12. številka.
December — 1914.	Letnik XXXVII.
Cerkveni Glasbenik
Glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 5 kron, za cerkve ljubljanske škofije 4 krone, za dijake 3 krone.
Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr.
Poročilo o občnem zboru Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo.
Občni zbor Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo se je vršil 25. novembra 1914. v knezoškofijski palači.
Pred občnim zborom je v stolnici stolni kanonik J o s. Šiška imel slovesno sv. mašo, pri kateri se je od vzglednega zbora stolne cerkve pod vodstvom g. Stanko Premrla in g. dr. Franc Kimovca pela instrumentalna maša Missa seraphica od P. Hugolina Sattnerja, ki je imela velik vspeh. Nekaj izredno mogočnega in veličanstvenega je bil nalašč za to priliko v zelo modernem duhu zloženi gradual „Dilexisti iustitiam" od dr. Fr. Kimovca. Po koncu maše se je prav lepo izvajal Griesbacherjev Te Deum.
V cerkvi smo zapazili mnogo prijateljev cecilijanskega petja, med njimi presvetlega knezoškofa, monsignora dr. Evgena Lampeta, prof. Antona Foersterja, mnogo svetne in redovne duhovščine ter drugega izobraženstva.
Ob določeni uri otvori predsednik P. Hugolin Sattner občni zbor ter pozdravlja ptedvsem presvetlega knezoškofa, g. prelata Janeza Flisa, prof. Antona Foersterja, skoro polnoštevilno navzočo cerkveno-glasbeno komisijo in nadzornike organistov, zastopnike ljubljanskih samostanov in cerkva.
1. Tajnik g. Peter Jane poda sliko društvenega delovanja v zadnji triletni dobi:
„Tudi v tej dobi (1911 —1914) je društvo ostalo zvesto namenom, za katere je bilo ustanovljeno pred 37 leti (14. junija 1877): povzdigovati in pospeševati katoliško cerkveno glasbo v smislu ter duhu svete Cerkve, na podlagi cerkvenih določeb in ukazov (§ 2. dr. pr.).
Najvažnejše v tej dobi je prekrasna okrožnica prevzvišenega knezoškofa o cerkveni glasbi z dne 1. februarja 1914. Poleg Pijevega motuproprija določa odslej smer našemu gibanju in delovanju na cerkvenoglasbenem polju. Ta ostane naš kažipot. Vsak organist, še bolj pa vsak „rektor ecclesiae" bi jo moral večkrat ne le prebrati, ampak preštudirati in preuiedi-tirati. Prcvzvišenemu smo za prelepo navodilo glede cerkvene glasbe od srca
1 HO
hvaležni in hočemo zastaviti vse svoje moči, da se bode te odredbe tudi v
resnici vestno izpolnovale.
V smislu Pijevega motuproprija in II. ljubljanske sinode se je sestavila cerkvenoglasbena komisija, ki se je spopolnila z škofijskimi nadzorniki organistov za posamezne dekanije. .Ta komisija ni zasebna, marveč je organ kn-škof. ordinarijata. Nadzorniki pa naj od časa do časa obiščejo župnije, se prepričajo v stanju cerkvenega petja in o njem poročajo kn.-skof. ordinarijata«. (L list 1914. št. IV. str« 45.). V nadzornikih so dobili nas. organ« . zvestega prijatelja, ki jim bo vedno stal na strani z dobrim svetom m j.h podpiral v premnogih težavah, na katere nalete zlasti goreči organisti. Za prospeh in napredek cecilijanske ideje je pa tako potrebno kakor kol t,t, da se okrog njega ovija, in kakor ograja vrtnim gredam, k, varuje njdiove
nasade in cvetje.
Za izobrazbo organistov je Cecilijino društvo priredilo od 7.-U. "'g. 1911 cerkvenoglasbeui poučni tečaj, katerega se je udeležilo 120 prijateljev cerkvene glasbe, in sicer: 76 organistov, 8 duhovnov, 5 bogoslovev, I redovnikov 2 nadučitelja, 7 dijakov, 6 organistovskih kandidatov m 9 gospodi^, Vsem izvenljubljanskini udeležencem je društvo preskrbelo brezplačno hrano
in stanovanje.	udeleženci.
Podoben tečaj je bil v Celovcu lo.—iJ.Junja
Tudi letos naj bi se vršil v Ljubljani petdnevni cerkvenoglasbeui tecnj /a organiste in posebni koralni tečaj za duhovnike. Vsled razmer k, so nastopile vslcd vojske, sta se morala oba tečaja odložiti na ugodnejši cas. In ter arma silent Musae."
Prvič so se za organiste vršile 13.-16. julija 1914. d u 1. o v n c vaje v
Ljubljani, katerih se jc udeležilo 37 organistov in 21 učencev orglarske sole. Za organiste so bile tudi duhovne vaje od 31. marca do 4. apnla 191., v Celju z 100 udeleženci in v Celovcu od 4. do 8. avgusta 1913 z 2o
udeleženci.	„
Nov pojav na cerkvenoglasbenem polju so cerkveni koncerti. 1 ac doka/ da Cecilijanska ideja dobiva vedno širša tla. Prvi je bil 14. februarja It) 12 v stolnici ob priliki postavljanja novih šentklavških orgel n, potem se 27 novembra 1912. in 3. decembra 1913. Dne 11. marca 1914 pa v frančiškanski cerkvi. Nepričakovano veliki obiski so bili najboljša pohvala prirediteljema preč. g. konz. svet. in župniku, predsedniku Cec. dr. P. Ilugohnu S a 11 n e r j u in g. stolnemu pevovodju St. 1'remrlu. Podobni koncerti so bili tudi v Kamniku, na Brezjah in v Novem mestu.
Nič dnvega kakor pojav cecilijanske ideje smem imenovati štiri velikanske koncerte Glasbene Matice v marcu 1. 1912. vselej v natlačeno poln. Unionovi dvorani, kjer se je proizvajal prvi slovenski orator.j Vnebovzetje Dev Mar." od P. 11 Sattnerja. Oratorij je višek v slovenski religiozni o-lasbi. G. skladatelja je Glasbena Matica imenovala za častnega člana, od cesarja pa je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. Mislim da govorim iz srca vseh častito navzočih, ako se preč. g. konz. svetniku
in /upniku zahvalim z besedami kronograma, ki ga je ob tej priliki prinesel Cerkv. Glasbenik (1912. št. 4.):
„Ki si prvi v Slovencih proslavljal Devico sprelcpo in čez vse časti to v nebo vzeto v oratorij u : naj Ti ona plača naš dolg."
V	aprilu 1914. pa se je trikrat v polni Unionovi dvorani proizvajalo novo prekrasno koncertno delo „01jki" od istega skladatelja. Glasba, (lasi moderna, jo vcnder preveva religiozni duh. Naj nam g. predsednik ne zameri, ako ga prosimo, da nas kmalu zopet razneseli s kakim takim delom.
Zelo potrebna vsakemu organistu, zanimivo in lahko umevno spisana je knjižica »Metodika pevskega pouka", spisal ravnatelj Glasbene Matice, g. Fran Gerbič, izdalo Cec. društvo. Za Slovence tudi nekaj novega.
V	tej zadnji triletni društveni dobi je izšlo prav veliko izbornih izvirnih- publikacij na cerkveno glasbenem polju, kakor za petje tako za orglanje. Predolgo bi se zamudil, ako bi hotel navesti imena vseh skladateljev iu naslove vseh kompozicij.
