doli na krompir. Pokrivanje krompirja s slamo in drugim materijalom ne more krompirja dovolj zavarovati te vlažnosti, ampak je še škodljivo, ker je na poti, da ne more voda iz krompirja tako lahko dvigati se v podobi sopare. Zelo podobno je spravljanje krompirja po jamah; tukaj se mora krompir nasuti prav na debelo in vlaga more odhajati samo navzgor. Zraven je pa še nevarnost, da utegne voda od strani pridreti med krompir in ga nam polovico pokonča. Se najbolj pripravno je spraviti krompir čez zimo v strehi podobne podsipnice vrhu zemlje; te podsipnice so kake 2 m široke in 1 m visoke. Voda tu lahko naj-popolneje izpariva, ker pustimo podsipnice odprte toliko časa, da nas mraz prisili jih popolnoma zakriti. Toplina je v takih kupih nižja nego v kleteh in da odvrnemo hudi zimski mraz nasujemo na vrh 70 do 100 cm debelo plast zemlje, katero v posebno hudem mrazu pogrnemo še z zemljo ali gnojem. Cevi ali lesenih dimnikov za odvajanje sopare ni treba napravljati, to ni samo nepotrebno, ampak je celo škodljivo, ker se vlažni zrak potegne ves proti tem duškom, v katerih se pa vodna sopara zgosti in kot voda pada nazaj na krompir, ki leži v bližini teh odvodnikov; krompir vsled tega prične gnjiti. Pa tudi zmrzlina pride lahko po teh kanalih do krompirja v podsipnici. Da ne more deževnica in snežnica tako lahko do krompirja, napravimo v primerni daljavi okoli podsipnice majhen jarek. Ko nastopi spomlad, je treba prsteno plast stanjšati, da ne začne krompir morda kaliti in rasti. Pri vsakem načinu hranitve je treba paziti posebno na to, da se ves oboleli, nagnjiti krompir odbere proč, ker se krompirjeva gnjilobna gljivica, kakor so poskusi pokazali, lahko razširi od gnjilega tudi na zdrav krompir. Sadjarstvo. Apneni belež na sadnem drevji Uže davno in na mnogih krajih je udomačena navada sadnih posestnikov, da vsako leto pobelijo svoja drevesa z apnom in skušnja tudi uči, da apneni belež ni koristen samo deblu in kroni s tem, ker zatira mah in lišaj, ampak da je tudi dobro sredstvo proti obilnim škodljivim sadnim žuželkam. Poleg tega je pa apno tudi posebno izvrstno sredstvo za obdržanje gorkote in ravno ta njegova stran se najmanje ceni, kar vidimo na tem, da mnogi ne belijo v pravem času, pa tudi ne — vsaj ne v tej smeri — na pravi način. Kar se tiče zatiranja mahu in lišajev na sadnem drevji, je treba te nepridiprave najpreje mehanično s kako strguljo ali ostro ščetjo iz žice dobro obdrgniti in sicer je to storiti bolje v jeseni nego na spomlad. Pri tem pa ne smemo prezreti, da mah in lišaj nista vzrok bolezni, katerih vzrok imamo v prvi vrsti iskati v kakem motenji hranitve. Lišaj se posebno rad pokaže na drevji, ki stoji blizu gozdov ali pa ob cestah, ki vodijo skozi gozdove. Vzrok temu bo pač ta, da je tukaj zarodnih trosov posebno veliko, da zrak in svitloba nimata dovolj pristopa in da se vsled tega po rosi in dežju drevje ne more zlepa posušiti. Zato pri uničevanji lišajev ne smemo biti zadovolni s tem, da odstranimo že nastale, ampak moramo preprečiti tudi nadaljno njihovo nastajanje. Nek vrtnar priporoča v ta namen sledečo mešanico 12,5 kg živega apna, 12'5 kg lesnega pepela in 100 litrov vode zoper lišaje in mahove. Živo apno ugasimo najpreje z nekaj litri vode in je razredčimo potem z ostalo vodo v en hektoliter apnenega beleža. Na to pridenemo pepela in vse pustimo skozi 7 dnij tako, samo da vsaki dan dvakrat premešamo. Močno alkalična ali lugasta tekočina zamori v kratkem lišaje in jo je rabiti posebno pri drevesih s slabimi, šibkimi kronami, pri katerih lišajev ne moremo odpraskati. Kadar pa helimo debla, ne potrebujemo takega beleža. Tudi proti mrčesnim ličinkam, hroščem, ščitaricam in dr. je redno bdenje dobro sredstvo. Vsaj je znano, da se cela vrsta sadnih škodljivcev skrije čez zimo pod odmrlo drevesno skorjo, v razpok-linah itd. Tu je seveda še posebej potreba debla prav skrbno okrta-čiti in obpraskati in še le na to pride belež Pri tem pa moramo paziti na dvoje, ako hočemo imeti vspeh pri svojem delu : prvič mora padati odstrgana skorja na spodaj razgrnjene plahte, ker drugače ni mogoče ličink pokončati, drugič pa smemo odstrgati samo zares odmrlo skorjo, ne smemo pa raniti žive. Po ostrgavanji se ne sme videti na deblu nikakih ran in nobenih zelenih delov skorje, ki bi bili brez varstva plutovinaste plasti. — Tu in tam se sliši trditev, da apneni belež razjeda skorjo in tako škoduje. Toda o tem se da govoriti samo v slučaju, ako smo popreje z neprevidnim praskanjem drevo ranili. Da živo apno umori zeleno staničevje, ki ni zavarovano s plutovino, je jasno. Vže iz dosedaj rečenega sledi, da se ima beliti v jeseni, ker v tem slučaju ne more mrčes prezimiti na našem drevji — zato pa govori tudi pomen, ki ga ima apneni belež kot varstvo proti mrazu. Znana fizikalična prikazen je ta, da temno barvana telesa toploto v mnogo večji meri vsrkavajo nego svetlobarvana. Zato pa tudi temna telesa toploto mnogo močneje izžarivajo nego svetla, iz teda pa tudi sledi, da se temna telesa ob solčnem svitu kaj urno segrejejo, ko se pa solnce skrije, pa ta telesa svojo gorkoto ravno tako urno zgubijo, mnogo brže, nego svetla telesa. Praktičen sklep za učinek apnenega beleža pri sadnem drevji je iz tega ta: Pobeljeno drevo se bolj težko ugreje od nepobeljenega; nepobeljeno drevo se ob solncu lahko segreje, zato pa tudi svojo gorkoto kmalu zgubi. To zadržanje drevja ima velik pomen posebno v mesecih svečanu in sušcu ; tedaj se namreč nepobeljeno drevje s svojimi bolj ali manj temnimi debli pod vplivom solnca čez dan močno segreje in lahko se zgodi, da se sok oživi in prične pretakati. Takim toplim dnevom pa prav rade sledijo noči, v kojih pade toplina do 5° pod ničlo, če ne še več. Debla vsled tega toplino močno izžavirajo in zato nagiba drevje v nezavarovanih legah veliko bolj k raznim boleznim vsled zmrzline nego pobeljeno drevje, ki se čez dan ne razgreje premočno in torej tudi ne pride do oživljenja soku, ki bi mu utegnilo postati nevarno. V tem oziru ima belež posebno za občutljive sadne vrste velik pomen, zlasti za breskve in marelice, pa tudi za nekatere ob-čutnejše vrste pečkatega drevja. Lahko tedaj uvidite, da ne smemo primešavati apnenemu be-ležu kakoršnihkoli temnih snovij, kakor n. pr. saj, ako mu hočemo ohraniti ravno omenjeno dobro lastnost. Res je sicer, da bela - 355 — barva na drevji ni posebna lepo-tija, da je tak vrt bolj podoben grobišču nego vrtu, toda pokazali smo, da je tako ravnanje smo-treno in to je glavna stvar za one, ki hočejo od sadnega drevja imeti kako korist. Sicer je pa belež samo čez zimo v resnici močno bel, po leti ga izpere dež, prah in veter mu dasta bolj za-rujavelo, Kamovo lice. Sicer pa tudi lahko pridenemo čisto malo saj ali gnojnice, da dobimo svetlo-sivo barvo, ki pa v že ni nikakor neprijetna. Da se belež bolj prime, pridenemo nekoliko mavilastega mila, ki barvo tudi nekoliko izpremeui pri beležu. Vinogradništvo in vinarstvo Crnojcnje vinogradov. Umno gnojenje vinske trte obstoji v tem, da pametno družimo vporabo umetnih gnojil z običajnim hlevskim gnojenjem. Strokovnjaki so sicer v tem edini, da je v vinogradništvu hlevski