St. 19.
V Trslu, v sabolo 13. maja 1882.
DINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST« izhaja vs;iko »aboto zjutraj; cena za vs.) leto j.) 4 kr za fotrt leta I 10 kr. - L'osaitiune _štivilk-« s; dobivaj.) pri T kr ' v Gorici in v AjdoviČIni po 8 kr. - NaroUme, r-klama-uje m in^rat
glJ. 40 kr., za polu luta 2 gld. opmvnlStvu In v trafikah v Trstu ate prejema Oprtvnlltv« »via Zonta 5«.
Vsi iltpiti si poJlljajo Uredništvu ■< vla S. Laziaro
TMiliiosti 1" IV! ViMiliij). - Inurih (razne vr<tt< prav conć; pri kratkih oglamli /. <irobnimi črkami s« p!
I« Tip. Huala; vsak mora hiti frankiran. RokopLni hre/
poiebne vroilnosti se ne vračaj). - /merih (razne vrtt.i naznanila In <loslanl<".e) se /.aračunij.) r,0 noao* 1M — ....." ' - i—i-! s-i---: — -jjiajjjg ztl Vsili(,) besedo i kr.
Ukaz pravosodnjega ministra prvo-sedništvu graške višje sodnije
od 18. aprila 1881 St. 2513.
Ena najbolj skelečih ran na zdravem slovenskem životu je bila krivica, ki seje Slovenccm vzlasti v zadnjih letih godila v pravosodji i to z neko trdovratnostjo, da ni škode trpel le narod, temuč trpela je tudi pravosodna uprava, ker je zgubljala vero v čisto neskaljeno pravico. To nenaravno stanje je vzbujalo mej ljudstvom po vsej pravici veliko nevoljo, tožbe so bile splošne, v naših časopisih je bila ta zadeva na dnevnem redu, naši poslanci ljudskega glasu niso mogli preslišati i zato so z vso odločnostjo zahteval1 pravico slovenskemu jeziku pri sodnijah. A kolikor bolj je pritiskalo javno menenje na zakonito zagotovljeno jednakopravnost, toliko gostejše so zavračale sodnije slovenske vloge. Konec te borbe ni mogel biti dvomljiv, zmagala je pravična reč in pravosodnji minister se je udal le občnemu pritisku, da je izdal potreben ukaz, katerega je ■ Slovenski Narod* prvi naznanil, i potem tudi o l besede do besede objavil. Zarad velike, zgodovinske njegove važnosti priobčuje ga tudi »Edinost«, glasi se tako le:
»Mej zadnjimi dvajsetimi leti je justično ministerstvo skrbno pazilo na to, da mu ni iz-ginolo izpred oči prašanje, kako bi se uredila raba v deželi navadnih jezikov pred sodnijami v okrožji nadsodnije graške.
Uže pred izdavo ustavnega zakona od 21. decembra 1801, št. 142 drž. zak., o splošnih pravicah državljanov, in uže pred veljavo člena 19., ki odločno priznava enakopravnost vseh jezikov pred uradi in v javnem živenji, štelo si je justično ministerstvo v svojo nalogo, po administrativnoj poti take naprave uvesti, katere bi Slovencem, v nekaterih pokrajinah omenjenega nadsodnijskega okrožja tik Neinccvstanujočim, rabo njihovega, vedno bolj se razvijočega in raz-Širjočega jezika olajševale in varovale.
K temu namenu izdane naredbe so se izdajale na podlogi obstoječih zakonov v delokrogu justičnega ministerstva.
Posebni zakoniti določili, v katerih okviru se ima eksekutiva gibati, bili ste v pravdnih zadevali §. 13. obč. sod. reda, v nepravdnih stvareh pa g. 4. zakona od 9. avgusta 1854, drž. zak) št. 208; prvi teh paragrafov naklada strankam in njihovim zastopnikom, da se Imajo posluže-
Podlistek.
TVst in okolica.*
(Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Od žaveljskih solin proti Skednji (Sčedni). meji z morjem znameniti hribček »Sabotnjak«1 Brez pretiranja smemo reči, da je ta hribček priča slovanske narodnosti starodavnih tukajšnjih prebivalcev, kajti dve kapelici Sv. Save in sv. Pantelija ste bile gotovo od dalmatinskih (?) Slovanov postavljeni, to omenjamo zato, ker italijanski zgodovinarji o vsakej priliki ponavljajo, da so Skedenjci (kamor spada Sabotnjak) talijanski naseljenci, poslovenjeni. Na sliki v kapelici sv. Save, kder se pa več nego 40 let ne mašuje več, kleči »kalugier« (ranili) Sava v sredi mej dvema na konjih jahajočima svetcema sv. Jurjem in sv. Martinom. Kako slovit je svetac Sava pri vzhodnih Slovanih, pričuje pesnik Kačič:
».....kalugjere Sava,
Kruna, dika, poštenje i slava Slavimkoga puka i naroda, Pustinjakah kripostnih vojvoda.«
(Pisma od 4 sv. imenjaka.)