V	zadnjih treh letih je bilo na Slovenskem postavljenih 19 novih orgel. Gospod Milavec, orglarski mojster v Ljubljani, jih je postavil 9 (med temi v stolnici, ki stanejo z omaro 32.000 kron, v Kamniku, na Dobrovi); gospod Dernič, orglarski mojster v Radovljici, jih jc postavil G (med temi na Brezjah — delo, ki hvali mojstia —, na Blejskem otoku, v Predvoru), tirma brata Zupan iz Kamnegorice 2; gosp. Jan. Naraks, orgl. mojster iz Petrove, 1 iu tirma Meyer iz Feldkirchna na Tirolskem tudi 1.
Spominjajmo se še naših zvestih sotrudnikov, kateri so — upajmo — že prejeli plačalo od Njega, katerega čast so s popevanjem in orglanjem pospeševali :
Dne 3. septembra 1911. je umrl organist v Studenem pri Postojni g. Ivan Carli, mož molitve in častilec sv. Rešnjega Telesa, ki se je udeležil še zadnjega tečaja v avgusta istega leta. Bil je prvenec, orglarske šole — učenec L leta 1878.
Dne 27. oktober 1912. je umrl organist na Dobrovi g. Josip Cimerman. Kot navdušen cecilijanec je znal povsod sestaviti velik pevski zbor in pevce oddržati pri dobri volji. Tudi ta je bil pri zadnjem tečaju. Spominjajmo se tudi še tretjega umrlega, ki se je udeležil našega zadnjega tečaja, namreč bogoslovca i/, IV. letnika tržaške škofije g. Karola Puriča.
V	Kranju pa je 23. marca 1912 umrl ravnatelj Pezdič, organist in pevo-vodja pri mestni župni cerkvi.
Dne 13. aprila 1913. pa je umrla gdč. Ema Šega, vrla pevka stolnega kora in zvesta naročnica Cerkv. Glasb.-
R. I. P.
Veliko reformo v cerkveni glasbi je Cec. dr. izvršilo v teku 38 let. Kakšen razloček med tedanjim in sedanjem petjem iu igranjem v naših cerkvah.
Tudi v zadnji triletni dobi — sinemo reči — smo naredili velik korak naprej. Na. čelu tega dela pa je stal društveni odbor, ki je imel 16 sej, pri katerih so se reševale tekoče zadeve in delali načrti za naprej. Dobili smo v zadnjem času več na konservatorijih izšolanih moči, ki so že in še hočejo delovati na cerkvenoglasbenem polju; orglarska šola vedno bolj napreduje in se izpopolnuje; v duhovskem semenišču se petje goji od vseh gg. seme-nišnikov; v kn.-škof. zavodih se v petju skoro vsi, prav mnogi tudi v igranju na raznih instrumentih urijo, ki bodo črez nekaj let kot duhovniki gotovo zavzeti za cecil. petje in ga mogli dejanski pospeševati. Zato je zanesljivo upati, da se bo po naših cerkvah čast božja glasila vedno lepše, v vedno popolnejših oblikah, k čiinur pomagaj Bog in sv. Cecilija.
2.	Blagajnik g. Viktor Steska poroča o blagajniškem stanju, ki je prav zelo ugodno. Društvo ima letno okrog 2500 kron rednih izdatkov, dohodkov pa zadnja leta še nekaj več. Izredni stroški (n. pr. za cerkveno-glasbeni tečaj, duhovne vaje, orgle v orglarski šoli itd.) so bili pokriti z izrednimi dohodki. Med dobrotniki imenuje poleg prečastitega ordinarijata zlasti naučno ministrstvo, ki je v tej dobi dvakrat naklonilo podporo, enkrat 800 K, drugič 1000 K, in Kranjsko hranilnico, ki naklanja 200 K letne podpore.
K blagajnikovem poročilu dostavi g. predsednik, da se imamo za to dobro gmotno stanje društva še prav posebno zahvaliti g. blagajniku samemu, ki je z modrim gospodarstvom in veliko naklonjenostjo znal rešiti društvo vsakoletnega primanjkljaja.
3.	Vodja orglarske šole g. Stanko Premrl poroča o stanju orglarske šole sledeče:
Orglarska šola, o kateri imam nalogo poročati velcncenjencinu občnemu zboru, se mi zdi ena izmed poglavitnih naprav in stremljenj našega škofijskega cerkvenoglasbcnega društva.
Orglarska šola v Ljubljani je bila v skromnih razmerah otvorjena jeseni l. 1877. v pritličju Alojzijcvišča, bila potem tekom let nastanjena še na Starem trgu in na Vodnikovem trgu (tudi v revnih prostorih), dokler se ni 1. 1911 preselila v zanjo nalašč prirejene prostore v II. nadstropju Alojzijcvišča, kjer je še sedaj. 11. julija letos je šola zaključila svoj 37. letnik in je potemtakem šolsko leto, ki smo ga pričeli 16. septembra, že oseiu-intrideseto.
Nalogo imam poročati o razvoju orglarske šole za dobo zadnjih treh let.
Najprej par besed o učiteljih naše šole.
V šolskem letu 1911/12 in 1912/13 sva poučevala vse predmete sama z gospodom Ferjančičem. Posebno name je padlo tolikanj ur, da sem jih poleg drugega svojega, dela komaj še vzdržaval. Zato sem naprosil naš društveni odbor, naj poizkuša dobiti še eno učno moč. Odbor se je nato obrnil do gospoda Vedrala, učitelja v „Glasbeni Matici", kije z veseljem prevzel 5 ur pouka (4 v klavirju, 1 teorije). Letos pa je vstopil v naš učiteljski zbor šc č. gosp. dr. Kimovec, ki je prevzel pouk v obojnem petju in še nekaj ur v drugih predmetih. Tako je šola sedaj hvala Bogu z učitelji zadostno
preskrbljena., in smo ravno radi tega mogli v zadnjih letih tudi učni načrt nekoliko razširiti. Uvedli smo polagoma tri nove glasbene predmete, ki se prej niso samostojno poučevali: splošno glasbeno teorijo, pevovodstvo in pouk o sestavi orgel. Vsak izmed teh predmetov se poučuje po 1 uro na teden. Drugi predmeti: liturgika, zgodovina cerkvene glasbe, harmonija, kontrapunkt, igra na klavir in orgle, koralno in figuralno petje se seveda poučujejo kakor prej.
Razen glasbenih predmetov se je že pred 1. 1911 uvedlo za abituriente tudi knjigovodstvo oz. zadružništvo, o čemer sem poročal na zadnjem občnem zboru. To se je po možnosti godilo tudi v dobi zadnjih treh let. V zadnjem šolskem letu 1913/14 so se učenci mesto knjigovodstva učili občinskega tajništva. Poučeval je ta predmet za časa pomladnega dežclno-zborskega zasedanja g. deželni poslanec, organist Mihelčič iz Metlike. Izrekam mu na tem mestu za izkazano nam dobroto najsrčnejšo zahvalo. — kot priprava na knjigovodstvo in druge slične predmete sc poučuje že skozi tii leta tudi računstvo in lepopisje, za kar dobimo navadno kakega Ijudsko-šolskega učitelja ali vsaj učiteljskega kandidata.
Učencev imamo v šoli vsako leto okrog dvajset, včasih kaj manj včasih kaj več. Letos jih je 22, eden že tretjeletnik je moral meseca oktobra k vojakom. Oglaša se jih vsako leto precejšnje število, tako da največkrat ne moremo vseh sprejeti. Večina učencev je iz ljubljanske škofije, posamezni tudi iz drugih škofij. Letos imamo poleg Kranjcev dva Štajerca, enega Primorca in enega Hrvata iz Istre.