gnoj ueobhodno potreben, ker zboljšujo fizikalne lastnosti zemlje in jo obogati na črnici, pravijo pa vendar, da je celo pri bogatem gnojenji s hlevskim gnojem le večinoma še potrebna ali vsaj koristna uporaba umetnih gnojil. Tako dovažanje umetnih gnojil namreč ne zviša samo pridelka na grozdji, ampak tudi pospešuje zorenje in v dobrih letinah pripomore do najpopolnejše dozoritve. A ko pognojimo vinograd z 40.000 kg na hektar, mu s tem damo okoli 200 kg dušika, 252 kg kalija in 104 kg fosforne kisline. Ker tako močno tudi dobri vin-sčaki gnoje le na vsake štiri leta, zato pride na eno leto 50 hg dušika, 63 kg kalija in 26 kg fosforne kisline. Pomisliti pa moramo, da potrebuje trta povprek na leto in hektar po 118 fojr dušika, 104 kg kalija in 40 kg fosforne kisline. Treba se tudi na to ozirati, da se od vsebine hlevskega gnoja na dušiku mnogo izgubi, tako da je na vsak način potreba nadomestiti dušik z umetnim gnojem. Ako vinograd tako močno gnojimo, kot smo zgoraj rekli, potem bi s kalijem in fosforno kislino že še lažje shajali, ker se rudninskih snovij ne izgubi toliko. Pa tudi kalija in fosforne kisline v hlevskem gnoji v obče ni zadosti. Pri tem je veliko ležeče na tem, iz česa obstoji naša zemlja. Časih ima gorica zemljo bogato založeno s kalijem, na pr. škrilno gorovje in vse bogato glinaste prsti, pri katerih ni treba dovažati druzega kalija, nego onega v hlevskem gnoju, ker se vsled razpadanja kamenja tvorijo vedno nove množine kalija. Ker imajo zemlje sploh, tedaj tudi vinske gorice le malo fosforne kisline v sebi, zato je potreba poleg hlevskega gnoja povsod! še posebej gnojiti s fosforno kislino. To dajemo najbolje v obliki Tomaževe žlindre. Zato bi bila umestna na hektar sledeča gnojite v: Prvo leto 40.000 kg hlevskega gnoja ; drugo leto 500 kg žlindre, 250 kg žve-pleno-kislega amonijaka; v tretjem letu 300 kg žvepleno-kislega amonijaka, 300 kg Tomasove žlindre (moke) in 200 kg žvepleno-kislega kalija (v zemlji, ki ima malo kalija) ; četrto leto 400 kg žvepleno-kislega amonijaka, 200 kg žvepleno-kislega kalija in 100 kg Tomasove moke. Težke, mrzle, malo apnene zemlje zelo zboljšamo z apnenim gnojenjem in jih naredimo rodo-vitnejše. Močno gnojenje vinogradov, kot ga priporočamo gori, se poplača ne samo s pomnoženim pridelkom, ampak da tudi mnogo boljše vino. Neki vinarski strokovnjak, upravnik Dern v Drbahu pov-darja še neko drugo okoliščino, zavoljo katere je potrebno, da dobi trta zemljo bogato redilnih snovij, da more takorekoč zajemati iz polnega čebra. Pri vinar- stvu je namreč veliko ležeče na tem, da ima trta, ki je ravno v polnem razvoju, vedno obilno hrane na razpolago, ker more potem, ako je nekaj dnij vreme posebno ugodno, izkoristiti veliko množino redilnih snovij. Ako nimajo korenine v tem času velikih množin vsprejemljivih snovij na razpolago, tedaj ne more trta ugodnih vremenskih razmer, ki večinoma hitro preminejo, popolnoma izkoristiti. Slednjič se tudi ne da tajiti, da dobro rejene rastline razne škodljive vplive, kot glivične bolezni in škodljive živali, vedno lažje premagajo nego stradajoče rastline, ki le ubožno životarijo. Zato imamo v pravilnem in obilnem gnojenji zelo važen pripomoček, na eni strani, da zvišamo plodovitost trt, na drugi strani pa, da izravnavamo mnogoštevilne poškodbe, ki ogrožujejo trte brez prestanka. Posavski. Mlekarstvo in sirarstvo. O pogojih dobičkonosnega mlekarstva. (Nadaljevanje.) Zelo važna za naše vprašanje je ureditev in izbor pravega načina mlekarjenja. Tu se hočemo ozreti samo na nekatere značilne prikazni. Brez dvojbe se sveže mleko v večini slučajev najdražje proda in kjer si moremo zagotoviti odjemalcev surovega mleka, storimo to. V hudem konkurenčnem boju, ki se bije na polju direktne prodaje mleka sedaj bolj nego preje kedaj, more posameznik, tudi če je precej trden, le težko obstati; tu more gospodariti le velika, dobro voj ena zadružna mlekarna. Tudi mestni prebivalci dobivajo očividno do takih mlekaren več zaupanja, ker jim je z zadružništvom dano nekako poroštvo za dobroto in enakomernost mleka. Zadružno preskrbovanje mest z mlekom to jo cilj, na koji — 356 moramo pri naravnostni prodaji mleka obrniti veliko večjo pozornost, nego doslej. To daje kmetovalcu največjo gotovost, največjo korist. V Avstriji je še veliko mest, ki niso redno preskrbljena z mlekom in pri nas se ni — nobeno. Okolica ljubljanska, kranjska, novomeška in druge, kaj pravite k temu? — Ganite se! Druga za naš trg zelo zanimiva stvar je presno maslo, puter. Vživanje putra je po Avstriji v zadnjih letih silno naraslo. Pred 3. ali 4. leti so se vsled preobilice putra vže bali „maslenega kraha“ (poloma) toda do tega ni prišlo, pač pa se od onega časa uvaža še veliko več putra in na Dunaju se povžije gotovo trikrat več „maslenega kruha” nego preje. To pripisujemo v prvi vrsti putru mlekarnic; vsled njegove znatno večje dobrote in trpežnosti se je povzdignil njegov konsum. To nam bodi namig tudi za druge mlekarske izdelke. V prvi vrsti nam bodi na mari povzdigniti na vse mogoče načine kakovost blaga, potem bo naš domači trg porabil desetkrat več mlekarskih izdelkov, nego do zdaj. In da bomo domače blago lahko oddali doma, na to moramo iti v prvi vrsti, pošiljanje v vnanje države je v primeri s tem mnogo manjšega pomena. Kako je treba delovati na zboljšanje putrove dobrote, tega nas najbolje uči vzgled Ogerskega. Moj učitelj je dobil lansko leto tri poskušnje putra, eno iz neke ogerske osrednje putrarne, druga je bila iz Tirol, tretja iz Štajerskega. Preskušal in opazoval je vse tri vrste na njihovo trpežnost. Bilo je po zimi; takoj v začetku so imele vse tri vrste jako fin okus, a ogerski je bil najčistejši. Ogerski puter je imel čez tri tedne še čisto dober okus, ostala dva pa sta bila vže po prvem tednu žaltava. In vendar so okolnosti ogerskih putraren mnogo neugodnejše nego one na Stajarskem ali Tirolskem. Toda Ogri imajo v svojih velikanskih centralnih putrarnah dobro izučene danske maslarje, ki vso stvar izvršujejo silno vestno in v velikem slogu. Mleko, kolikor moč precej izpod krave posnamejo na majhnih sme-tanskih postajah in smetano pošiljajo v glavno putrarno. Zato je ogerski puter — žal za nas — tako priljubljen pri velikih trgovcih posebno na Nemškem. To je sijajen dokaz, kako važno je, da se izpopolni naša mlekarska tehnika. Na to pri nas ne pokladamo skoro nikake važnosti. Zdi se nam, da je naprava putra čisto priprosta stvar, ki se je vsaki kmečki fant takoj privadi. Na tem boleha avstrijsko in še posebno slovensko mlekarstvo, da nimamo izvežbanega mlekarskega osobja na razpolago, skoro še bolj pa na tem, da vrednosti njegove niti ceniti ne umemo. Zadovoljni smo z mladimi, čisto površno izobraženimi ljudmi, ako so le po ceni. Predno ne postanemo v tem oziru strožji in ne odpomoremo tej pomanjkljivosti, bo naše mlekarstvo še veliko trpelo. Škoda v tem oziru je veliko občutnejša pri sirarstvu, nego pri putrarstvu. Število segnjitih in proč zagnanih sirovih hlebov je temu priča. Ako primerjamo putrarstvo in sirarstvo, je prvo vsekako priprostoj še, manj nevarno opravilo, pri katerem je denarni promet uren. Zato se