Najstarša listina, ki omenja to crkvico, je uže iz 1. 1271: »Gospoda Peter Zoilet, kanonik cerkve tržaške in duhovnik Jakob sta dala in izročila Nemanji in Stanki iz Hicmanj stano-
vati »v deželi navadnega jezilu«; drugi omenjenih paragrafov pa zahteva, naj se (stranke in zastopniki), »jednega pri sodniji navadnih jezikov« poslužujejo, in da se imajo priloge, sestavljene v kakom drugem jeziku, priložiti v poverjenem prevodu.
V katerem jeziku pa naj govori sodnik, o tem ne obsega zakon nikacega določila. Glede notranjega jezika sodnijske korespondence ne more Be dvomiti, da pripada dotična uredba, če je sploh kaka poprava praktično potrebna, administraciji. Pa tudi tedaj, kadar se stvar suče okrog prašanja, v katerem jeziku naj sodnije občujejo s strankami, mora se eksekuciji pripuščati fiže zategadelj obširna pravica, da izdaje določila, kerseda stvarjenje glavnih pogojev takih določil, to je nastavljenje takih funkcijonarjev po sodnijskih stolih, ki so v deželi navadnega jezika zadostno zmožni, samo po skrbnej vladi in proti njenej odgovornosti izvršiti.
S tega stališča morajo se presojevati justičnega ministra ukazi od 15. marcija 1862, št. 865. od 20. oktobra 1860, št. 1861 in od 5. septembra 1867, št. 8636/0396, kateri zadnji ukaz se ozira samo na Kranjsko.
S temi ukazi je justično ministerstvo dejanskim v toku se nahajajočim razmeram korak za korakom stopalo ter je mej tem, ko bo je na jednej strani trudilo odstraniti zapreke definitivne rešitve, katere zapreke so se prouzroče-vale s tem, da justično osobje ni bilo povsod zadostno zmožno jezika — na drugej strani glede na odstranjenja zaprek sodnijam izdajalo tiste ukaze, kateri so neobhodno potrebni, da bi se v zakonu jasno naznanjeni namen dosegel-V soglasji s to okoliščino se je v ukazu od leta 1862. glede na to, da Še niso vsi uradniki in odvetniki zadostno jezika zmožni bili, razločevalo mej tem, kar je bilo tedaj dosegljivo, in kar se takrat Še ni dalo doseči.
Priznalo seje, da je znanje jezika uže takrat zadostovalo, da so se umrle ustne slovenske vloge, da pa to znanje pri vseh slovenskih sodnijah ni bilo tako popolno, da bi se bili mogli slovenski z ipisniki in slovenski o lloki brez napake sestavljati. V dispozitivnih naroČilih omenjenega ukaza se je potem tudi dolžnosti zaveza uredila z ozirora na prav zdaj navedeno razmero. V odstavkih 1, 2, 3 in 5 se jo sestav-ljcnje zapisnikov in odlokov v slovenskem jeziku samo tedaj zahtevalo, ako bi to bilo primerno, mogočo itd. ter se ta zahteva ob jednera skrčila na slučaj, da so stranke samo sloven-
vanje pri crkvi sv. Save, dokler živita. Nemanja (»Nemandus«) zagotovi dati imenovanej cerkvi 14 veder vina, in 13 glav drobnice, in vinograd v Kvarti. Stanka (»Stancha«j pa ima dati dva sodčka vina, eno marko tržaškega denarja« itd. Po slov. Glasniku 1867 št. 330, se imenujejo »sobot« ali »sobota« kraji, kder so paganski Slovani krese netili v čast solnčneinu bogu. Poljaci so imenovali kresove praznik »sobolka«, »In monte Sobotho Silesii pagani coluerunt Jovein« (Hanka, antiq. Siles. p. 20.). Mej Skedenjci še traje ustno sporočilo, da so v starih časih prihajali mornarji čez morje na Sobotnjak k svetej »soboti« (tako pravijo) in da so tam velik praznik obhajali.
Isto tako je znamenita cerkvica sv. Pan-telije (»Pantalon«) iz novejše dobe, kajti v zapisniku I. 1335, kder je imenovanih 24 cerkev in kapelic tržaške okolice, oskrbovanih od ka-pitelja, sv. Pantaleona se ne omenja. V srbskih narednih (TI. l.J pesmih Vukovi h se nahaja na poi mitiSka: (pagansko-krščanska); »Mili Bože, čuda velikoga, »Več dijele blago svetitelji. »Kad svetci blago podjeliše »'Petar uze vincc i šenicu, u I ključeve od nebeskog carstva; »A Ilija munje i gromove; »'PanUlija velike vrućine; »Sveti Jovau kumstvo i bratimstvo, »I krstove od časnoga dreva;
skega jezika zmožne, in tako sodnikove podpore posebno potrebne.