Učenci dovršijo šolo navadno v treh letih, boljši tudi v dveh.
V	zadnjih treh letih je dovršilo šolo 19 učencev: leta 1911/12 šest, 1. 1912/13 sedem, 1. 1913/14 šest. Izmed teh 19 učencev jih je dovršilo 15 z dobrim, 4 z izvrstnim uspehom in so skoro vsi kmalu dobili primerne službe. Nekaj jih je moralo zadnji čas k vojakom.
Število vseh absolventov naše orglarske šole od 1. 1878—1914 znaša že 226.
V	šoli sami smo dobili začetkom šolskega leta 1912/13 nove moderne pnevmatične orgle. Napravil jih je tukajšnji orglarski mojster Milavec. Orgle dobro ustrezajo svojemu namenu, le z električnim ventilatorjem imamo sem-tertje kake sitnosti. Kadar odreče elektrika, si pomagamo z reservnim mehaničnim gonilom. Orgle so stale 3900 K. To svoto smo poravnali deloma z darovi, ki se jih jo nabralo za 2381 K, ostalo je plačalo Cecilijino društvo samo. Vsem plemenitim darovalcem za nove orgle v naši šoli kličem: Imejte zavest, da ste prispevali za dobro stvar! Bog Vam obilo povrni! Stare orgle, ki smo jih še nekaj časa rabili za vajo in so stale v alojznijški kapeli, smo ta mesec podrli. Kmalu dobimo tudi nov harmonij, ki je že naročen. Stari jc čisto izrabljen.
Dalje si usojam poročati, da je odbor Cecilijinega društva 1. 1912/13 napravil za orglarsko šolo primerna pravila (statute), ki so nekako vodilo za učitelje in učence. Po sedanjih pravilih plačujejo učenci vsako leto malo šolnino 20 K, oziroma učenci iz drugih škofij 30 K in to v dveh obrokih.
_ Učenci so dalje obvezani sodelovati pri cerkvenem petju na
stolnem koru in se udeleževati pevskih vaj za stolnično petje. — V alojz-niški kapeli pa tudi v drugih cerkvah imajo učenci priliko, vaditi se mini-striranja in cerkovniškili poslov. Po pravilih so učenci dolžni pristopati vsak mesec k sv. zakramentom.
Koncem šolskega leta prirejamo zadnji čas po dve javni produkciji učencev, združeni z javnim izpraševanjem. K tem produkcijam si usojam ob tej priliki vabiti prcč. duhovščino in vse prijatelje cerkvene glasbe in izrekam odkritosrčno željo, da bi se zanimanje za našo šolo v vseh v to poklicanih krogih nekoliko dvignilo.
Koncem šolskega leta dobivajo abiturientje zadnja leta primerne muzikalije ali kako primerno teoretično knjigo kot nekak spomin na šolo.
Koncem zadnjega šolskega leta so se učenci naše šole skupno z nekaterimi gg. organisti udeležili prvih duhovnih vaj za organiste v ljubljanski škofiji, kakor je poročal že gospod društveni tajnik. Duhovne vaje bomo, če Bog da, imeli odslej vsaj na vsaki dve leti.
V svojem poročilu tudi ne smem dalje pozabiti tistih dobrotnikov, ki skrbe za telesno hrano, namreč kosilo in večerjo naših učencev. To sta pred vsem frančiškanski in uršulinski samostan. Bog jim plačaj! Priporočam jim naše revne učence še za v bodoče.
Tako torej, ča.st. zborovalci, se gibljemo v orglarski šoli. Iz poročila, ki sem ga Vam podal, razvidite, da se trudimo šolo dvigniti v glasbenem oziru, da nam je na tem, da bi se učenci tudi sicer kolikormogoče izobrazili, da bi poleg orglanja mogli opravljati še kak drug posel: cerkovništvo, tajništvo ali kaj podobnega. Rokodelstva jih šola seveda ne more učiti; po-vdarjam pa, da nas veseli, in še posebno radi sprejmemo v šolo take učence, ki znajo primerno rokodelstvo, ker tak organist pozneje vedno lažje izhaja, kot tisti, ki nobenega rokodelstva ue zna. Končno si usojam trditi, da šola tudi glede verske in moralne vzgoje stori pri učencih, kolikor pač more, in se učenci zadnji čas v šoli kakor tudi v cerkvi vobče lepo obnašajo. Imeli smo pa v šoli žal tudi že nekaj pravih falotov, ki bi jih pozneje z mirno vestjo ne mogli nikomur priporočati v službo; te smo kratkomalo iz šole izključili. Pa pa šola ne more biti odgovorna za vse nerodnosti in grehe, ki jih organisti pozneje v službah semtertje zakrivijo, je jasno kot beli dan. Zato pa priporočam zlasti vse mlade organiste, ki gredo iz naše šole ven v javnost, očetovski skrbi in naklonjenosti gg. dušnih pastirjev. Imejmo, čč. gospodje, predvsem vsi skupaj več smisla za cerkveno glasbo, zanimajino se za delo in jelo organista, pojdimo semtertje k pevskim vajam, razložimo kake latinske tekste, izpregovorimo organistu, pevcem in pevkam kako bodrilno besedo, imejmo od časa do časa tudi v cerkvi kak govor o cerkveni glasbi, žrtvujnio nekoliko več tudi gmotno za potrebe cerkvene glasbe! S tem bomo brezdvonmo tudi organiste bolj nase pritegnili ter jim ohranili in množili navdušenje za pravo cerkveno glasbo.
4.	Za podanimi poročili je sledil krasen podučen govor o cerkveni glasbi. Ta govor g. predsednika P. Hugolina Sattnerja, ki vsebuje mnogo praktičnih naukov, prinese Cerkv. Gl. dobesedno.1)
5.	Volitev društvenega odbora se je na predlog presvetlega knezoškofa izvršila z vsklikom ter so bili soglasno izvoljeni: P. Hugolin Sattner za predsednika, Peter Jane za tajnika, Viktor Steska za blagajnika, Stanko Premrl za glasbenega vodja, Franc Ferjančič, prof. Fran Gerbič, dr. Franc Kimovec, Anton Lavrič, ravnatelj dr. Jos. Mantuani za odbornike.
6.	Pri slučajnostih je občni zbor pooblastil društveni odbor, da sme po previdnosti podpornemu društvu za organiste dati primerno podporo iz društvene blagajne.
7.	K sklepu spregovori presvetli knez in škof ter pravi: „Prav lep je današnji dan in zanimivo zborovanje Cecilijinega društva, katero že 38. leto deluje v ljubljanski škofiji, a njegov vpliv sega še daleč čez mejo škofije. Z mirnim in smotrenim delovanjem je doseglo zelo veliko na polju cerkvene glasbe. O priliki kanoničnih vizitacij opazujem, kako je cerkveno petje skoraj v vseh župnijah lepo, primerno cerkvi, a v nekaterih in prav velikokrat v malih, gorskih župnijah neverjetno lepo. V nekaterih župnijah so mislili: Pri nas ni mogoče petja zboljšati. Prišel je pa goreč župnik, navdušen cecilijanec in v nekaj mesecih je bilo na koru petje vse drugače. Veseli me Cecilijino društvo in sicer 1.) ker vidim, da se v njegovem okrilju zbirajo komponisti, ki v cerkvenem duhu, a zmeraj računajoč z modernim napredkom glasbe zlagajo za cerkev pesmi v vedno lepši in popolnejši obliki. Veseli me 2.) napredek v organizaciji društva. S cerkvenoglasbeno komisijo in z nadzorniki organistov je zagotovljen stanoviten napredek v cerkvenem petju — up še popolnejšega petja. Veseli me 3.) ker se organisti uče tudi drugih praktičnih predmetov. Dobro je zanje, da imajo več dela in z njim več zaslužka; delo jim je tudi v razvedrilo. Veseli me 4.) da se krepi versko življenje organistov z duhovnimi vajami in da se tudi učenci orglarske šole vabijo k sv. obhajilu, k sv. maši in da se skrbi za njihovo nravno življenje. Taki organisti, ki so možje molitve, bodo imeli tudi več ljubezni do Boga in s to več vneme za čast božjo.