tudi večina naših mladih mlakarnic oprijema le putrar-stva; no, dokler ostanejo sedanje cene — in to upamo še za bližnjo bodočnost — nimamo nič proti temu. Vendar pa se bojimo, da se ščasoma trg prenapolni. Pri nas, kakor tudi na Moravskem in Gorenje Avstrijskem se število mlekarnic Čudovito množi. Mnoge mlekarne računajo na izvoz v Nemčijo, kamor se leto za letom uvaža več putra; lani je znašal uvoz že skoro 17,000.000 Itg. Ako pa pomislimo, da prilomasti v kratkem tudi Rusija z neznan- skimi množinami blaga na Ev-ropsi trg — od leta 1895 do 1900 je narastel izvoz Ruske od 43/4 na 19 milijona kg — potem je naš strah upravičen, da nam v kupčiji s putrom grozi huda konkurenca. Mnogo ugodnejši je pogled v bodočnost za sirarstvo. To polje leži danes pri nas še v prahi in neizorano. Sira v hlebih že sedaj primanjkuje, cene stopajo in ne bo dolgo, ko se bo sirarstvo zelo dobro izplačalo. Tudi za izvoz je mnogo dobrega upa. Na Nemško so lani 17 milijonov kg sira več uvozili nego izvozili. In mi Avstrijci moramo dobiti od drugodi za pol peti milijon kron več sira, nego ga prodamo. Zato povdarjam, da se moramo pri nas bolj oprijeti sirarstva; vzroka imamo toliko več zato, ker imamo tako pripravne podnebne in krmske razmere. Seveda pa zahteva na drugi strani sirarstvo več inteligence, bolj izurjenega osobja in v začetku nekoliko več glavnice, kot putrarstvo, zato se pa pri tem običajno mleko tudi precej dražje spravi v denar. Pri naših nestalnih tržnih razmerah bi priporočali posebno mešano delovanje, izdelovanje polmastnih sirov in putra, pri čemur bi se lahko prehajalo po stanji trga zdaj bolj k maslarstvu, jutri bolj k sirarstvu. Polmastni siri so menj občutljivi, se lažje prodado in so izvrstna ljudska hrana. Ako se ta vrsta sirarstva vzame prav v roke, prekaša v dobičku čisto maslar-jenje in je mnogo bolj varno. Da dobimo nekak zapopadek za primerjanje teh treh delovanj, naj sledi tu račun dohodka pri maslarstvu, pri napravi tolstih sirov po emodolskem načinu in poltolstih sirov (pol emodolec, grojer). Za podlago smo vzeli mleko s 3‘5 do tolšče, kakoršno je pri nas povprečno mleko. Vsaki dan se podela okoli 1000 Z;/; mleka in posneto mleko, pinjenec in sirotka se pokrmi prascem. I. Putrarstvo: 100 kg mleka dA 4 kg putra k K Ž'SO = K 8*80 82 kg posnetega mleka in \2 kg pinjenca k 3 vin. . . . . — K 2 72 K 11-62 Stroški . . „ 2'—- Se torej vnovči z K 9-62 torej 1 kg po 9-62 vin. II. Mastni sir po emodolskem načinu: 100 ^ mleka dd 8'5 kg zrelega sira & K 1*50 = K 12-75 3/i kg putra (Vorbruh) k K 1-80 . . . . = K 1-35 85 kg pinjenca in sirotke a vin. 0-80 . = K 0-68 K 14-78 Stroški ■ „ 2*— 100 kg mleka zadene tedaj K 12' 7 8 l kg vin. 12-78. III. Polmastni sir in puter: 100 kg mleka d& 7 kg zrelega sira k K 1-30 . . . = K 9-10 V/a putra a K 2"20 = „ 3'30 21/a „ pinjenca k v. 3 = „ 0'075 84 % sirotke a v. 0-8 = „ 0-66 K 13 135 Stroški „ 2 50 100 kg mleka zadene po K 10 635 1 kg k vin. 10-63. Iz tega sledi: 1. da pri putrarstvu unovčimo mleko večinoma le po kakih 10 v. liter. Ako ima puter večjo ceno, ako se posneto mleko bolje izkoristi n. pr. kadar so prašiči dragi in ako ima mleko več tolšče, takrat je seveda čisti dohodek za l kg lahko tudi 12 vin. in več. Za izkoriščanje posnetega mleka se reja prascev še najbolj priporoča. Ako v kakem kraju posebno rade razsajajo kužne bolezni prašičev potem priporočamo mlekarnam, ki rede v svoji upravi večje število prašičev, da naj ne rede eele črede pod eno streho, ampak si napravijo na več oddaljenih krajih svinjake. V sili krmijo posneto mleko tudi kravam. Pitanje telet s posnetim mlekom in s primesjo krompirjevega škroba ter lanene moke ima mnogo za se, pa se našemu kmetu kar noče prikupiti. Ako se izdeluje kazejin (Casein), je izkoriščanje slabo in napravljati pusti sir se pri nas ne priporoča posebno izvzemši napravo olomuških sirčkov (kvargl) in kumnovih sirov. 2. Veliko bolje spravimo v denar svoje mleko z izdelovanjem emodolskega sira. Tu lahko računamo na čisti dohodek 12 do 14 vin. za kg. Toda ta sirarija zahteva posebno skrbno krmljeno živino. Treba se je izogibati vsake kipelne krme (pivnega drožja, žlampe, pesnih zrezkov in perja); no tega pri nas tako ne dobimo skoro nič v pest. Celo polmast-nega grojerskega sira se pri takem krmljenji ne dobi prav dobrega. Na izdelovanje mehkih sirov krma nima tolikega vpliva, a velike snage je treba i tu. Zorenje sira je ravno bakteri-joslovna prikazen in celo mlekarstvo je bolj nego kak drug kmetijski odrastek pod vplivom bak-terijoslovja. Da, danes smo vže tudi v sirarstvu dospeli tako daleč, da si hočemo s čistimi bakterijskimi nasadi zagotoviti in zboljšati delovanje. Semkaj spada en zgled najnovejšega časa iz neke naše kranjske mlekarne. Tu so lansko leto poskusili napravljati pusti sir iz centrifugiranega mleka s primesjo tyrogena (t. j. čistega nasada bakterije, nazvane plemeniti bacil), da bi tako pusti sir zboljšali. Vspeh je bil prav povoljen. Sir je veliko hitreje dozoreval, je bil mnogo bolj sočnat in je dosegel za 10 v. kg boljšo ceno; da ko so se kon-sumentje navadili tega okusa, sploh niso več marali druzega sira brez tyrogena. Ako bi hoteli v Avstriji povzdigniti sirarstvo, bi morali imeti najpreje kako mlekarsko posku-ševalno postajo z dobro vrejenim bakterijoslovnim zavodom. Ta zavod bi razpošiljal čiste nasade za razne namene in bi urejal po- trebna opazovanja in poskuse itd. Da je taka poskusna postaja potrebna, ne more nikdo tajiti, kdor ima o mlekarstvu le količkaj smisla. Nemci imajo tacih postaj vže enajst (11); take postaje ima večina evropskih držav; Rusi imajo eno na Finskem in dobodo v kratkem drugo pri Moskvi. Splošno. Razglas Z ozirom na razglas k štev. 1084, od 1. septembra 1902, točka 7. se naznanja, da kupi c. in kr. vojaška oskrbovalnica v Ljubljani meseca decembra 1902 od kmetovalcev in njihovih zadrug 715 meterskih stotov ovsa. V Ljubljani, 1. decembra 1902. C. in kr. vojaška oskrbovalnica v Ljubljani. Razglas. Glasom dopisa kr. deželne vlade v Zagrebu z dne 11. novembra 1902, št. 88 648, je zaradi svinjske kuge prepovedano na Hrvaško - Slavonsko uvažati prašiče iz občine Višnjagora okraja Litija in iz mejnih okrajev Rudolfovo in Krško, zaradi svinjske rdečice pa je prepovedano uvažati prašiče iz občin Šenčur okraja Kranj, Zalina, okraja Litija. To se daje na občno znanje ter ob enem razveljava tukajšnji razglas z dne 20. oktobra 1902, št. 21.982. C. kr. dež. vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 14. novembra 1902. Razglas. C. kr. namestništvo v Trstu je z razglasom z dne 15. novembra 1902, št. 25.217, razveljavila razglas z dne 19. avgusta 1902, št. 22.008, ter zaradi obstoječe svinjske kuge prepovedalo prašiče iz političnih okrajev Logatec in Rudolfovo, uvažati na Primorsko. Prestopki te zaporne odredbe ki dne 20. novembra 1902 stopi v veljavnost, se kaznujejo po za- komi z dne 24. maja 1882, drž. zak. st. 51. C. kr. dež. vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 22. novembra 1902. Razglas. Na podstavi zadnjega uradnega izkaza deželne vlade v Sarajevu deželna vlada na podstavi razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 