V odstavku 4 pa se je brezpogojno in splošno naložilo, da se imajo v imenovanih »lovenskih pokrajinah pri so lnijah sprejemati slovensko vloge; brezizjemnemu predpisu pa seje v ostrem nasprotji dostavilo, da se imajo te vloge samo tedaj slovensko rešiti, če je to mogoče, in če je vlogo slovenska stranka vložila.
O pomenu na tem mestu rabljene besede »vloga« se je pozneje vsled nekega dekreta nekoliko dvomov izbudilo; te dvombe pa je drugi zgoraj navedeni ukaz od leta 18611. odstranili ter čisto določno izrekel, da se imajo umeti pod to besedo le vloge v kazenskih in nepropirnih zadevah, temveč tudi vse vloge v prepirnih ta-devah in v prvej vrsti pravne tožbe.
Končno se jo izdat za Kranjsko ukaz od leta 1867., v katerem se je naglašalo, da je sedaj osobjn pri sodnijah slovenščine v besedi in pismu zadostno učeno, tako da se uže lehko zahteva, da se imajo izpovodbe prič in prisege v civilnih zadevah, kakor tudi izpovedbe obdolženih in prič v kazenskih zadevah. Če so zaslišani samo slovenskega jezika zmožni, ne le v odločilnem temveč v celem obsegu v slovenskem jeziku v zapisnik zabeležiti.
Do tu je bila dospela skrb za jezikovne potrebe v okrožji nadsodnije graške, ko se je slovesno razglasil ustavni zakon o splošnih pravicah državljanov in princip o jednakopravnosti vseh v drŽavi navadnih jezikov pri uradih in v javnem ži vonji.
Po tej emauaciji zakonodajstva so veljava doličnih ukazov justičnega ministra gotovo ni skrčila. Nasprotno postali so ti ukazi v smislu ob jednein izdanega ustavnega zakona o izvrševanji vladne in izvrševalne oblasti naredbo z izvrševanjem justičnih naprav obložene najvišje državne oblastnije, katerim naredbam so se morale tudi justične oblastnije toliko bolj podvreči, ker je sedaj ostreje definirani pojem«jednako-pravnosti« vseh jezikov tudi nalogo in odgovornost izvrševalne oblasti pomnožil in ker je sedaj zadnji dvom o tem izginol, da se sme enakopravnost jezikov — se ve v mejah dosegljivosti — kot \agotovljeno pravo (als ein ver-burgles Recht) zahtevati, in ne več kot rešilno sredstvo v stiski, to je kot individuelno priznanje tistim nacijonalcem, Id druzega jezika niso zmožni.
Vlada do sedaj ni imela uzroka, da bi v deželah, kder se govori več jezikov, po poti za-
»A Nikola vode i brodove.
»Pa odaše Bogu na divane«.
Cerkvica sv. Pantelije, sedaj posestvo g, Pagltaruzzi-ja, je opuščena in uže kacih 50 let se v njej več ne mašuje. Najskrajni v morje moleči zemeljski rt (purila) na Sabotnjaku se zove *MariČtvec«, a kedaj; punta »kain&rca« (»Chiamarza«); najskrajni nos na škedenjslcem griču pa imenujejo »Krknel«. Mej tema gričema je žlel) ali dolina, kder je tržaška klalnica (»ma-cello«); todi se izliva v morje od pokopališča sv. Ane prihajajoči potočič »Šturek«. Od Skednja (Ščedne) do Trsta se zove primorska bregovna okrajina »ftarbola«(gorenja in dolenja). Setališče sv. Andreja in kraj letošnje razstave spada pod dolenjo Ćarbolo. Na obali je lepa široka cesta z drevoredom skozi ven do Trsta. Tukaj je velikanska Lloydova ladjetvornica in druga imenovana od sv. Marka (»squero S. Marco«). čar-bola (Chiarbola) je staroslov. line od korena »karp«, kar pomenja »ovinek«. Kraj južnega pobrežja v samem mestu je dolg nasip daleč segajoč do preluke, ki je zidana na nekej skali »Zucco« (Ćuk?) Tuje bila stara luka (pristanišče) »stari lazaretu, in ondotni breg, sedaj primorska ulica, zove se riva »Gruinula«. Tržaški zgodovinar P. Ireneo razlaga prav naivno to besedo, meneč, da so je pasla ondot kakSna velika mula (»grande mula«), in da je od iste dobilo ime ono pobreŽjo (?). Bolj verjetno se
kona obistinila jednakopravnost jezikov pred sodnijami. Vlada tudi ni videla potrebe, z na-redbami poseči v razvoj sodnje prakse, ter se je naredbinskega pota samo v t i namen posluževala, da bi sc odpravile najsilnejše pritožbe, in da bi se doseglo jednakomerno postopanje.