Ko je nato Presvetli podelil navzočim svoj višjepastirski blagoslov, je g. predsednik s prisrčnimi besedami zaključil zanimivo in srečno vspelo zborovanje.
Pismeno so pozdravili občni zbor čč. gg.: župnik in duhovni svetnik Rott iz Zagorja ob Savi, župnik Bernik iz Domžal, župnik Golf iz Boh. Srednje vasi, župnik Jereb iz Škocijana pri Turjaku, župnik Logar iz Zirov, župnik Marčič iz Železnikov in odbornik Cecilijinega društva g. Lavrič, ki se nahaja sedaj na južnem bojišču.
Skupen obed za prijatelje cerkvene glasbe je bil ob eni uri pop. po končanem zborovanju. Tudi o tem moram poročati v našem glasilu.
>) V prvih številkah prihodnjega leta. Urednik.
Ne zanima nas pa prav nič, kaj smo jedli in kaj pili, ker nismo zaradi tega šli k skupnemu obedu, ampak da se kaj prijateljsko pomenimo. Že davno nisem šel tako zadovoljen od mize kakor ta dan. Škoda le. da ni stenograf zapisal naših pomenkov. Smem reči, da nič manj podučni kakor referati in govori na zboru so bili ti prijateljski pomenki. Tu se nam je šele odkrilo srce. P. Hugolin Sattner, prof. Gerbič, dr. Mantuani, svetnik Lesjak, dr. Kimovec in dr. so povedali mnogo zanimivih anekdot iz preteklosti cecilijanstva zlasti iz prvih let. Spoznali smo, da zmagovito napredujemo na polju glasbe in sklenili, da še bolj delujmo vsak v svojih razmerah za njen pravi napredek.
Sestanek članov cerkvenoglasbene komisije in nadzornikov organistov.
Sestanek se je vršil 25. novembra t. 1. koj po občnem zboru Cecilijinega društva. Udeležilo se ga je 15 gospodov. Razgovor se je sukal zlasti o nadzorovanju organistov, kako naj se ta stvar vrši in v doglednem času nadzorstvo po vseh dekanijah in župnijah izvede. Gospod konz. svetnik Sattner je mej drugim omenjal, da je radi sedanje vojske in vsled vojske nastalih zmed tudi zadeva nadzorovanja organistov nekoliko trpela, da pa moramo kljub neugodnim časovnim razmeram vendar se pobrigati za našo velevažno stvar in jo v kolikor mogoče kratkem času spraviti v normalni tok. Sattnerjev predlog, naj se rok glede obveznosti napraviti zapisnik cerkvenih m u z i k a 1 i j podaljša dol.avgusta 1915, soglasno obvelja. Glede časa, v katerem naj se vrši nadzorovanje, so mnogi gospodje priporočali zlasti te-le primerne prilike: birmo, v i z i -tacijo, adoracijo. Najlažje imajo glede nadzorovanja tisti gg. nadzorniki, ki so obenem dekani, drugi gospodje naj ukrenejo, kakor jim je pač mogoče. Nadzorujejo naj, če utegnejo, izvajanje petja v cerkvi pri službi božji, dopoldanski ali popoldanski. Kdor pa tega ne more, naj bo v dotičnem kraju vsaj pri pevski vaji navzoč. G g. nadzorniki naj dan svojega prihoda vedno prej javijo doti č n e in u g. župniku, dotični g. župnik pa naj obvesti g. organista. Gg. nadzorniki naj vpišejo v vprašalno polo vedno tudi ime in priimek organista, ki so ga ravnokar nadzorovali. Za stroške, ki jih utegne nadzornik imeti več ali manj, naj pošljejo gg. župniki primerno odškodnino preč. kn. škof. ordinariatu oz. jo izroče lahko neposredno nadzorniku samemu.
O priliki sestanka se je izrekla tudi želja, naj bi g g. duhovniki večkrat šli pogledat na kor, je-li kor v redu ali ne. Pravdostikr.it je opaziti po cerkvenih korih silno velik nered: rn u z i k a 1 i j e leže vse vprek razmetane, zaprašene, imiazane, strgane, igral n ik pri orglah odprt, umazan, tipke prašne, pedalna klaviatura polna smeti, itd. Nadzo-
rovanje korov je v tem oziru tupatam že obrodila dobre sadove. Tako je n. pr. v zadnjem času nek nadzornik prišel s tamošnjim župnikom pogledat na kor. Bilo je k sreči vse v redu. „No, hvala Bogu", reče župnik, „vendar enkrat red; prej ža dve leti ni bilo nikoli pospravljeno!"
Organistovske zadeve.
O d b o rova s e j a p o d p ornega društva organistov i 11 pevovodij s sedežem v Ljubljani je bila 11. novembra t. 1.
Predsednik Premrl poroča o važnejših orgauistovskih dogodkih zadnjega časa: o sestanku organistov v Novem mestu 24. junija t. 1. in o duhovnih vajah za organ i s te in organistovske kandidate od 14. do 16. julija t. 1. — Soprogi društvenega člana g. M. Slat-lierja, organista v Smledniku, ki je moral k vojakom, se je podelila podpora v znesku 5 0 K; odbor to naknadno odobri.
Odbor odobri sprejem novih članov, ki so se priglasili že pri sestanku v Novem mestu. Ti so sledeči gg.: Jakob Ernst, Mošnje, Ignacij Fabiani, Smarjeta, Franc Facitcr, Stari trg pri Kočevju, Anton Grom, St. Janž, Franc M um, Stopiče, Ivan N epu ž lan, Mirna peč, Franc Rak, Šempeter, Ivan Rems, St. Rupert, Rudolf Scliillcr, Črnomelj, Alojzij S i 111 011 č i č, Boštanj, Vatroslav V o v i e, Semič. Poleg teh se sprejmo še sledeči prosilci: Franc Luk man, Poljane, Franc Samec, Krka, Anton Skok, St. Lenart nad Skofjo Loko in Ludovik S trle, Poljčane.
Odbor sklene opozoriti redne člane, ki še niso poravnali letne članarine v znesku 5 K, in se obrniti do dosedanjih podpornih članov, da blagovolijo zopet prispevati s p r i s p e v k o 111 v z n e s k u vsaj po 2 K.1)
Končno poroča predsednik Premrl o zadevi zavarovanja organistov. Storil je v tem oziru potrebne korake k kn. Škot. ordinariatu. Z zavarovanjem organistov so velike težave. Težko jc najti pravo pot in primerna sredstva, da se ta zadeva ugodno in splošno zadovoljivo reši. Od zavarovalnice za državne uslužbence v Trstu ni pričakovati mnogo. Veliko boljša bi bila po mnenju kn. škof. ordinariata nizozemska zasebna zavarovalnica, ki jc najcenejša in sploh primernejša za organiste nego katera koli druga. Pri kn. škof. ordinariatu so mislili tudi na to, da bi sc organisti glede zavarovanja event. organizirali po vzgledu tiskarjev v Brnu, kar pa se jc po danili informacijah izkazalo kot za organiste nerabno. Končno uvideva kn. škof. orginariat, da bi zadevo zavarovanja organistov kazalo še najbolje uravnati na ta način, da se ustvari nekak škofijski podporni f o 11 d za one m ogle organiste oz. njih vdove i 11 sirote. Odbor toplo pozdravlja zadnjo misel in naproša predsednika Premrla, naj izkuša v tem oziru dalje se dogovarjati s preč. kn. škof. ordinariatom.
