List 41. Gospodarske stvari. Razstava kmetijska v Ljubljani. Tretja je ta razstava, ki jo imamo v Ljubljani, pa v tem razločna od prvih dveh, da ne obsega samo sadja, temuč tudi druge vrtne in poljske pridelke in še mar-sikak prav za prav obrtnijsk izdelek, ki je več ali manj v zvezi s kmetijstvom, in pa tudi gospodarsko orodje. Prva razstava bila je leta 1846, druga leta 1847; v obeh se je^razstavilo večidel samo sadje, le malo druzih pridelkov je bilo vmes. Posihmal ni bilo nobene razstave več. V velikem zboru leta 1858 je dr. B 1 e i-w e i s nas veto val kmetijski družbi, naj napravi zopet razstavo, pa naj jo razširi tudi na poljske pridelke itd. Zbor je potrdil njegov predlog; al prišle so zaporedoma sadju neugodne letine, da ni bilo upanja, da se pošlje kaj prida v razstavo. Letos se je kazalo bolje, in zopet je sprožil to stvar ; odbor je pritrdil, in ker je letina bila mila, se je napravila razstava, ktera se je odprla 8. oktobra. Vsak, kdor ogleda razstavo, jo hvali ne le o tem, kar obsega, temuč tudi zavoljo lepe vredbe njene. Nas pa, ki imamo še obe prvi razstavi v dobrem spominu, še najbolj to razveseljuje, da vidimo očitno velik napredek v gospodarstvu kranjskem, ako primerjamo prvi razstavi s to tretjo. To veselje pa ne gre samo temu, da v letošnji razstavi nahajamo na pol veče število razstavni kov, kakor jih je bilo v prvi, kajti žalostnega srca pogrešamo mnogo gospodarjev gosposkih in kmetiških, ki niso nič v razstavo poslali, pa bi bili lahko; ne vemo , ali mislijo, da nimajo nič vrednega pokazati, ali pa zato, ker jim ni mar za take naprave, ki so vendar gotova pri-pomoč za povzdigo domačega gospodarstva. Naše veselje nad letošnjo razstavo ni tedaj toliko zavoljo ve-čega števila razstavnikov, kakor najbolj zavoljo tega, da v razstavljenih rečeh vidimo lep napredek naše dežele, za ktero nekteri nimajo dobre besede, ampak le grajo in črt. Stopite v razstavo — pa poglejte pridelke, izdelke in orodje, in če ste pošteni, rekli boste: lepo, dobro! Poglejte sadje : ali ni mnogo najžlah-nejih plemen vmes ? Poglejte žita in druge sadove : ali niso izvrstne, ali ni mnogo tacih, ki pričajo, da tudi Kranjec si prilastuje, kar slovi po širocem svetu? Poglejte zlasti s v i 1 n e pridelke, pa ozrite se po deželi, kjer se dandanašnji že na sto in sto tisoč murv goji: ali ni to napredek, da je veselje ? Poglejte kmetijsko orodje: če že domači naši ljudje izdelujejo izvrstne lušivnice za koruzo, škoporeznice, pluge itd.: ali ni to znamenje, da jih tudi prodajo po deželi in da tedaj dobre gospodarske mašine niso več bela vrana na Kranj- skem ? Bog obvari, da bi se s tem hotli nespodobno šopiriti in bahati, — le to hočemo s tem pritrditi, da kranjska dežela ni več tako zanemarjena, kakor jo nekteri ali iz nevednosti ali še bolj iz hudobije trobijo po svetu! Danes hočemo svojim bravcem le povedati, kdo je kaj razstavil in koliko različnih stvari; k a j je razstavil, o tem se bo vprihodnje govorilo na drobno, pa povedalo tudi, kako so sodili sodniki. V sledeči vrsti so poslali razstavniki svoje pridelke ali izdelke ; pridjana številka kaže, koliko različnih stvari je kdo poslal v razstavo : Gosp. Lovro Pintar, fajmošter na Breznici . . 130*) Gospodar Jernej Pintar pri sv. Tomažu v selški fari 148 Gosp. Andrej Stamcar, učitelj v Selcih .... 34 Gospodar Andrej Net na Kokrici poleg Kranja . 162 „ France Bizjak iz Dobrovske fare ... 19 Gospod Martin Kosin, vrtnar v Ljubljani ... 2 „ Anton Lakner v Ljubljani......4 „ Mat. Fine, posestnik in zdravnik v Ljubljani 44 „ dr. Savinšek, grajšak v Metliki .... 11 „ Anton Homač, predsednik kmet. poddružnice metliške v Zagradcu........14 Gospodar Jernej Pogačnik iz Ovsiš......17 Kmetijska družba ljubljanska iz svojega vrta . . 52 Gospod Anton Urbas, fajmošter iz Zagorja ... 1 Gospodar Anton Planine iz Boštanja.....5 Gospod Nace Kutnar, fajmošter iz Boštanja ... 9 „ France Koušca iz Planine......4 „ Janez Brence, fajmošter na Uncu ... 1 „ Janez Hladnik na Uncu.......2 „ Anton Jeršan na Uncu.......6 „ Martin Povlošič in Planine......4 „ Friderik Koren iz Planine......1 „ Matija Koren iz Planine.......26 „ Alojzi Krunauer iz Grada planinskega . . 4 ,, Jože Seunig, grajšak iz Bokalec .... 43 „ Simen Zark, trgovec v Krškem .... 