Ali v okrožji nadsodnije graške, kder v določenih pokrajinah tik Nemcev v gostih krdelih tudi Slovenci stanujejo, kaleii so v novjsej dobi pismeni svoj jezik tako razvili in razširili, da je tudi v rabo pred sodnijami bre\ ovir sposoben, zaostale so sodnije v priznanji dejansko te okoliščine, — katera okoliščina hi morala pro-uzroČevati, da bi v smislu ^ 13. obč. sod. reda »v deželi navadni jeziki« postal tudi po §. 4. postopanja o neprepirnih stvareh »pred sodnijo navadni jezik,« — in justičnemu ministru se je odkrila potreba, temu pogrešanemu priznanju tudi pre 1 sodnijami po administrativnoj poti do veljave pripomoči.
Pri tem stojim jaz kot volitelj justičnega ministerstva na slalisči, katero je justično ministerstvo mej dvajsetimi Joti za pravo priznalo, to ju na stališči, da je samt t lud ne j in i-^vrSe-talnej oblasti na podlogi v polnem obsegu pristo-ječih pripomočkov in virov dodeljeno, faktum določiti, koliko se je slovenski jezik uže razvil in koliko je sposoben ta sodnijsko ruto-, da pa nasprotno sodnije niso poklicanc, ta faktum od slučaja do slučaja preiskovati, ter si eveiiluvaliteti nasprotujočih si določb izpostavljati, ampak, da ji sodnijam dolžnost, jednokral za vselej po kvmpe-tentnej strani izročeno dejansko rannero svojim razsodbam v podlogo jemati. Sploh po mojem mnenji ni naloga sodnijam, jeziku, ki ga državna uprava kot v »deželi navadnega* pripoinata, po zakonu mu tagotovljeni pristop k sodnijam stalno zabranjevati; in Če sodnije slovenske vloge samo zategadelj a limine odbivajo, ker je proSnjii tudi nemškega učen, tako vidim v tem preprosto, a kratkonikar tahonito sredstvo, s katerim st celo prašanje o jednako pravnosti a limine odbija!
Vao to premišljevnjoč in skrbno se trn leč, za sedaj samo glavne, vsak napredek k uspeš nej rešitvi ovirajoče nepriliČnostl odstraniti in prezgodnemu izdanju vezajofiib norm se izognoti tara, kder se še smo vedno pričakovati, da si razsvitljena praksa mej odprtimi stezami najboljšo in pripravnejšo poišd-; in izvoli, izdajem za ta čas samo to le določilo:
Glede rabe slovenščine pri sodnijah veljajo za vojvodino Kranjsko, okrožne sodnije v Celjl, potem za slovenske in za mešano pokrajine v
nam dozdeva, da je »Grnmula« popačeno iz »grumbla« ali »groblja«, kajti v onem kraji je bilo st tro pokopališče, kakor omenja drug kronist Vinko SuŠa (Scussa): »L. 1622 so našli truplo (ostanke) sv. Justa mučenika na kraji, kateremu pravijo »Gromula«. Vse, tri četrt ure dolgo pobrežje, od starega do novega lazareta, sedaj železnične postaje, tU so z nasipi v morje pridobljena. Kder se morska obal pri postaji zaključi in k ler so veliki »moli« nove luke, tam se izlivajo v morje pokriti potoci »Ključ« (staro-brežki potok), pa iz Uojanskega žleba se stekajoči »M r tež in«. Tu je bil do pred nedavno novi lazaret, kedaj so temu pod »Skorkljo« spada-jočemu kraju pravili »Musiella« (= Muželja, ker je kraj mnžnat ali močviren bil.) Napred zraven železnične proge do Nabrežine meje z morjem pobrežni kraji: »Greta« (= zemlja razkosana), ,Barkovlje« (Barcola) = kraj barast ali močviren, »Čediiz« pod Kontovelj' in od kor. cet—slena, skala, torej bi pomenjalo (';edaz = kamenito pobrežje, kar je tudi istinito; »Boka dezia« do »Grijana« (Grignano), kler se dviguje in stoluje krasni grad pokojnega nesrečnega mehikan-skega carja Maksa. Primorska meja tržaške pokrajine se konča pri veHkem parostroju, s katerim iz studenca spod Krasa izvirajočega gonijo vodo poleg železnice v Trst. Vrnimo se tudi mi nazaj v mesto, ko smo obredli vse mejo okoli in okoli po suhem in po morji. Mislim, da iz
EDINOST.
vojvodini Koroškej določila justičnega ministra ukazov od 15. rnarcija 1862. št. 80"», od ',»0. oktobra 1860. in od 5. septembra 1867., št. *638/8396, ter se imajo vse sodnije v prihodnje po teh določilih ravnati.