J) Imena podpornih članov in njih prispevke objavimo v prvi številki prihodnjega letnika. (Uredništvo.)
Pri občne m z b o r u C e c. d r ti s t v a v L j u b 1 j a n i je predsednik organistovskega društva g. Premrl med slučajnostmi omenjal naše pod p orno društvo o r g a n i s t o v in p e v o v o d i j in ga priporočal škofijskemu Cce. društvu v blagohotno naklonjenost. Cec. društvo naj bi šlo organistovskemu društvu na roke s svetom in gmotno. Tudi predsednik Cec. društva gosp. P. Hugolin »Sattner se je zavzel za naše društvo. Na njegov predlog je občni zbor pooblastil d r u š t v e n i o d b o r, d a s me iz društvenih sredstev podpornemu društvu za organiste vsako leto nakazati primerno podporo. Nato je g. k an c e 1 ar Steska poročal, da se pripravlja pri kn. škof. ordinariatu važna akcija za organiste. Dela se na to. da bodo cerkve ljubljanske škofije s privoljenjem gg. dekanov plačevale od sedaj naprej še enkrat večjo vsoto za Cec. društvo, od katere polovico bo Cec. društvo uporabljalo za podpore potrebne organiste. — Stvar je torej v najboljšem tiru in Rog daj, da bi ne prišla zopet kaka ovira vmes. Podporno društvo organistov izreka preč. kn. škof. ordinariatu za njegovo naklonjenost in izredno pomoč največjo in najiskrenejšo zahvalo.
S tem je dan najboljši odgovor vsem tistim, ki Čez n a š e p o d p o r n o o r g a n i s t o v s k o d r a š t v o le z a b a v 1 j a j o , češ, da nič ne dela, da nima pokazati še ni kakih uspehov, itd. itd. Žal je še mnogo organistov, ki vsled takih in enakih pomislekov šc niso člani našega društva, a ne pomislijo, da so tudi ravno oni s svojo odsotnostjo kolikor toliko krivi, če društvo ne more tako brž se razvijati kot bi se rado. Torej g g. t o v a r i š i - o r g a-ni s ti, \si brez izjeme v naše društvo! Naj ne bo nikomur žal male svote 5 K, ki jo prispeva na leto za društvene potrebe. V zadnjih letih je bilo že več organi-tov deležnih dobrot našega društva; če Bog da, jih bo deležen šc marsikdo. Sicer pa nikar ne mislimo vedno le na nas same, če smo pri podpornem društvu, in ne računajmo, koliko smo že „po nepotrebnem" potrošili za društvo! Nasprotno! Mislimo raje na tiste člane naše tovariše, ki so od društva podporo že prejeli ali jo bodo še prejeli, in imejmo veselo zavest, da smo oz. bomo tudi mi nekoliko prispevali k njihovi podpori. Naše g e s 1 o j c in ostane: Vsi za enega, eden za vse!
Zelo m n o g o o r g a n i s t o v j c ni oral o n a v o j s k o. Na severnem bojišču je padel četovodja Alojzij Vozelj, bivši organist v Radečah pri Zidanem mostu. Morda še kateri drugi; ni nam znano. Ranjenih je bilo že več, nekateri se nahajajo skoro gotovo tudi v vjetništvu. Tako nam poroča g. vikar in skladatelj Vinko Vodopivec i/. Kronbcrga pri Gorici, da se nahaja taniošnji organist Josip Hvalic v srbskem vojnem vjetništvu v N i š u. Lepo prosimo naše cenjene bralce, zlasti čč. g g. župnike, naj blagovolijo tozadevno obveščati „ C e r k v e n i Glasbenik". Tudi ta statistika ne bo brez pomena.
Dopisi.
Iz Idrije. - Letos smo god svete Cecilije obhajali le v cerkvi. Pri jutranjem in glavnem duhovnem opravilu je bil govor o sveti Ceciliji in o svetosti cerkvenega petja. Obakrat so se vzele bolj slovesne pesmi.
Ob 10. uri se je pela Mittererjeva latinska maša opus 67. z drugimi prilogami.
Skrbimo, da, če le mogoče, vsako leto drugo mašo zberemo.
Ob 10. uri je bil zbor skoraj polnoštevilen, le kakih 5 je manjkalo, ker so bili službeno zadržani.
Na večer je pa običajni koncert izostal. 17 krat smo ga že imeli, rekli so, da je to najlepši večer v letu, tudi letos so povpraševali, bo ali izostane.
A kako naj se mi veselimo, ko toliko naših sedaj zmrzuje na bojnem polju in je vedno v smrtni nevarnosti! Od našega zbora je v vojski 17 moči in od orkestra nadpolovica, toraj že mala četa, ki se pri zboru zelo pozna. Vender še vedno lahko častno nastopimo. Na vseh Svetnikov dan smo peli na pokopališču 3 nagrobnice. V moškem zboru nas je bilo še vseeno 25, torej zbor, ki tudi nekaj izda. Vendar tako mogočno, tako v vseh glasovih polno doneče se ne moremo pokazati, ker ravno med onimi 17, ki so v vojski, so bili nekateri močni glasovi, posebno basso II. — Od naših pevcev v vojski ni bil še noben ranjen in noben ni padel, le eden ni že pisal 2 meseca, a med izkazi mrtvih in ranjenih ga ne dobimo. Pišejo pridno domov in povprašujejo po petju, vidi se jim, da je bila naša družba njim ljuba. „Oj, kako rad hi z Vami v domačiji pel!" kateri vsklikne, a mi mu odgovorimo, da Bog tudi že na tem svetu plačuje, kar se v njegovo čast tu stori. Sodeloval je brezplačno na cerkvenem koru, dohajal k pevskim vajam, četudi včasih malo težko. To ne bo brez nagrade. Tukaj daje Gospod obresti, a za tam je pa kapital prihranil. Torej le pogum in zaupanje na božjo dobrotljivost, pa bode najbolje. Tako smo v duhu in po pesmih v zvezi, saj navdušene pevce veže tesna korna zavest, ki jo daljava do zgornje Galicije ali v nižave doli do Srbije ne razbije.