27. novembra 1902, st. 49.760, prepoveduje zaradi svinjske kuge uvažati na Kranjsko prašiče iz okrajev Banjaluka okolica, Bielina, Dervent, Bos. Dubica, Bos. Gradiška, Ključ, Priedor, Prnjavor, Srebrenica in Vlasenica, in zaradi kužnih ovčjih kozd uvažanje ovdc iz okraja Savski most. Določila o uvažanju zaklanih prašičev v nerazsekanem stanju iz ozemelj, zaradi kuge zaprtih in prašičev pod normalno težo iz kuge prostih ozemelj tudi nadalje ostajajo v veljavnosti. Te nove uredbe stopijo v veljavnost dne 1. decembra 1902 in se namesto onih z dne 22. oktobra 1902, št. 22.280, ki se s tem razveljavljajo, razglašajo z dodatkom, da se bodo prestopki zoper zgoraj navedene okraje razglašene uvozne prepovedi za prašiče kaznovali po državnem zakonu z dne 24. maja 1882, št. 51, in da se bodo transporti, med katerimi bi se našla tudi samo ena z zgoraj navedeno boleznijo obužena živina, zavrnili na oddajno postajo. C. kr. dež. vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 28. novembra 1902. Divji kostanj in želod. Sad divjega kostanja, čegar kemična sestava je zelo podobna oni pravega kostanja, je sicer zelo redilen, vendar pa se še malo uporablja kot živinska krma, še menj seveda kot človeški živež; in vendar ima v sebi 50'8 odst. suhe snovij, 6 4 odst. beljakovine, L4odst. tolšče, 39 odst. brezdušič- natih snovij (škrob itd ), 3 odst. surove vlaknine in 1 odst. rudninskih snovij, se torej njegovo redilno razmerje zelo bliža onemu žitnega zrnja. Redilno razmerje kake piče je namreč ono razmerje, v katerem stoje beljakovine na eni, ogljikovi vodani + 21/2kratne tošče na drugi strani). Sicer so vže rabili kostanj za izdelovanje škroba, mila in za destlacijo, in neki Klose v Berolinu je vže koncu 50 let preteč, stoletja delal iz tega sadu moko pripravno za najfinejše pecivo in pa neko lepilo (gliadni), ki je baje bilo zdravilo proti skrnini, toda vse te uporabe niso prišle dalje nego do poskusne postaje. Turki krmijo s kostanjem svoje konje, odtod ima tudi drevo in sad svoje ime esculus hyppo-castanum (konjska piča). Po zverinjakih krmijo s kostanjem rdečo divjino (srne itd.) ter črno divjino (divji prešič), za to ni dvomiti, da bi se ne dal divji kostanj porabiti tudi kot krma za domačo živino. Najraje imajo kostanj ovce, prašiči ga žro s slastjo in tudi kravam se prav prilega, ko so se ga enkrat navadile; ako se pa trdi, da je kostanj menj pripraven za konje, se to z dejanskimi skušnjami ne vjerna popolnoma in nasprotno opazovanje ima pač svoj vzrok v načinu, kako se je krmilo ali pa v kakih druzih izvanrednih okoliščinah. Najbolje je pokladati kostanj surov in svež in nekoliko zdrobljen, v tej obliki ga živina žre brez vobotaljanja. Ker je pa ravno ob času, ko je kostanj zrel dovolj druge krme, ki ne sme dolgo čakati, nagnjit krompir, pesino in drugo perje itd., zato na kostanj redno nihče ne porajta; toda ravno v tem času bi bil kostanj in sicer zato ker skupaj vleče vsled svoje čreslovine in grenčine, jako umestno in zaželjeno protisredstvo zoper razne neizogibne, dostikrat zelo neljube posledice preobilnega krmljenja pesinega in druzega zelenega perja, ki velikokrat moti prebavljanje, zato bi imeli kostanj ravno v tem času živini pokladati tudi vmes mej drugo krmo. Iz istega vzroka tudi nikakor ni koristno, še manj potrebno olupiti kostanj, ampak ga pokrmimo z lepo bliščečo lupino vred (notranjo lupino seveda, ne vnanjo bodečo, ki sama razpade pri zrelem sadu), ker ima ravno ta največ čreslovine v sebi in torej največ zaže-Ijenega učinka. Ovcam damo na dan kake 1ji do 1/z kg, pitavnim ovcam celo do 2 kg, molzna živina dobi 2—5 kg, pitana živina celo do 20 kg. Prav velikih množin kostanja seveda ne bomo smeli krmiti živini ravno vsled čreslovine, ker bi se utegnila nevajena živina vsled tega zamašiti ali pa bi prišlo do kakega drugega motenja v prebavilih. Surovi krompir je, ker ima ravno nasprotne učinke, pripravna primes k kostanju. Poleg tega moramo pridevati tudi zelo be-Ijakovinastih oljnatih tropin, sena in slame. Ako bi prišli do okoliščine, da bi hoteli pokrmiti velike množine kostanja, jih je dobro kuhati, pariti, izlužiti in tako napraviti bolj okusne in vspešneje. Kostanj se da tudi zlahka hraniti; treba ga le na zračnem kraju posušiti. Vendar ga pa pod streho ne smemo preveč na debelo nasuti, ker se drugače težko posuši in rad plesnuje. Večje kupe je tudi treba včasih z lopato malo preobrniti. Tako strjen kostanj potem vselej pred krmit vij o za 24 ur denemo v vodo, kjer se napne in omehča, deloma pa tudi zgubi svoj grenki okus. Marsikje nam lahko otroci za majhen denar in radi nebero velike množine tega dobrega krmila, ki sicer po cestah konec vzame. Želod žre z veseljem samo prešič in koza, pa tudi ovce so nazadnje zadovoljne ž njim; govedo in konj ga ne marata zaradi velike množine čreslove kisline in zaradi neke gr en kosti v lupini. Svež želod ima v sebi v odstokih: 55'3 vode. 2,5 surovih beljakovin, 4'4 surove vlaknine, 34 8 ogljikovih vodanov in V9 surove tol-šče. Od teh surovih snovij je prebavljivega 87 do 91 odstotkov. Ako pokladamo prascem zmerne množine želoda, dobimo okusno in jedrnato slanino. V mnogih krajih gonijo cele črede prascev nalašč v gozde, da jih opitajo z želodom. Pri krmljenji želoda moramo vpoštevati, da ima želod le malo beljakovin v sebi, zato pa veliko škroba in da ga zato ne smemo krmiti v veliki množini in da mora zraven primešavati vselej še drugih krmil, ki imajo več proteina (beljakovin) v sebi. Kakor druga lahko prebavna krmila na pr. krompir pesa itd. tako utegne postati tudi želod, ako ga krmimo preveč, vzrok, da se glavna krma le slabo izrabi. Praktični kmet. Zaslužek in plača. Marsikak gospodar si morda pravi: „Kako lako bi bilo gospodariti, ako bi imel človek vsaki mesec kak gotov in stalen dohodek izdatki bi se dali potem tako ravnati, da bi vsak mesec kaj pre-ostalo“. V koliko je to mnenje pravo ali napačno, nas pouče sledeče vrstice. Človek dobi lahko na dvojen način plačilo za svoje delo, Delavec dobiva dnevno, ali tedensko ali mesečno plačilo; ako mora vsaki dan enako veliko ur delati in ako ostane plača vsaki dan enaka, tedaj imenujemo taka plačila „plačo11. Pri tej plači določuje delodajavec delavni čas in plačilo za delo. Ako si pa zamore delavec sam določati svoj delavni čas, ga torej po poljubnosti zdaljšavati ali skrajšati in ako je njegovo plačilo večje, kadar je bolj priden, tedaj ne more biti delo poplačano s stalno plačo in beseda zaslužek označuje tu pravilno delavsko plačilo. Vsak človek, ki služi svoj kruh, dobiva tedaj ali plačo ali zaslužek. V našem času stopa vedno bolj na dan želja, poplačati vsako delo v okliki plače. Vsako leto nam prinaša kako regulacijo ali uravnave plač, zdaj regulacijo plač višjih uradnikov, zdaj zopet diurnistov itd. Delo nagrajano v obliki zaslužka pa vedno bolj zginja. Ako opazujemo razna rokodelstva, vidimo, da vedno več obrtnikov zapušča kmete in hodi v mesto, da dobi dela proti stalni plači. Iz mesta romajo potem izdelki na deželo in kmet kupuje v prodajalnici vaškega kramarja črevljarsko, krojaško, kovaško, sedlarsko in drugo robo. Kar počno