Posebno pa moram zahtevati, da se določilo četrtega odstavka v ukazu na prvem mestu imenovanem, to je v ukazu od leU 1*62., ki splošno določuje, da se morajo slovenske vloge sprejemati, kakor tudi dopolnujoče določilo poznejšega ukaza od leta 1*66., ki takim vlogam vse pri kazenskem in civilnem postopanji se nahajajoče vloge in posebno tudi pravno tožbe prišteva, strogo izpolnuje, in da se to izpolnjevanje dalje ne skrčuje na slučaj. Če vložnik ni učen nemškega jezika.
C. k. nadsodnljski preži lij naj ta ukaz nad-sodniji in vsem sodnij.im v omenjenih pokrajinah polnoobsežno v izpolnjevanje naznani ter ludi državnemu nadpravdništvu z dostavkom, da se ima po njem ravnati, ter ga tudi državno pravdniškim organom v imenovanih krajih dostaviti.	Praiak.
Ta ukaz je dal minister; beseda je jasna in tako odločna, da ne dopušča nobenega dvoma, da imajo Slovenci tudi v drugih kronovlnah pravico, posluževati se svojega jezika pri sod-nijah, tedaj tudi na Primorskem. — Da je minister le graškej višjej sodniji dal tak ukaz, to izvira iz tega, ker je prav ta sodnija bila največja ne prijateljica slovenskemu jeziku; hotela ga je popolnoma iz sodnij iztrebiti, to pričajo vsi nje odloki, s tein pa je dajala potulio nižjim sodnijam, kar gotovo ni ugajalo pravosodju, pač pa krivosodju. To je neskončno Žilostno in vsak razumen in pošten človek, katere koli narodnosti, mora obžalovati tako načelo. Mi Slovenci gotovo ne zahtevamo, da bi na sodniških stolih sedeli zgoli Llkurgi i Soloni, a toliko moramo vendar zahtevati, kolikor zahtevajo celo divjaki, da se nal« reči sodijo v našem jeziku; saj smo vendar v svobodnej, ustav ti ej državi! Čujemo, da enak ukaz dobi tu ii tržaška višja sodnija glede slovenskega i hrvatskega jezika; to bi jako dobro bilo; za svetovalce te višje solnije sicer tega ne lil trebalo, ker se takrat, kadar gre za pravico, ne spotikajo ob jeziku, trebalo bi pa gospoda prezidenta te visoke sodnije, tajnega svetovalca Kemperla, opomniti, da noben paragraf ne ukazuje, v katerem jeziku sme kdo — govoriti in pisati I
Dopisi.
Iz Kopra 4. maja.
Dosihmal je mej Trstom in Koprom le jeden parnik, imenom > Giuitinopoli*, last znanega »Sta-bilimento triestino«, po dvakrat na dan občeval, 6. aprila mu je nastal tekmec v novo stesanem parniku »Capodistriau, ki je lastnina koperskih nkcijonarjev. Za prostor prvega reda s« je plačalo na starem parniku kr. na novem 30 kr. Kmetje in kmetice našega okraja pa plačajo na jednem in drugem po 10 kr. Nji h je vedno veČina in dohodki, ki izvirajo iz slovanske dlani, baŠ so glavni. Svetovati je našim deželanom, naj se z onim parnikom vozijo, na katerem se z večjo pazljivostjo, spoštovanjem in čestjo spre. jemajo. Jedno in drugo podjetje je nam ptujo — a vendar dajemo prednost onemu, ki se spoštljivo vede napram slovenskemu življu. Grdilnih psovk nočemo požirati, kajti naš denar je sicer na videz majhen, a ker se nas dan za dnevom
navedenih imen je dovolj jasno, da vsa luščlna je slovanskega lica, mar jedro bode drugače? Naj zdrava pamet razsodi.
Uže 1. 1876 je znani rodoljub J. K. v časopisu »Edinost« dokazal, da vsa imena okrajev (contrade) in vasi (villa) tržaške okolice so slovanskega korena. Da v kratkem posnamemo:
I.	Vspodnjej okolici: t. Barkovlje (tal. Bar-colaj od »bare«, kakor jo bilo uže gor omenjeno: 2.) Bovcd isto pometija, kar prvo; 3.) Čarbola, kraj ovinkov; 4.) Greta, zemlja razkosana, ako ni morda od »gre la«, obdelana zemlja, isto kar nemški Garten? 5.) Kadin (tal. Chiadino), korito, krnica; 6.) Kalonja (tal. Cologna), na Mu-hrib -čeku, ako ni od »kol«, kajti po Krasu In Goriškem zovejo »kolonja« glavna vrata, vhod na dvorišče, kder se »kola« vozijo in spravljajo pod »kolonjico«; 7.) Rocol od »rocel« menda ne, ampak od »rusol* potoka, ki tam teče, kajti»rusa« je staroslov. reka, torej »Rusalke« vodna bitja (P. Glasnik 1860 str. 141.); 8. Rojan, od roja-potok, ali trtovje ob vodi, tako mesto, lcder ob deževji voda iz tal rije (P. Letp. Matice 1880 str. 183.); 9.) Skorklja (tal. Scorcola) od škrk-eti ? bolje menda od lego na krku ali strmini. 10.) Vrdela (tal. Guardiella) od srb. vrdetl-visetl. ako ni »j telj« — kraj na rtelji — ostri visočini?