Rajhenburg-Krško. Nekoliko odgovora g. kritiku-romarju na dopis v „Cerkv. Glasbeniku", št. 9. letošnjega letnika. V tem člančiču se g. romar-dopisnik spodtikava nad cerkvenim petjem v prekrasni novi, naravnost monumentalni cerkvi rajhenburški. Imenovanemu članku nimam ničesar pridejati. Pač pa bi hotel g. „romarju" v pomir-jenje povedati, da je trdno upati in za kar jamči izjava veleč. g. župnika-svetnika J. Cerjaka, da se bo tudi cerkvenoglasbeno vprašanje ugodno rešilo, in da je vse dosedanje cerkvenoglasbeno stanje smatrati le kot nekak „provizorij", dokler ta prelepa in prekrasna .,Marijina palača" ne dobi novih orgel, katere se naroče takoj, ko bodo to dovoljevala denarna sredstva. Z vso gotovostjo je upati, da kakor se je velečastitenui gospodu konz. svetniku Cerjaku posrečila ta ogromna zadača — zidava in dozidava nove cerkve, da mu bo z božjo pomočjo mogoče tudi še nadaljne ureditve, ki so v zvezi z novo cerkvijo, srečno izpeljati. In ena zelo važnih stvari je nabava novih orgel in nastavljenje sposobnega in veščega organista predvsem pevo-vodja 1
Toda za vse to je treba, gospod romar-dopisnik, — to boste rade volje priznali — denarnih pripomočkov, in če se kdo izmed ljubiteljev cerkvene glasbe najde, in č. cerkvenemu predstojništvu oziroma cerkveni siavbeni družbi pri hiti z milodari na pomoč, bo isto gotovo hvaležno in sprejelo vsak — tudi najmanjši dar. Dal Gospod Bog, da se veliko takih src obudi, da se more tudi cerkveno-glasbeno vprašanje čim preje realizirati! — Naj se zgodi to na priprošnjo sv. Cecilije, naše zavetnice! Končno mi je pripomniti, da so baje vrstice gospoda „kritika-romarja-dopisnika", kakor se mi je pripovedovalo, napravile v merodajnih krogih in seveda tudi v ne-merodajnih krogih nekoliko razburjenja. O ljube duše! Zakaj pa to! Ali je to razburjenje potrebno ali ne, o tem tukaj ne bom razpravljal! Na sumu imajo seveda mene, da sem jaz tisti „romar" dopisnik in da sem torej jaz ta dopis pisal, ker sem
namreč v Savski dolini znan kot eden izmed „cecilijanskih petelinov!" Za enkrat izjavljam, da vsak dopis, ki poteče iz mojega peresa, nosi moj podpis —. s polnim naslovom.
In ni moja iznajdba skrivati se kot polemik, dopisnik, kritik in če ravno hočete „romar" pod šifre in psevdonime! Ne najdem za to povoda in ga tudi nimam 1 Sem človek, ki ljubi odprt „vizir" vsikdar, povsodi in proti vsakemu ! — Če sem pa pri-moran pisati kritike a-la g. romar, imam v svojem arzenalu spravljene še drugačne papirnate bombe in granate ter pišem običajno ki itike a-la g. romar s peresom v žolč namočenim. Slavno uredništvo mi bo gotovo rado potrdilo, da omenjenega dopisa nisem pisal.1) Sicer pa mi je grozno vse eno, ali me sumničijo dopisnikom omenjenega članka ali pa ne! Ali toliko resnici na ljubo! Gospodu romarju pa želim, da se mu kmali ponudi prilika, pisati ugodnejše poročilo o cerkvenem petju v prelepi rajhen-burški cerkvi, ki ne bo ustvarjalo nikakega razburjenja, pač pa navdušilo vrlo nadarjene in trudoljubive moči pri rajhenburškem cerkv. pevskem zboru, ki naj procvita in krepko deluje tako, kakor druga naša katoliška društva, ki se pod vzornim in požrtvovalnim vodstvom v tej razsežni župniji jako lepo razvijajo. V to pomozi Bog in sv. Cecilija!	Avguštin Kos, fin. oficijant, org. in pevovodja.
Z bojnega polja. — Č. g. urednik! Danes je praznik sv Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe. Pred letom smo proslavili ta god z izvrstno vspelim koncertom v ljubljanski stolnici pod Vaši m vodstvom. I udi moja malenkost je takrat sodelovala na koru. Svetovni koncert — vojska proslavlja god sv- mučenice. ..Razlega mar se ne-beščanov himna?' Da, razlega se himna, a kakšna himna! Mesto orgel done, ravno ko Vam pišem to pismo, veličastno gromovi topov in gosto pokanje pušk, liki kadar pada toča na steklo. To gromenje topov in pokanje pušk darujem za god in proslavo istega sv. Ceciliji. Kakšni občutki obhajajo pravega ceciiijanca na praznik sv. zavetnice cerkvene glasbe v vojski. (Pri našem polku, kolikor mi je znano, sem jaz edini organist-cecilijanec na bojišču.) Vsi gg. tovariši in cerkveni zbori slavite danes doma v vaših cerkvah god sv. Cecilije. Gotovo ste se spomnili pri molitvi nas ubogili bojevnikov in svojih tovarišev organistov, vsaj Vi, gospod urednik, a upam, da tudi drugi tovariši, nas, ki se nahajamo na južnem bojišču. Spomnite se nas, molite za srečen izid naše vojske, da se kmalu vrnemo kot zmagovalci v ljubo domovino in da prej ko mogoče zamenjamo puško s taktirko. Prepričan sem, da bo vsak organist, ki je sedaj na vojski, če se srečno vrne domov, z večjo vnemo in z večjim veseljem deloval iz hvaležnosti za srečno vrnitev med drage svojce, za prospeh prave cerkvene glasbe, za božjo čast in čast sv. Cecilije. Kako veličastno bodo donele orgle in zahvalna pesem po sijajni zmagi. „In te, Domine, speravi." V te, o Gospod, sem upal in bom upal, dokler bom dihal, zato si me srečno pripeljal domov, da nadaljujem v Tvojo čast in slavo svoj vzvišeni poklic, in si rne rešil iz rok grdega sovražnika in gotove smrti. — Veličastno bo donela zahvalna pesem, veličastno donele orgle in slavile Gospoda vojskinih trum za srečno zmago in veselo vrnitev v ljubo domovino. Spomnite se na", č. g. ravnatelj, vsaki dan pri sv. daritvi in v molitvi, da bi se srečno vojska izšla. S kakim veseljem bomo gojili lepe napeve, izišle v lepi zbirki „Slava pesv. Evharistiji-- iz hvaležnosti do presv. Zakramenta, ko nas v teh hudih časih Jezus varuje, da potrpežljivo prenašamo vse težave in bridkosti. Bog in sv. Cecilija nas čuvajta še v bodoče, nas bojevnike-organiste kakor vse, ki se bojujeje za sveto pravico! — Jutri gremo zopet dalje za sovražnikom, ki se zelo hitro umika. — Najsrčnejše pozdrave Vam in vsem gg. tovarišem organistom pošilja Vaš hvaležni	A. Lavrič.
Grad pri Mirnu. — Porabil sem priliko, ki je jo nudilo letošnje leto, da se je namreč praznovala sv. Cecilija ravno v nedeljo, in naredil v čast naše zavetnice v nebesih, sebi, zboru in obiskovalcem cerkve na Gradu nekaj veselja. Peli smo slovenske pesmice v različnih ..slogih-'. Sv. maša je bila pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom.
Kot pozdrav Jezusu v sv. Evharistiji in vabilo vernikom počastiti ga, je zadonel spev: „Hitite semkaj vse stvari", skladba g. St. Premrla. (..Slava presv. Evharistiji",
') Res je tako. Uredništvo.
št. 33.) To je krasna pesmica, mogočno vabilo, ki stoji na meji moderne in prejšnje skladbene umetnosti, vendar se pa nagiba k modemi. Mogoče jo je proizvajat; z velikim efektom, ako se druga vrstica: ..stvarij. kar vstvaril vas je Bog-' poje crescendo molto, tako da se pride pri besedi „Bog" na ff, se fermata tudi ff vzdrži in se ff od-seče. Učinek je velikanski. Zelo modro je g. skladatelj postavil pri začetku dvospevov : meno mosso; potreben je ta predznak, da se skladba ohrani v svoji resni slovesnosti.
Nato smo počastili sv. Cecilijo z dr. Kimovčevim slavospevom : „Dvigni pesem glase svoje". (C. Gl. 1997, 11. priloga.) Skladba tako slovesna, vesela in dovršena, da je zlata vredna. Vsak zbor bi jo moral na pamet znati.