rokodelci, to kmalu začne rojiti po glavi kmečkemu fantu, mesto da bi ostal v vasi in gospodaril, hiti v tovarno ali v kako mestno službo in si kuje tam težko verigo, katere se pozneje ne more več oprostiti. Posebno železnice so nam ustvarile silno veliko ljudij s plačo. Veseli obcestni krčmarji, bogati sedlarji in kolarji, krepki kovači itd. kako malo jih je, mesto njih pa je prirastla iz tal cela vojska železniških uslužbencev in delavcev s stalno plačo. Čim bolj pa naprednje to plačevanje s stalno plačo, toliko večja je revščina mej ljudstvom, ker se denar steka preveč v roke posameznikov, mesto da bi se raztekal lepo enakomerno po celem ljudskem telesu. Ta „plača11 žuga prerasti tudi kmečki stan. Posli ne spadajo več k domači družini, ampak gredo le za svojo plačo, in kmet ima toliko rednih izdatkov, da se mu zdi, kakor bi imel izplačevati same plače. Seveda potem kmet misli, kako bi lepo bilo, če bi tudi on imel redno stalno plačo. Res je sicer, da ima uradnik lepše življenje od priprostoga pisača. Toda ni vse zlato, kar se sveti; koliko je bogatinov, ki jih vse zavida in vendar imajo v družini telesne ali duševne bolezni, o katerih se kmetu niti ne sanja. K lepemu življenju ne spada v prvi vrsti denar, ampak prvo mesto zavzema zdravje in zadovoljnost ali veselost. Ljudje s stalnimi plačami imajo po navadi nezdravo življenje in so skoro vedno bolehavi in čmerni; pa tudi oni, ki so popolnoma zdravi, so le redkokedaj popolnoma zadovoljni. Uradnika plačilni dan nikoli ne preseneči. On ve in vže naprej računa: Prvega dobim 200 kron, od teh odpade toliko za mitnino, hrano, črevljarja, krojača etc. in morda ostane še kaj žepnine, s to se bo pač treba pretolči do prihodnjega prvega. Take misli ne zbujajo posebno velikega veselja in denar, ki se z gotovostjo potegne, se tudi gotovo izda, nikdo se ne čuti siljenega k varčevanju, tudi ne poznajo veselja in dobrote lastne posesti. Za drugimi tudi noče noben zaostajati, ker mora živeti po „stanu11, kar pa plačo do zadnjega pogoltne. Stališče takih ljudij se da težje zboljšati s pridnostjo pri delu, kot pa z naklonjenostjo višjih. Kako sestoji v tem oziru na kmetih? Zdravo delo in življenje ne pusti z lepa bolezni vhoda do telesa ali duha. Vsako delo prov-zroča sicer skrbi, prinaša pa tudi dosti upov in sadov. Živina v hlevu, žetev na polju vzbuja v kmetu vsakikrat, kadar gre mimo, veselo pričakovanje. Koliko veselje, kadar nastopi dolgo zaželjeni dež ali solnce, kakšna radost, kadar je letina srečno pod krovom. Cim pridnejši in rednejši je gospodar, toliko več si pridobi. Tu ni nobenih predstojnikov, ki bi človeka gledali po strani, ki bi bil od njih odvisen. Ljubi Bog je tukaj edin pravični Gospod, on poskuša tu in tam pridne in poštene, kaznuje pa tudi lumpacije in lenuhe. Kmet ne more reči: ob tem in tem času potegnem toliko denarja, ker mora biti vedno pripravljen na nepričakovane prevare. Zato pa kmet tudi ne živi z rok v usta, od danes do jutri, ampak dene del svojih dohodkov na stran za čas sile. Naraščajoči prihranki mu delajo novo veselje, ter pomagajo njemu in družini naprej. Da ima tudi kmečko življenje svoje zopernosti, tega ne tajimo; zato je pa tudi naša zemlja dolina — solz. Tudi je škoda vsakega pridnega človeka, ki se je v svojem poklicu na kak način spod-taknil in prišel v zadrego, iz katere ga more rešiti edino le smrt. Ako bi le hotela kmečka mladina ogledati si postarane, propale tvor-niške delavce, resnično, ne obračala bi tako rada hrbta svoji rojstni grudi. Delo v kmečkem gospodarstvu utrjuje zdravje. To pa v zvezi z upapolnim vedno se menjajočim delom poraja veselo dušo. In zadovoljnost? Ta ne od-visi veliko od denarja ; to je dar, ki ga daje Bog pridnim in bogaboječim, hudobnim ga pa odteguje1 Po prakt. gospodarji. Poljedelska zimska šola. „Pojdi, pojdi, Miha“, so dejali kmetje v nedeljo, ko je bil obč. zbor okraj. kmet. društva v L. in je odbor stavil predlog, da naj bi napravili kmetijsko zimsko šolo. „Pojdi no, pojdi, bi nam vže zopet rad natvezal na vrat novo butaro ! Vsaj je že zdaj vsakdo vesel, ko mine tistih 14 let in dobi svoje fante iz šole! Ali naj ne bo nikoli konec tega večnega trganja hlač po šolskih klopeh ?“ „Lepo prepričanje imate možje, lepo prepričanje11, povzame na to Miha, ki je z veseljem prevzel nalogo poročevalca o našem predlogu. „V šoli so se naučili vaši otroci brati, pisati, malo računati, morebiti še kaj več, morda tudi veliko menj, a druzega nič. S tem pa bodočemu gospodarju še nikakor ni pomagano. Naš sedanji čas zahteva od njega, da ima poleg tako koristnih osnovnih ved-riostij še kaj druzega v glavi, ker drugače ne bo pravi gospodar. Kakor se rokodelski vajenec ne izuči dovolj v svojem učnem ča-» CO p p Č4 cb Gl p co co rt rt lp \ ip 1.0 1 Ip 1 lp 1 o o O O vH Gl co H io to IH 00 05 o r-H o i-H , (M 04 04 04 co co to 05 04 lO co 04 rt IH o o o O o o o o o | co r-H (N CO rh \0 to L— cp 05 p O p 04 Gl cp to 05 M LO cp p rt fr- cb O o o r-H S C0 H ib' to fr- 00 05 o rH o o o o o o o o o 1 I 1 j i 1 1 I 1 i 20 — 1 | 1 1 1 | i 1 42 o (M O CO o r#l O iO o to O O CO o 05 O 1 1 bi \ cb Hi 1 ib 1 cb Ih 1 00 1 05 10- o co O rt 50- 1 o to 1 6 fr- 6 C0 1 O 05 8 05 o 05 05 05 05 05 05 00 Of) to rt Ol o co to H 04 p o o O i o o o o i V1 O Ol CQ cO r p p Fr 00 05 p 05 p 05 9° Cp GO GO (Jj to rt p 1 cp to rt 04 1 0 04 CO ^t s tb IH co 05 05 05 05 CO CO on tr- to co 04 CO rt o to 04 co rt o o O o I o o o o 1 'rf p r-H CM CO rji p p cp p 05 op cp cp IH Ih p p tp p CO rt p p co rt 1 >0 O O O o 04 O? rt lO to fr- (Ž 05 05 05 on r- L"- to »O rt co to 05 04 lO CO rH r fr- o o o o o o o o o 1 OS o (M C0 iO to r- CO 05 CO tH IH p lO lO rt co p 05 M ip op rt fr- J >® cb o o 6 o 6 o o 6 o o T"~l bi cb ^t ib tb fr- do s> do fr- 04 fr— CO tb rji ib iC io to rt fr- rt CO CO 05 05 GO t— to to iO CO (M o o o o o o o o o 1 i i 1 1 1 1 i i i rH 8-8 o o o (M 6 CO o rr o »o o to 6 t— o CO 6 05 o op ▼H IH bi to cb lO ^t rt ib co tb (N fr- do 1 05 1 do 1 fr— Gl 36-- 1 ib rt 1 ^t lO 63-- 1 rH fr- 1 co 90-- GO 00 to lO rji co 04 o 05 rZ) to rt 04 o CO to rt 04 o o O o I o O o o 1 0 O 04 co lO to L— L— CZ5 D- to LO rt 04 ▼H p p C/J p rt 04 1 cp p rt p \ cb 6 o 6 o o o o o o o T—t bi cb H« ib tb Ih fr- do fr- cb 04 ib co rt rt Gl lO to O fr- 05 fr- do co +-> GO !>• to CO fM o 05 t— co Ol GO Tfl o to 04 00 rt o o o o 1 o o o o i o o r-H (M CO iO to to r- GO IH lp rt CO p O cp IH to p 00 rt p 04 cp rt 1 cb o o o c o o o o 6 o rH 04 cb rt ib tb tb fr- ĆC Ih ib 04 rt CO CO rt s O to do co fr- fr- tb co CO t— iC rji (M o 05 !>> to -n CO 04 to o -H co 04 to o o o o i o o o o i •O O rH (M CO rji »o to to !