1 „ L. vitez Gutmansthal B., grajšak iz Boštanja 40 Kmetijska poddružnica Ipavska.......92 Gospod Blaž Marolt iz Planine.......1 „ Jožef Rudež, predsednik poddružnice kmetijske v Ribnici............55 Poddružnica kmetijska kamniška iz Rašič ... 43 Gospod Martin Potočnik, učitelj v Zalilogu . . . 56 „ Andrej^Malič, posestnik v JLjubljani . . 25 „ Ferd. Smidt, posestnik iz Šiške .... 68 Kmetijska poddružnica idrijska.......72 Gospod Anton Križaj v Ljubljani . ... 1 „ Janez Podrekar, trgovec iz Kamnika . . 3 „ dr. Jožef Orel v Ljubljani......31 *) Pozneje Se nekoliko. 328 Gospod Janez Leskovec, posestnik v Idrii ... 3 ,, Franc Kos, vrtnar v Ljubljani.....1 „ Fidelis Terpinc, predsednik kmetijske družbe in grajšak na Fužinah .......34 ,, France Viktor pl. Langer, grajščak iz Pogane na Dolenskem..........57 Gospodar Janez Remec iz zgornjih Berenk ... 3 Gospod Jožef Zalar, posestnik v Ljubljani ... 6 Samostan č. o. Frančiškanov v Ljubljani .... 2 Gospod Janez Miiller, posestnik v Ljubljani ... 4 „ Vencel Stedrv, posestnik v Ljubljani . . 7 „ Matevž Schreiner, posestnik v Ljubljani . 9 Gospodar Janez Vodnik, mlinar iz Dola .... 3 Gospod France Gojob, posestnik iz Vrhnike . . 5 Gospodar France Skofic iz Pole, kantona radoljšk. 8 Gospa pl. Ivana Hoffern, grajšakinja na Brdu . . 36 Kmetijska poddružnica boštanjska......1 Gospod Edmund Terpin, trgovec v Ljubljani . . 2 „ Kari Gresel, grajšak v Trebnem .... 36 ,, Jožef grof Barbo, grajšak v Rakovniku . 12 Poddružnica bistriška na Notranjskem.....26 Gospod Juri Pajk, posestnik v Ljubljani .... 52 „ dr. Dollar, grajšak v Kotu na Dolenskem 7 ,, Andrej Brus, posestnik v Ljubljani ... 8 „ Pavi Auer, ,, „ ... 1 „ Kari Voltman, ,, ,, ... 1 „ Primož Hudovernik, posestnik v Ljubljani 1 ,, Rihard Janežič, posestnik v Ljubljani . . 6 „ Franc Ks. Souvan, trgovec v Ljubljani . . 1 ,, Pavi Skale, posestnik in učenik živinozdravilstva v Ljubljani ...........12 Gospodar^ Primož Padar iz Golovca......8 Gospod Češko, fabrikant v Ljubljani.....1 „ Friderik Homan, posestnik v Radolici . . 11 „ Peter Lasnik, trgovec v Ljubljani ... 10 ,, Alojzi Toniutti, fabrikant v Ljubljani . . 1 ,, Simen Hruby, vrtnar v Ljubljani .... 2 „ Seitz, trgovec v Ljubljani......2 ,, Pavle Kropivšek iz Semnika pri Zagorji . 1 „ Janez Quandest, agent iz Maribora ... 1 Fabrika za domače sukno in koče gosp. Fid. Terpinca in Jož. Pleiweisa v Udmatu.......6 Parni mlin za moko v Ljubljani.......11 Poddružnica kmetijska radoljška ......31 Vse te reči so na mestnem strelišču na ogled postavljene tako, da v dvorani pri tleh se kmetijsko orodje vidi doma za prodaj narejeno od gosp. Skale-ta in Koprivšek-a, ali pa v tujih deželah izdelano, pa tu le na ogled razpostavljeno po gosp. Fidelu Terpincu, gosp. And. Maliču itd. V prvem nadstropji prva dvorana kaže vrtne in poljske pridelke, svilne in volnate izdelke in nektere druge obrtnijske, v drugi dvorani se odlikuje najbolj sadje na kakih 1200 ličnih taljerčkih. Vse je tako primerno in tako okusno izlo-ženo in sestavljeno , da vsak občuduje krasno izložbo. To je delo gosp. Malica in gosp. L a s n i k a , ki sta se res v tem vrdovanji mojstra skazala. Al s tem, da oko zadovoljno gleda po dvoranah, ni stvar še bila pri kraji; treba je bilo, da se poglavni namen razstave doseže , to je , da razstavniki sadja pa tudi ogledovavci, kteri žele v razstavi se podučiti, izvedo prave njegove imena. Pri toliko obilosti raznih, zlasti jabelčnih plemen se pač lahko ve, da je bilo z imenovanjem (klasifikacijo) toliko več dela, ker mnogo sadja je prišlo brez imena, mnogo z napačnim imenom. Gospoda pater Benvenut in Andrej Fleišman, naša najbolj izurjena sadjo-znanca, ki sta že v obeh prvih razstavah največ delala o tem, sta tudi zdaj to težavno delo prevzela in dovršila tako, da je le celo malo sadja še brez imena ostalo, ko se je odprla razstava, in je zdaj po velikem njunem trudu že vse gotovo. Gospoda Schmidt in J. Seunig sta jima bila sem ter tje na pomoč. Vrtnar kmetijske družbe in učenci so imeli lepo priliko se učiti marsikaj, učenca Kotiarota in Kuneja so gospodje dobro rabili za pisarije. Ker se imajo izvrstnim razstavnikom častne pisma in sreberne svetinje sadjorejcem kme-tiškega in učiteljskega stanu podeliti, so izvoljeni posebni odseki, ki bojo sodili izloženo blago. Ker bo razsodba k koncu razstave gotova, jo bomo brž ko ne že danes teden mogli naznaniti.