Od darovanja naprej.smo počastili Kraljico devic z J. Gruberjevo skladbo: „Vsi zbori zadonite". Pesem je zelo ljubka in lahka. Poje najprvo mešani zbor, ki se pri besedah: „Blažena Marija", deli v moški in ženski zbor. Na višek navdušenosti pa nas pesem pripelje, ko oba zbora skupaj blagrujeta „Češčeno vekomaj". Gotovo je to ena najlepših Marijinih pesmij, kar se jih sliši. Iz katerega Gruberjevega opusa je vzeta, ne vem povedati, ker sem jo dobil že prepisano iz izvirnika.
„0 kam Gospod", smo zapeli precej po povzdigovanju („Slava presv. Evharistiji", št. 62). Gospod skladatelj Jos. Lud. Weiss nam je tu podal tako prijetno in ob enem enotno skladbo, da bi jo človek ztniraj poslušal. Mislim pa, da je boljše, če se ta pesem proizvaja brez spremljevanja, ker se tako bolj sliši posamezne glasove kako „pridcjo in gredo".
Skladba g. Antona Tevža : „0h kje, odtod . . ." (št. 66.) izraža željno hrepenenje združitve z Jezusom, ki se ob svojem koncu izpiemeni v veselo, trdno upanje, ker „srce je odprto za ljubezen božjo".
Za sv. blagoslov smo peli Schmittov „Tantum ergo", ki je v naši zbirki za-značen pod št. 3. Zal, da mi je neznano, iz katerega opusa je vzet, najbrž je na Slovenskem tako tudi precej poznan. Označil bi ta „Tantum ergo" s tem, da bi rekel, da je sestavljen v nekakem umetnem Riharjevem slogu. Treba je dosti vaj, da se ga nauči, da se ga prav v cerkvenem duhu prednaša, a potem nam lepo „paradira" za največje praznike.
Po sv. maši, po blagoslovu smo zapeli še dr. Kimovčev: „Hvalite Gospoda" (Cerkv. Glasb. 1907, priloga 7) Vodilna misel psalma je: Celo stvarstvo je od Boga odrešeno — in pri sv. maši se ponavlja odrešenje sveta — zato naj vse hvali Gospoda. Vsa glasbena orodja, vse, kar ,,žije in giblje", „naj hvali Gospoda". Temu slavospevu se naj pridruži človek, ki je po sv. maši zopet zagotovljen svojega odrešenja, veselo naj zato zapoje: Aleluja 1 To misel nam g dr. Kimovec zelo spretno, ubrano in razumljivo tolmači; boljših besedij ne najdem, da bi označil ta slavospev. Rabi sc pa tudi lahko pri vsaki zahvalni slovesnosti. Popoldne smo peli za sv. blagoslov novo-naučene evharistične pesmi, in nekaj smo jih ponovili od dopoldne. Sv. Cecilija nas podpiraj v nadaljni napredek 1	Franc Pire, C. M.
Slovenske cerkvene pesmi za Božič.
Josip Sicherl:
A n t. Foerster:
Andrej Vavken: L. Cvek:
Dr. Fr. Kimovec:
Cecilija. I. del. Par prav lepih božičnih pesmi za mešani zbor. Cantica sacra. I., 11. in III. zvezek. Ima nekaj lepih pesmi za moški zbor
Božične pesmi. Riharjevi in drugi napevi za mešani in moški zbor.
Rihar renatus. V tej zbirki se nahajati dve (božični pesmi za sv. večer) za mešani zbor. Napevi cerkvenih pesmi. So tudi božične vmes. Pet božičnih pesmi za mešani zbor.
P. Ang. Hribar:	Adventne in božične pesmi za mešani, deloma tudi za
moški zbor. Posebno lepe in iskrene, pa lahke. Hribar-Sattner:	14 božičnih pesmi za mešani zbor. II. pomnoženi natis.
I. Zupan:	13 božičnih napevov za mešani zbor.
Ignacij Hladnik: Tri božične za mešani zbor, samospeve in orgle. Op. 6. „	„	Cvetero božičnih pesmi za mešani zbor, samospeve in
orgle, op. 18.
„	„	Pet božičnih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle,
op. 44.
„	„	„GIoria in excelsis Deo". Tii božične pesmi in trije
božični ofertoriji za mešani zbor, op. 29. „	„	Dva božična speva, op. 53.
Danilo Fajgelj:	Štiri božične za moški zbor, op. 280.
Dr. A. Chlondovvski: Božične pesmi za mešani zbor. Alojzij Mihefčič: Božične pesmi za mešani zbor. Anton Grum:	Pet božičnih pesmi za mešani zbor.
Janko Leban:	Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. V tej se nahaja
ena lepa božična v ljudskem slogu.
Karol Bervar:	Sedem božičnih napevov za mešani zbor.
*
Tudi v prilogah „Cerkvenega Glasbenika" je natisnjenih več božičnih pesmi. Omenjamo pred vsem znano Gruberjevo „Sveta noč", dalje Kimo včeve (1.1906), Sattnerjeve (1.1910) in Hochreiterjevi dve(l. 1913). Pri	r-i
zadnjih dveh se je lani v tisk vrinilo nekaj napak. Pri prvi Zvezde pnTj-b^r- -
jasne" mora v orgelskem partu stran 45 (III. sistem, 1. takt) stati	1
Na str. 46 pa mora v predzadnjem taktu III. sistema pasaža se takole glasiti:
--------— j Pri drugi pesmi ,.Angeli božji" se mora pri besedilu
..predenj kleknite", kjer prične zbor, sopran glasiti:
Oglasnik.
Fr. Ferjančič: Tradicionalna psalmodija. Ponatis iz „Cerkv. Glasbenika". Založilo Cecilijino društvo v Ljubljani. Prodaja Kat. Bukvama v Ljubljani. Cena 50 vin-- To je — na kratko povedano — izvrsten spis, iz katerega se lahko vsakdo natančno pouči, kako je peti psalme po novem, tradicionalnem načinu. Gosp. pisatelj, strokovnjak v koralu, je obdelal kar najskrbneje vsak psalmovi ton posebej in pridejal razlagi primerne praktične vzglede. Opozarja tudi na napake, ki se navadno porajajo pri psaliranju. Za sklep našteva še glavna pravila latinske izgovarjave. Spis bo zelo dobro služil zlasti gg. duhovnikom, bo-goslovcem, organistom in orglarskim učencem. Priporočamo ga najtopleje.
Premrl.
Maks Springer: Missa „Puer natus est" za mešani zbor in orgle. Založilo Boni-facijevo društvo v Pragi. II. 1483. Cena partituri K 4-50, glasovom 60 vin.
To je že druga, takozvana »reformna" maša tega silno nadarjenega in plodovitega skladatelja, profesorja na cerkvenogasbeni akademiji v Kloster-neuburgu. Prva je bila velikonočna „Resurexi". Te vrste maše prinašajo zložene vse stalne in izpremenljive speve za kak praznik. Zgoraj omenjena maša je zložena za sv. božični praznik. Glavni motiv je vzet iz korala. Maša je izredno krasna, a tudi tako težka, da jo bodo mogli izvajati le prav redki zbori. Podrobnejšo glasbeno oceno prinesemo prihodnjič.	Premrl.
Officium in die Nativitatis D. N. 1. C. cum Cantu juxta ordinem Breviarii et Missalis Romani in quo Psalmorum textum melodiis eornm accomodavit Carolus W e i n m a n n.