II.	Varednjej visočini: 1.) Katinara, od srb. katun, ovčji stan, ali staroslov. vojaški tabor;
vsaj 40—50 popelje, vendar le ozirom na leto in leto zdaten, merodajen. Naj tedaj ne pozabijo podjetniki, da smo ozirom na narodno Čast občutljivi.
Mestno starešinstvo z novo izvoljenim županom dr. Gamblnl-jem hoče v skrajni čas nekaj /a olepšavo mesta storiti. Stavil se bode nov tlak in tudi ulice se počedijo in v ravnaj o. Osnovalo se je ob enem neko društvo za olepšavo mesta, ki nabira majhne doneske v tosvrho. V novejšem Času pa snujejo neki gospodje novo italijansko kazino, katerej bi bili uradniki steber. ,ledno jednako društvo, ki je spalo, spi in bode Se spalo — imamo uže, Čemu tedaj drugo ? Zadnje dni smo uze prve misli o tej reči govorili — a kaj je za grmom, to še ni znano, dokler se ne skliče občni zbor; morda se vendar le izcimi internationalno,socijalno društvo v zabavo in mejusobno spoznanje.
Te lini so se vršili pri c. k. izpraševalnej komisiji v Kopru skušnje za učiteljsko sposobnost za ljudske in meščanske šole. PreskuŠnji se jo podvrglo 13 kandidatov in kandidatlnj. Dve učiteljice za meščanske šole iu vsi drugi za ljudske šole. Za slovenske ljudske Šole so se sposoLill č. gg,: Kante, Ferluga, Širok in Ivančič in gospo ličina: Sovdat iz Doline. Do-tičnikom čestitamo, saj imajo presveto nalogo, da našo mladino in po tej narod izobražujejo. Pri tej priliki nam je prišlo nekaj na misel in kar na srcu — na jeziku: Vsaka reč na svetu je tako ustvarjena, da so širi in množi po nabiranji drugih delov; tudi pri človeškem umu je tako. Vsak človek so mora izobraževati in to posebno učitelj, ki ima dolžnost druge izobraževati. Ta izobrazba pasi tudi dobiva po knjigah) v kar so v novejšem času osnovane okrajne učiteljske biblioteke. Meseca oktobra lanskega leta se je pri učiteljskem shodu sklenolo, nuj se biblioteka koperskega okraja razdeli v slovenski in Italijanski oddelek — a sedaj ni sluha ni duha o tem. Tudi odborniki slovenskega oddelku, koje smo po uzroku povpraševali, ne vedo nič o tej stvari. Kaj tedaj misli ukrenoti okrajni šolski svet? Kde je biblioteka? Kedo jo oskrbuje? Dobro bi bilo nekoliko več svitlobe, Iz »lovenftkih Goric na Štajar. 30 aprila.
Zimski Čas je vzel za to leto od nas slovo iu ljuba spomlad se nam je zopet vrnola. Gotovo si vsak v spominu obrani letošnjo zimo. Zima brez snega, pa skoz In skoz prijazno In prijetno vreme, to je redko, morebiti vsakih petdeset let enkrat. Naši stari očetje pravijo, da so imeli takšno zimo leta 1S34. Takrat jim je Slo hudo za živinsko krmo, ker vse leto ni bilo dežja. Sena je bilo še nekaj, otave pa nič. Živino so morali doma pobiti ali prodati. Krave so prodajali po 8—12 gld. Ozi ine so baje dobro obrodile, pa jarine slabo, koruze in ajde je bilo celo malo. Pravijo, da bode letos enako, bode, ali ne, to ve sam Bog.
Na veliki petek smo imeli najhujšo slano, ki je tudi na hribe segnoln, in po ribnikih |e bil na vodi led. Na velikonočni vtorek pu nas je pozdravil polu čevlja debeli sneg. Mislili smo, da gotovo vso pokonča; listnata drevesa so se Šibila pod njim, ali hvala Bogu, ni se zgodilo, sneg jo v dveh dneh skopnel. Zimineso pri nas lepo obrasle, kakor tudi jarine, nadejamo se obile žetve, če nam je toča ne pokonča. Tudi travniki 60 uže zelo travnati. Po vinogradih močno žene, kavernikl se uže nastavljajo. Le v visokih in zelo sončnatih krajih, kder jo bilo uie bolj izgnano, precej je slana škodila. L"tos,
na poslednje Iti reč kaže iine Gradilie, oni hribček pri Ključu (mitnici), kder je sedaj c. k. prašnica; 2.) Lougar (tal. Longera) o 1I0g-gozd; 3.) Skedenj, kakor nekateri hočejo o 1 škofovega skednja, ki je tam bival; bolj veijetno od »ščedna«, kakor domači pravijo, in bi poinenjalo gaj ščeden ali šleden, zavarovan, zato talijanski: Sereola od lat. Silvula-ščeden gaj. 4. Sv. Marija Majdalen a zgornja in spodnja. Ta okrajina (contrada) se iuiennje po cerkvi, ki je nekdaj tukaj bila do 1. I78j. Uže 1. 133o se omenja, z iaj je le »pil« sv. Marije M., konec Plajd, zraven pristave (kain-panlje) Sartorio, ko se s ceste obrne proti »Batom« pod Botnbelj. »Bati« staroslov. ime za očetje in Talijani so popačili ime in priimek »očetje« v »Vichieti*.