>• a; p lO co Ol O co IH iQ Ht CX) CM to rt cp p p \ •H cb o O O o o o o o o o bi cb H< ib ib to fr- do tb ib 04 cb co 04 rt O IO do iC fr- co ib fr- rt CO CO to (M 05 iO CO rH 04 co -rn iO to fr- co 05 o o o o o o o o o | u o (M CO rt rt o to L— GO to rt Gl o co to rt 04 Gl CO rt lO to fr- cp p cb o 6 o o 6 o o o o o rH 04 cb Hi 4t ib tb IH ao tb ^t 04 04 co o H do rt tb iO rt CO 04 fr- 00 |>. to (M 05 t— LO co 05 on IH to tO H co 04 rH o o o o O o o o o 1 co O (M CO CO rt »O to r- 1^- iO CO p IH ip cp rH p 00 fr- p lO rt co p T1 \ cb o o o o o o o o o o rH 04 cb cb rt ib tb fr— fr- ib rH cb 04 rH CO 05 CO fr- rt ib iO cb co fr- 05 fr- n r~>- lO CO on to co 00 co 04 GO Th o to 04 co rt o o o O i o o O o 1 u o r-H (M CO co rt iO to to I— Lp 04 o cp lO co o cp tO GN op rt \ CO p cp rt cb o 6 o 6 o o o o o o rH bi cb 00 H ib tb tb tH ib 04 04 O CO do co ib rt do lO o to do co tb fr- ■p E* \0 (M o r- rt 04 05 c— Ht CO 04 to o H co 04 to o o o o i o o o o i tH O co co rt lO »o to 1— rt 04 05 IH rt 05 to rt cp 04 'jt cp 04 p cb o o 6 o o O o o o o bi 04 cb 4t ib ib tb IH rt t-H 04* 04 05 04 fr- co rt rt hH LO 05 lO tb to rt fr- 05 to CO o 00 lO Ol rt to co o 04 rt to 00 o o o o i O o o* o I o (M (M co rt IO lO to I— rt op to CO O ih rt Gl rt p CO J 04 rt cp T) o o o o o O o o o o 04 04 cb H ib ib tb IH rt 04 do 04 tb co cb rt O iO fr- lO rt to 04 t- to CO iO 00 lO 04 05 GO IH to iO rt co 04 rH o o o o o o o o o i 05 o (M (M co rt rt LO to CO CO o IH ■rt r-1 co lO p p 9° fr- p iC rt cp p T* J 0 čq o 6 6 o o o 6 o 6 o rH bi bi cb H H ib tb tb cb O 04 fr- 04 rt CO rt do rt ib iO 04 co 05 tO CO CO o rji o rt O rt 00 »o 04 05 to co o o o o o o o o o 1 GO o (M CO rt tC co to CO o to co O to cp o Ih rt rH CO ip 04 p p co o o o o o o O o o o 1-1 G4 04 co H 4t 16 tb tb cb O 04 tb 04 cb co O rt cb rt cb lO O to fr- to CO 05 to Gl 00 lO GO GO 04 to o rt co Gl to o o o o 1 o o o o 1 r- o rH Gl CO co rt LO lO co 04 05 iO p cp rt P ih rt CO 04 to 1 rt cp p cp \ bq o o O o o o o o o o rH bi cb cb H iO ib tb 04 05 ib 04 04 co do co rt rt io fr- lO rt to to (M 05 lO tr- CO o to Ol rt to co o 04 rt to 00 o o o o 1 o o o o 1 to o i-H (M CO co rt lO >C5 CO 04 00 ** r-H IH CO 05 lO Ol rt p GO 1 p rt p cp bi o o 6 o o 6 o o O o rH bi cb cb H ^t IO to 04 do rt 04 co fr- co cb rt 05 rt ib in 04 tO to Gl CO rf o to 04 CO rt o o o o , o O o o 1 i i i 1 | | i i tO bi o o o rH 6 (M 6 CO 6 co 6 rt O O iO 6 CO O Gl cp rt 04 co’ to cb 04 ^t 00 4t rt ib 1 tb 04 1 do rH 1 ^t 04 30- tb co bi rt do rt 54 - O to k 'At>}§ (M CO iO to C— CO 05 O rH 20 30 40 50 I09 1 70 80 o o 8 04 O o co 400 500 o o o O O L— o o 00 i 900 1000 -• 363 — Skupna vporaka kmetijskih strojev. (Konec) Da mlatihd stroj vedno svoje d(do bolje in hitreje opravi nego mlatiči, se da ravno tako malo tajiti, kakor to, da novejši plug pri isti delavni sili zemeljsko skorjo veliko bolje obdela in zrahlja nego slaba drevesa, ka-koršna še mnogokrat srečavamo na njivi. In to velja še o marsikaterem drugem stroju, pri kojega rabi bi gospodar kmalu opazil, da v enem dnevu ž njim veliko več opravi nego doslej. Morda boš odgovoril: O ja, stroji bi bili prav in koristna stvarca, toda stanejo preveč denarja in se ne dado pri majhnem obsegu večine kmečkih gospodarstev po svoji vrednosti izrabiti, z drugo besedo: ne izplačajo se. — To je popolnoma istina za posameznega kmetovalca, čisto napačna pa je ta trditev, ako se združi več kmetovalcev k skupnemu nakupu in skupni vporabi strojev. Več gospodarjev spravi lažje skupaj potrebni denar in morejo tudi stroje primerno izrabiti. Tudi tukaj se pokaže zopet prav očitno blagoslov božji, ki ga rodi za seboj kmetijsko združevanje za gospodarja, katerega zato ne moremo dovolj vroče priporočati mu. Take strojne zadruge pač ne bo tako težko skupaj spraviti. Recimo: v neki občini bi rado več gospodarjev napravilo si mlatilni stroj ali novejšo dobro vinsko stiskalnico. V ta namen stopijo skupaj v zadrugo, koje prva naloga bo ta, da spravi skupaj denar za nakup strojev. Ako so stroji precej dragi, se bodo udje težko odločili takoj zložiti na mizo potrebni znesek, kar pa tudi nikakor ni potrebno. Pač bo vsak zato, da vplača majhno svoto, recimo 10 do 20 kron, kot delež v gotovem denarji in da prevzame kot član zadruge poroštvo, recimo za 100 do 200 kron, to se pravi, da stoji, ako bi bilo potreba, za zadružne obveznosti do tega zneska dober. Ker sme zadruga delati kupčije le v soglasji članov, zato to poroštvo tudi ni nevarno, ima pa veliko prednost, da ima zadruga vsled tega kredit in da more vzeti posojilo, da more stroje tudi takoj plačati v gotovini, kar se mora brezpogojno storiti. Sedaj pa nastane vprašanje, kako naj se to izposojilo obrestuje in kako s časoma povrne ali amortizuje? Stroj ne drži večno in kadar ni več rabljiv, ne ostane po njem nič druzega, kakor dolg, ki ga je naredila zadruga pri njegovem nakupu. Ako zadruga sedaj namesto nerabnega starega stroja kupi novega, bi morala vzeti zopet na posodo, k staremu dolgu bi tedaj prišel nov, in to bi šlo tako dolgo, da bi bila zadruga zadolžena do višine one vsote, za katero stoji dobra in bi torej nobenega stroja ne mogli kupiti. Da se zabrani to naraščanje dolgov, je treba skrbeti za to, da je vsak stroj ob času ko postane nerab-Ijiv, tudi vže plačan. To dosežemo na ta način, da plačujejo udje za rabo strojev neko posojilno pristojbino, ki se odmeri tako, da je mogoče ž njo nakupno glavnico strojev obrestovati in amortizovati in da preostane še nekoliko za upravne tro-ške zadruge za potrebne poprave (reparature), slednjič tudi za polagano nabiranje rezervnega ali nadomestnega zaklada. Posojilne pristojbine so kljub temu le nizke. Tako n. pr. je določila strojna zadruga v Salurnu, (prva taka zadruga iv okrožji I. odseka deželnega kulturnega sveta tirolskega), kateri je pristopilo prvo leto 1898 23 udov, posojilno pristojbino za brizgalnico zoper strupeno roso, za osipalni plug in hohenhajmski plug na 30 vin, za žitni čistilnik na 1 krono, za prevozno vinsko stiskalnico na 3 krone za pol dneva. Res, da je zadruga prejela podporo, toda tako podporo smejo upati tudi druge strojne zadruge, če jih ustanovite. Dobiček take zadruge leži pred nami. Proti plačilu deleža od 10 do 20 kron, proti prevzetji poroštva, ki je zvezano le z majhnim rizikom (nevarnostjo, da bi bilo v resnici treba kedaj plačati znesek, za koji stojiš dober) in proti plačilu zmerne posojilne pristojbine imaš kot ud vse najnovejše in najboljše stroje na razpolago. Se nekaj je treba zahtevati od zadružnega člana, kar naj zavoljo popolnosti voljo tukaj še omenimo: da je namreč vsak zadružnik obvezan ostati pri strojni zadrugi vsaj nekaj let. Da se sicer s precejšnjo gotovostjo misliti, da oni, ki se je enkrat prepričal o dobičku zadruge, ne bo več odstopil od nje, toda (žalostna izkušnja nas tega uči) vedno in pov-sodi so najti ljudje, katere razdraži in razburi vsaka malenkost, katerim ni všeč ta ali ona osebnost in ki potem celi stvari in naj bo ta še tako koristna in v njihov prid, nočejo ničesar več slišati. Ako bi torej smel vsak ud takoj zopet izstopiti, svoj delež nazaj zahtevati in svoje poroštvo preklicati, bi kredit zadruge pri tem seveda trpel ali pa bi se morala zadruga celo raziti. Čez nekaj, recimo čez pet let, pa se bo vže nabral majhni rezervni zaklad, iz katerega je mogoče izstopajočim, ozir. izstopivšim članom plačati nazaj njihove deleže, sploh bo v tem času zadruga vže toliko utrjena, da ji morebitni izstop nekaterih udov ne bo več delal nobene skrbi. Glavna zahteva za dobro delovanje v vseh zadovoljstvo bo seveda ta, da se posojevanje strojev na posamezne člane uredi tako, da