Kakor vse kaže, vdobimo letos še pravočasno — sredi meseca decembra — že več let željno pričakovani oficij za božič. Te dni sem od Pustetove tiskarne prejel na ogled eno polo nove izdaje in reči moram, da bo izdaja jako praktična. Tisk je razločen, kadence niso samo zaznamove, kakor v prejšnjih knjigah, temveč so v kolonah podstavljene pod note same, kar zelo olajšuje psaliranje. V kuj žici bo sploh vse, kar je za božični praznik predpisano v bre-virju in misalu, tudi vse tri božične maše z besedilom in notami, kakor tudi ob koncu knjižice lekcije s starejšim, slovesnejšim napevom, Zaradi tega bo knjižica precej narasla, obsegala bo namreč 1 4 strani, dočim je nekdanja stara Puste-tova izdaja imela samo 76 strani. Cena v platno vezanemu izvodu je 2 K 60 vin. brez poštnine. Naročila sprejema Katol. bukvarna v Ljubljani. Ferjančič.
Razne reči.
A Povodom 66 letnice vladanja našega presv. cesarja Franca Jožefa 1. so se vršile po Slovenskem deloma dne 2. decembra t. 1. deloma v nedeljo 6. decembra slovesne službe božje s Te Deumom in s pevanjem himne: ..Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!"
A Prevzvišeni knezoškof lavantinski, dr. Mihael Napotnik je obhajal dne 17. novembra t. 1. petindvajsetletnico škofovstva. Visokemu jubilantu, našemu dolgoletnemu naročniku, kličemo: Ad multos annos!
A 25. novembra je umrl v Ljubljani skladatelj Davorin Jenko. Rojen je bil 10. nov. v Dvorjah poleg Cerkljan na Gorenjskem. Po končanih gimnazijskih študijah se je šel na Dunaj učit pravoslovja. Sčasoma pa se je popolnoma posvetil glasbi. Za časa svojih dunajskih študij je zložil mnogo lepih, še vedno priljubljenih moških zborov: Hej rojaki, Pobratimija, Strunam, Tiha luna, Lipa itd. Leta 1860 je zložil našo narodno himno „Naprej zastava Slave". O tej se je pred nekaj leti mnogo pisalo. Zanimiva je podobnost Jenkove skladbe z Riharjevim velikonočnim napevom „Zveličar naš je vstal iz groba", na kar — kolikor mi je znano — se takrat nihče ni domislil.
"1L& r ■■				*—		T 1		T	«	»- -	
a							—E=		k—	—	
Na - prej za -sta- va Sla-ve, na boj ju-naš-ka kri
		i- . . ,	S-1		■=1	H			1	R	
1 vs	SzE^EES		3			E	E ' 1 1	t	!—^—V—V—fr—H	1	
Zve -li- čar naš je vstal iz gro-ba, ve - sel pre-pe - vaj, o krist-jan!
(Rihar: Vishe za druge bukvize svetih pesmi, 1844).
Ri h ar jeva „visha" je vsekako starejša. Prišla je na svetlo P'44, t. j. v letih, ko je Jenko študiral spodnjo gimnazijo v Ljubljani in se pri Riharju in Mašku učil glasbe. Jenko je brezdvomno to Riharjevo') pesem večkrat slišal, in bi ne bilo prav nič čudno, da se je ta slovesni napev vzbudil v njegovi duši, ko je iskal napeva za „Naprej"! To le mimogrede. — L. 1863 je Jenko prevzel mesto pevovodja v pravoslavni občini Pančevo. L. 1871. ga je kr. srbsko narodno gledališče pozvalo kot kapelnika in kom-pozitorja. Na tem mestu je vstrajal 32 let do svoje upokojitve. Zadnja leta je preživel popolnoma zase v Ljubljani. Jenko je uglasbil nad 200 pesmi za razne zbore in samospeve in 7 overtur za orkester. Mnogo njegovih skladb se nahaja v njegovi zapuščini še nenatisnjenih. — Pri pogrebu mu je pel moški zbor „Glasbene Matice",
') Če je res Riharjeva, seveda ne morem garantirati. Urednik.
katere častni član je bil Jenko, Jelenovo „Usliši nas, Gospod", in njegovo lastno skladbo ..Blagor mu, ki se spočije". Slava njegovemu spominu! Pokoj njegovi duši!
A Cecilijino društvo stolne župnije v Mariboru je priredilo dne 19. novembra v mariborski stolnici dobrodelni koncert v spomin na padle junake avstrijske armade. Prebitek je bil namenjen avstrijskemu Rdečemu križu. Izvajala se je E. Beranova žalobna koračnica za veliki orkester in M. L. Cherubinijev Requiem za mešani zbor in veliki orkester.
A Izšla je 4. št. „Novih Akordov", ki prinaša sledeče skladbe: V. Parmovo koračnico „Straža ob Savi" za klavir, M. Kogojev mešani zbor ..Trenutek", V. Mirkovo ..Pravijo ljudje . . ." za en glas iu klavir ter K. Adamičev mešani zbor dekletce, podaj mi roko". Ta zvezek ima tudi zelo obsežno in zanimivo glas-benoknjiževno prilogo. List vobče toplo priporočamo. Izhaja šestkrat na leto in stane 10 K. Bila bi škoda, če bi moral vsled nezadostnega števila naročnikov prenehati.
A Dne 6. decembra je v Monakovem umrl znani skladatelj oratorijev P. Hartmann. Več o njem o priliki. R I. P.
A Skladatelj Ign. Mitterer, vodja stolnega kora v Briksnu, je po dolgi težki bolezni zopet hvala Bogu okreval.
Ob koncu leta.
Zopet je en letnik, hvala Bogu, dovršen. Prisrčna hvala vsem našim velecenjenim in dragim sotrudnikom! Ostanite listu zvesti še naprej!
Od več strani čujemo, da „Cerkveni Glasbenik", kakor se sedaj piezentira, splošno ugaja. To nas zelo veseli. Naš list mora biti pač praktičen. S praktičnimi nasveti in migljaji, upamo, da bo v sedanjih razmerah naši cerkveni glasbi še največ koristil. Zato ga bomo, če Bog da, tudi v prihodnjem letu urejevali in izdajali v tem smislu dalje.
Priporočamo se dosedanjim p. n. naročnikom, naj skušajo pridobiti listu še novih bralcev in bralk. Vabimo na naročnino predvsem vse cerkve, ki še niso naročene, čč. gg. duhovnike in bogoslovce, gg. organiste, učitelje, dijake: z eno besedo vse, ki se količkaj zanimajo za slovensko cerkveno glasbo.
Prihodnji letnik bo prinesel predvsem izvrstni govor o cerkveni glasbi, ki ga je imel predsednik Cec. društva P. Hugolin Sattner na zadnjem občnem zboru v Ljubljani. Zanimiva bo statistika orgel v ljubljanski škofiji; podučna literatura teoretičnih in za praktično uporabo potrebnih koralnih knjig itd.
Posebno izbrane bodo glasbene priloge, med drugimi Foerster-jeva kan ta ta »Molitev med bitko" za moški zbor, Hochrei-terjev „Requiem" za en glas in orgle.
Cena listu ostane enaka, namreč 5 K na leto, za cerkve ljubljanske škofije 4 K, za dijake pa 3 K.
Današnji številki so priložene poštne položnice.
Vesele božične praznike in srečno, z mirom obdarjeno novo leto voši vsem
Uredništvo in upravnišli/o »Cerkvenega GlssMtC
--_-
Današnjemu listu je pridejana 12. štev. prilog./-^ \A
--g 'jM.aiia v
Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko PremrlA-a	-g/
Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska Zadružna tiskarna v Lju\fe^it ^z/