III. V zgornjej okolici na Krasu. 1.) Dane, ni od kakega brv. bana ali gospoda, nego kakor stare listine v openskem arhivu kažejo, od prvega kmeta vonej vasi, ki seje klical Ban, kakor je Še dan danes v Bani!) največ priimkov Ban. (L. 1G80 se pritožuje župnik openski Simon Pertot (Pert-holt}, da mu Banci, katerih je II gospodarjev, nočejo več dati, nego le 2 mernika rži, kakor je dajal takrat, koje samo en kmet bival — cum unieus coilonus. 2.) Bazovica, je-li ol bez-a aii betgovinel menda se da izvesti tudi od »bač« t. j. govedar, pastir, torej »bačovlca« vas pastirjev; Talijani pravijo: Bassovitza; 3.) Gropada od grape* ali od krupno kamenje; na to kažejo
| pravi|o, bode dobro in dosti vina. Bog daj I Sadno drevje, kakor slive, jabolka in hruške so zdaj v najlepšem cvelji, le češnje so uže od-cvelle, a malo jih bomo imeli, ker so vse črvlve, nekaj njih je pa megli 18. aprila skuhala. Orehov ne bodemo imeli nič, tć nanije slana 7. aprila \se pokončala. Ako nam mrzli vetrovi iu slane prizanesejo, tedaj se nadejamo še obilega pii-delka. Pravijo, da koliko dni Juhe pred Markovim regljajo, toliko dni so po Markovem tihe. Ako se to uresniči, potem Še utegne slabo biti, žabe so uie sredi januarja regljale. Vsled ugodne zime je zemlja prhka in dade so lehko obdelovali. Koruzo smo pri nas zadnji teden posejali. Nekateri gospodarji vse koruzne konce iz njiv pobirajo in sežigajo, da se koruzni črv zatro, kakor postava o I 10. decembra 186< veleva, a zopet drugi pa neč-jo, ker jih nihče ne sili in pravijo: čemu neki to? Minoli Četrtek proti večeru je začelo deževati. Dežja smo uŽe željno pričakovali, ker je bila zemlja od vednega vetra zelo Izsušena. Zdaj bode mogla koruza hitro cimiti, setvam iu travnikom bode pa zdatno pomagano.	Goričan.
it Bel grad* 30. aprila.
Vaš priporoČenec g. B. dospel je v Belgrad in pride za okrajnega živinoz Iravnika v Vranjo prav na Turško mejo. Kraji so tam lepi, plača dobra, kar vse mi daje upanje, da bode Vaš rojak prav zadovoljili se svojim stanjem. Za ži-vinozdravnike bi bilo tukaj še 10 do 12 dobrih služeb, ako se za-nje oglase Slovenci, posebno pa taki, ki imajo dunajsko diplomo.') Tudi v drugih strokah bode tukaj in sploh na slovanskem jugu dosti kruha za Slovence, zatorej pa naj bi se le množila Inteligencija tnej Slovenci ; ako jo imajo doma preveč, ne bode jej treba kruha iskati ni na Nemškem, ni na Italij in-skem; zadosti je kruha na Slovanskem za sinove majke Slave. Kak poduk izvira iz tega? Da je ničevo vse to, kar pri Vas brbljajo nemŠkutarji in lahoni o edino zveličavnej nemščini it i.
Naš kralj Milan zdaj potuje po Srbiji; povsod ga spremljajo s pravim navdušenjem, kajti v vsakem še tako preprostem Srbu živi še ponos na staro srbsko carstvo in kraljestvo; vsak Srb ima gotovo nado, da hoče Srbija zopet postati mogočna. Maš kralj torej potuje kakor pravi triumfator. V kratkem bodo volitve za skupščino; ako zmagajo radikale) in Rističevci, potem z Bogom stranka »Videlo-a« in z njo sedanja vlada. Da so pa stranke pri nas tako strogo ločene in celo ljute, to pa prav nič ne Škoduje narodnej edinosti; ako bi pretila najmanjša nevarnost Srbiji od zunaj, potem je pri nas le ena stranka — stranka srbske nezavisnosti. Tukaj čitamo čudne stvari Iz Krivošij; vse kali, da lam ne bodo šo tako hitro miru In sprave. Zdaj na spomlad tiči za vsakim grmom ustaš, tako je tukaj menenje. Naša sedanja vlada je v tein obziru jako previdna, Avstrij i si pač ne more želeti boljše vlade v Belgradu.