nastane kar najmanj prepirov. V ta namen postaviti kak obče-veljaven predpis je težko; tu se mora ravnati v posameznih slučajih različno po vrsti strojev in gospodarjenja, po krajevni odda- Ijenosti članov itd. Ako so zadružniki v resnici za-drug-niki, t. j. ako imajo v sebi zavest skupnosti vsi za enega, eden za vse, potem tudi tega vprašanja ne bo težko rešiti, vsaj po drugih krajih deluje vže mnogo takih zadrug v blagor kmetijstva in v popolno zadovoljstvo svojih članov. Kako pravno obliko pa naj imajo te zadruge ? Tu se zmislimo seveda najpreje pridobitnih in gospodarskih zadrug na podlagi postave od 9. malega travna 1873 in ni dvomiti, da ima ta oblika prednost pred vsemi drugimi in da je pri večjih zadrugah tudi edino mogoča oblika. Zato tudi to obliko pred vsem priporočamo. Mogoč je pa še drug slučaj. Pridobitne in gospodarske zadruge so namreč podvržene in tudi morajo biti podvržene raznovrstnim, dostikrat prav sitnim postavnim formalnostim, strah pred temi formalnostmi bi utegnil biti kedaj celo vzrok, da bi se marsikje kmetje ne hoteli odločiti z združbo v strojni zadrugi. Da bi pa to potrebno in koristno napravo omogočili kar najširšim slojem našega kmetijstva, zato je napravil I. odsek dež. kulturnega sveta tirolskega vzorec za družabno pogodbo, ki temelji izključno le na določbah splošnega drž. zakonika, ki je tedaj čisto zasebna pogodba in kot taka ni podvržena nikaki oblastveni zglasitvi, kakor tudi nikakemu drugemu davku in pristojbinam, razven kolekovini po tarifni pošti 55, B, C (po vplačanih deležih in po lestvici II. toda nikoli manj nego 10 kron). Ta vzorec družabne pogodbe zadostuje v večini slučajev. (Ako bi se kje mislila osnovati strojna zadruga na podlagi zak. od 1. 1873 ali na podlagi družabne pogodbe, bomo šli vedno z veseljem na roko z dobrim svetom.) Pri nakupu poljedelskih strojev opozarjamo, da je najbolje naročiti jih potom „Gospodarske zveze“ v Ljubljani, ker bo ta oskrbela blago vsekako ceneje, nego je to mogoče posameznikom ali posameznemu društvu za se. Mlatilne zadruge. Mej najtežavnejša opravila, ki oblivajo leto za letom naša čela s potoki vročega potu spada pač mlačev, ono kmetijsko delo, pri kojem se je zadružna oblika izvrstno obnesla in pripomogla tako bornemu malemu možu omiliti starodavno kazen: „V potu svojega obraza boš služil svoj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet“; kajti omogočila je tudi njemu iste prednosti, kakor jih uživa ozir mlačve veleposestnik že dolga leta. Da ne bi kdo mislil, da smo pobrali to trditev kje v sedanji gosti megli, zato naj navedem zanjo nekoliko dokazov in sicer, ker pravijo, da „zgled vleče11 v podobi nekoliko zgledov mlatilnih zadrug na Francoskem, ki pa niso edine na svetu, ampak jih imamo nekaj tudi v Avstriji (o tem drugič); naj bi ti zgledi, če že ne vlekli, vsaj krepko mikali našega kmeta, saj potem m treba druzega, nego priliti kapljo olja poguma in tudi po naših krajih zabrni motor na paro ali bencin, ter nam otre potne srage s trpečega obraza in omlati zlato snopovje tako malemu kmetiču hribovske vasice, kakor tudi velikemu posestmiku obširne ravnine. Evo vam par preizskušenih tipičnih vzorcev! Leta 1883. je nastala v St. Claude de Diray pri Blois (izg. Blod), v krajini, kjer prebivajo samo mali posestniki, mlatilna zadruga; vzrok je bil ta, ker so mali kmetje težko dobili od podjetnikov potrebne stroje ob času, ko so jih najbolj nujno potrebovali. Zato so se ljudje združili in kupili skupno stroj za mlatilnico in kar spada zraven ; s tem niso postali samo neodvisni od podjetnikov, ampak so si zagotovili ob enem tudi ceno in dobro delo. Potrebni denar v znesku 8000 K so zložili zadružniki (80 po številu) na ta način, da je sleherni vplačal 100 K; zadruga pa se je svojim članom zavezalo, da jim obrestuje ta denar po 5°/o. Čas mlačve trpi ravno 40 dnij. Ob času mlačve služita stroju vedno po dva moža- zadružnika, prvi kot kurjač, drugi kot vlagatelj in sicer navadno vsaki par po tri dni. Ta dva delavca morata imeti deleže zato, da imata tudi osebni interes zato, da se s stroji lepo ravna. Stroški cele mlačve leta znašajo okoli 1150 kron in obstoje iz: obrestij, delavskih plač, najemnine za šupo, zavarovalnine, stroškov za premog in mazilno olje in iz raznih izdatkov za popravila. Te stroške nosijo zadružni članovi in sicer odločuje prispevek posamnika množina žita, ki je bila omlačena na njegov račun. Obračunava se za vsakega posebej po hektolitrih, pri čemur je plačati za vsaki hektoliter omla-čenega žita po 50 vin., t. j. za eno tretjino menj, nego računajo običajno podjetniki za mlačev. Kadar je mlačev pri kraji stopijo kmetje skupaj k občnemu zboru, da pregledajo in potrdijo račun izdatkov, ki ga jim predloži načelnik; dalje določijo znesek, ki naj se dene v rezervni zaklad in slednjič določijo, koliko je vsak zadružnik dolžan za svojo mlačev. Seveda je preje odbor v svoji posebni seji vse natanko prerešetal in pripravil. Članovi se na to povabijo, da na določen dan in na določenem mestu poravnajo svoj dolg. Ko je to gotovo, spravi načelnik letni račun s potrebnimi potrdili v arhiv. Leta 1884. je ustanovilo 20 kmetov v občini Montrej ob reki Brea (okraj (Mz) mlatilno zadrugo, „izključno le v lastno porabo11. Orodje te zadruge sestoji iz sestavljene mlatilnice, ene lokomo-bile in kar spada potrebnega fcraveu. Tudi tu so zložili udje deleže, toda ne tako, kakor udje gori omenjene zadruge, ampak prispevali so po velikosti svojih posestev, na vsak ha po 9 kron. To je ena najpopolnejših zadružnih oblik, ki si jih moremo misliti. Ustanovili so zadrugo najpreje za 10 let, to je za čas v katetera se je imela izplačati glavnica v enakih letnih obrokih. Kadar računajo letne izdatke, de vaj o v račun: najpreje eno desetinko zadružne glavnice, dalje 5°/0ne obresti za oni del glavnice, ki še ni poravnan, dalje plače za delavce pri mlačvi, stroške za premog in olje, popravilne stroške, najemnina za kolarno, zavarovalno premijo, upravne stroške in vse druge morebitne stroške, ki so bili potrebni v interesu cele zadruge. Vodeči odbor določi vsako leto izdatke in plačilo za mlačev. Člani morajo plačati na vsakih 1000 snopov takoj po 20 kron (pri ovsu samo po 15 kron), da je mogoče poravnati tekoče stroške, ako je še kaj treba, se plača po sklenjenih računih in služi v odplačevanje (amortizacijo) glavnice. Noben zadružnik ne sme rabiti drugih strojev, razven zadružnih. Vrsta, kedaj dobi kdo stroje, kakor tudi vse druge pravice in dolžnosti so urejene po posebnih pravilih. Kdor hoče iz zadruge prostovoljno izstopiti, (to se pravi ne vsled smrti ali vsled tega, ker je popustil kmetovanje), in sicer pred potekom šestih let od ustanovitve, mora plačati zadrugi od vsakega ha po 3 krone in zgubi vse svoje zadružne pravice; ako pa je kmetovanje opustil, dobiva tudi še naprej amortizacijske obroke in obresti in ako se morebiti zadruga razide, ima tudi on pravico do deleža, ki pade od skupnega preostalega premoženja nanj. Ta delež določuje množino žita, ki si jo je dal omlatiti s skupnimi stroji, ako se namreč zadruga razide, se seštejejo vsa plačila, ki so jih morali vložiti posamezni udje za svojo mlačev in to je merilo za razdelitev preostalega imetja. Strogo zadružna je tudi mla-tilna družba, ustanovljena 1. 1893. v kantonu Damville in sv. Andrej, združilo se je tukaj 10 gospodarjev za 15 let in v tem času se ima vrniti posameznikom ves kapital v znesku 7050 kron v 15. enakih obrokih. Člani, kojih najmanjši premore 12 A«, naj premožnejši 105 ha zemlje, so zložili to glavnico v zneskih, primernih velikosti njih polja. Tudi amortizacija, zavarovalna premija, stroški za popravila in za ohranitev se razdeljujejo na tej sorazmerni podlagi. Vsak družabnik ima pravico zahtevati na vsakih 20 ha po en dan stroje za mlačev, mlatiti mora vsaki ud brez prestanka. Stroške za mlačev: kakor plačo za pomagače, premog in olje itd. nosi vsak sam zase, zato mu pa ni treba za vporabo strojev ničesar plačati. Dočim mnogi zasebni podjetniki vedno zahtevajo za 1000 snopov približno po 25 kron, znaša ta enota v našem slučaju le okroglih 14 kron. Zadružniki upajo, da se jim bode, če bi bilo treba ves materijal čez 15 let prodati, mlatilni stroj že trikrat izplačal. Po francoskih postavah morejo imeti mlatilne zadruge eno iz mej treh oblik: 1. brezimno društvo (na akcije ali delnice); 2. meščanska zasebna družba v smislu civilnega zakonika; 3. poljedeljska obrtna zadruga (zak. od. leta 1884.), ki ima posebno namen skupno nakupovati stroje, ki jih naj rabijo izključno le udje. Pri tej tretji obliki se vzame ustanovna glavnica običajno na posodo pod skupnim poroštvom zadruge; za rabo se plača določen znesek, ki ga določi upravno vodstvo. Iz teh dohodkov se pokriva zavarovalnina zoper ogenj in nezgode, stroški za shrambo in popravila, delavske plače, polagoma plačevanje in obrestovauje izposojila in tekoči upravni izdatki; ako kaj preostane, pride v rezervni zaklad. Sicer pa v smoter skupne mlačve ni vedno potreba ustvarjati posebnih društev. Večkrat oskrbijo to kmetijska društva v prid svojih manjših udov. Mlatilna oprava (fundus) se v takem slučaju oskrki iz društvenih sredstev, ali kjer ta ne zadostujejo se vzame posojilo pri kaki raitfeisenovi posojilnici ali pa se zbere denar s pomočjo podpisov. V tem slučaju se izdado obre-stovalne delnice po n. pr. 100 K, ki se vračajo v letnih obrokih iz mlatilnih pristojbin. Kedaj pride kdo pri mlačvi na vrsto, to določi žreb. Zgodi se tudi, da dado tovarne celo opravo na upanje. Kot vzor naj navedemo tu po celi Franciji mnogo imenovano kmet. družtvo v Beligneux (Ain). To malo društvo je kupilo potrebno mlatilno pripravo na 3 brezobrestne letne obroke. Načelstvo je dotične menjice akceptiralo (podpisalo); popreje pa so se društveniki zavezali, da bodo dali prihodnja tri leta vse svoje žito omlatiti edino le z društvenimi stroji in sicer za običajno podjetniško ceno (5 K za eno uro). In glejte! Po preteku 3 let je bil dolg poplačan in od tedaj ni treba društvenikom ničesar druzega plačevati razno tekočih stroškov, torej izhajajo zelo po ceni. Da se ne izpostavi nevarnosti, plačevati obrtni davek, ne sme nobeno kmetijsko društvo, ki premore tudi kmetijske stroje, poso-jevaji neudom. Ta dejstva nam zopet pomno-žujejo število dokazov za trditev, da more zadružna oblika pri posameznih kmetijskih opravilih delovati prav blagonosno, ker olaj- 366 — suje manjšim kmetom težko breme novodobnega gospodarstva in jim pomaga do večjih dohodkov. Za prisrčno želimo, da bi se tudi pri nas mlatilne zadruge uži-vile v naše gospodarsko meso iu kri. Po dunajskem poljed. listu. Denarni promet hranilnic in posojilnic. V mesecu juliju: Hranilnica in posojilnica v Mošnjah : Prejemki 3870 K 94 h, izdatki 2935 K 94 h, denarni promet 6806 K 88 h, prejete hranilne vloge 1000 K — h, izplačane hranilne vloge 2099 K 76 h, dana posojila — K — h, vr-nena posojila 700 K — h. Hranilnica in posojilnica v Marezigah : Prejemki 2195 K 82 h, izdatki 1462 K 70 h, denarni promet 3658 K 52 h, prejete hranilne vloge 1 K — h, izplačane hranilne vloge 750 K — h, dana posojila 640 K — h, vrnena posojila 313 K — h. VABILO na Izredni občni zbor Gorpodarskega društva v Trnovem registrov, zadruge z omejeno zavezo, kateri se bo vršil 28. decembra 1902 ob 4. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Volitev načelstva in nadzorništva. 2. Slučajnosti. Odbor. Imenovani Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr Laponiju gospodu lekarnarju G a b r. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec in imenovali „Dvor založnikom N. svetosti", zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti pro- fesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tiiil =3 s=d B-l ZJ O B B5 3^ VD O Oh Svetovnoznani !!! Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik.!!! ALF A-L A V AL-Separ at or-j i so najboljši posnemavci smetane je dobiti v 14 različnih velikostih, posnamejo od 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za mlekarne na roko in s silo, kakor tudi vse mlekarske stroje (155) 12—8 in posode. Popolne naprave za led in ohladitev za mlekarne, pivovarne, klavnice, mesarje in prekajevalce, za čokoladne tovarne. 450 do 300.000 toplin (kalorij). Najcenejša in najbojše denjoča ohladilna naprava. Hldga đružlia MB-Spator, Oiai. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26. Podružnice: Budimpešta. Praga. Ceniki, podučne brožure, proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svet se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se naš strokovni list „Alfa-Mittheilungen11 brezplačno. "15 o CD cr S3 O CZ) CZ2 CD & $=£> po csa* Po CD po ►-d CD fesa ero, p=2 MF Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig cenah. Ml 5troji za priprava l^rme! Qirnii in rovaninn na patent valjčkih z tnazljivimi tečaji OM UJI £a I CZalllUU lahko za goniti, kar prihrani W1/o moči. Beznica za repo in krompir, Mlini za drobljenje in mečkanje, Parnica za živinsko klajo, Prenosljive štedilne peči liranimi ali neemajliranimi vloženimi kotli, stoječe ali za prevožnjo, za kuhanje in parjenje živinske klaje, krompirja za različno poljedeljsko in domačo porabo itd potem Stroj za koruzo roškati, Mlini za čiščenje žita, Čistilni stroji trijerji Stiskalnice za seno in slamo, na roko. stoječe in za prevažanje. Stroji za mlatiti, viteli, jekleni plugi, va-larji in brane Najboljši stroji za sejati „AGRICOLA“ (zistem s premakljivim kolesom) jako priročni, brez spremenjalnlh koles za vsako seme, za v goro in dolino. ^ \1 Samotvorne patentovane briz-galnice za pokončavanje gren-kulje, drevesnih škodljivcev in peronospore. Vse te stroje izdšluje po najnovejši odlikovani napravi Ph. MAVFARTH & Co. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par (157) 8-5 Ustanovljene 1872. DUNAJ, II./l. Taborstrasse Št. 71. 830 delavcev. jm r Odlikovane s čren 440 zlatimi, srebrnimi in bronastimi Svetinami. Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmć. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku, P H • Centrala za nakup in prodajo! ospodarska Sveza posreduje svojim članom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. F- Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 luj naprej. Posredovalnica za Zvezine trgovce! Izdajatelj: 6i»*i»o