Železnica se je pri nas zopet začela graditi; sploh je tukaj vse bolj oživelo; Srbija hitro napreduje, ker je k temu primorana, ako hoče Iz-vršiti svoj poklic.
Se neko žalostno novico Vam moram poročiti. Okrajni zdravnik v Loznici, g. Cvetič, rodom Slovenec iz Gorenjskega, ki je bil uže
') Ako je kak Slovcncc žlvinozdravnik, ki ne more dobiti sluibe doma, naj se oglasi pri našem uredništvu; ono mu pojde na roko, da morda dobi slutbo v Srbiji.	Uredn.
tudi priimki nekih Gropajoev: Kaleč (kal-stena) in Pečar (pečlnur).
IV.	Kontoiil od staroslov. k&t ali kont — špica, ost, ert; toraj vas na vrhu. Kder je sedaj pokopališče kontoveljsko pravijo: Afoklan po starem gradu Mogolau (Mocholan), ki je bil tam zidan, iu ni drugo ne^o staroslov.: »mogildn« hrib, naj le talijanski pisatelji trdo, da je to ime popačeno iz »mouto collano« gorati grič).
V.	Krti (S. Croee) — ne potrebuje razlage. Le to bodi omenjeno, da je sv. Križ, (— Kra-ševci pravijo: . iolenji Križ«, da ga'ločijo od »to majske^ a Križa« in od »Ipavskega Križa«), največja vas v tržaškej okolici. Prav zdaj je sto let, kar se nahaja pismo (29. maja 17S2), da je sv. Križ brojil 525 stanovnikov, a se I ij 1882 ima jih 1260. Do 1. 1S47 ste spadali kuracija kou-tovelj-ka in župnija'križka pod župnijo opensko.
VI.	Lipica, tako imenovana o i lip, ki so tam rastle. O priliki 30J letnice (1880), o Ikar je imenitna žrebčarij i lipeuska poslala lastnina visoke avstrijske vladne rodbine (158J), bil je ta kraj v podlistku »Elinosti« na kratko popisan. Naj se še dostavi, da j.) lip ■ uski zavod razdeljen na pat parcel. Miklivce, Japlćnca, (apnenica), Zavod', Podkeglice, Krkavce.
VII.	Opiina, (Občina, Opčina, v starih listinah: Opchiena, tudi Opchena, Opechno), je gotovo slov. korena, dasi Kandler imenuje: Ob-sldianum, in novejši uradni spisi tržaškega ma-
20 let v Srbiji, umoril seje t-i dni z revolverjem. Uzrok samoumoru je bila baje neka Btroga graj i ol strani sanitetnega predsednika, katere graje rajnki ni zaslužil. Rijnki je bil v Loznici obče spoštovana in priljubljena osoba; njegova velika občutljivost ga |e dovedla do tragičnega sklepa.
Slabo vreme in mraz sta v Srbiji veliko škode napravila; za velikonoč smo imeli snega na 3 Čevlje, sneg je škodil mnogo sadju in žitu. Žita bo malo; sadja pa skoro prav nič, in sadje je eden glavnih pridelkov naše zemlje. Zdaj bi potrebovali dežja, a kakor hitro se napravlja za dež, pa pritisne veter in razpodi oblake. Imeli smo spomlad za 6 tednov prerano in prerana spomlad je skoraj vedno kmetiji propad. Vse mora biti o svojem času. Še nekaj. Govoril sem z g. D. Jenkom; rekel mi je, da preskrbi, da se v Belgradu se,tavi odbor, kateri napravi besedo v korist »Narodnemu domu«; jaz pa sem okrožnico mej Slovence na Srbskem poslal, da pošljejo darov. Bomo videli, kako se kaj pokažemo.
Politični pregled.
Notranje deiole.
Državni zbor zdaj obravnuje carinsko tarifo, obravnava so še dosti naglo vrši, točke so se sprejele po vladnih, oziroma dotičnega odseka predlogih, le sklep o prostej uvožnji žita v nekatere južno dežele in okraje dela izjemo. A to izjemo zavrže gosposka zbornica i tudi Madjari ne bi je dovolili, bila je le voda v sulie žlebove ust ivaškega milna, in to je — najbolj žalostno.
Grof Coronini bo v državnem zboru pred-l tgal, naj se sestavi za preiskavo volitev v državni zbor posebna so.lnija izmej udov najvišje sodnije, državne sodnije in upravne sodnije, kakor jo to na Angleškem.
O grofu, Coronhiju je vse polno vesti; trdi so, da se prizadeva napraviti nov klub v državnem zboru, ki bi bil nekak most mej levico i desnico ter sprejemal v svojo sredo odpadnike od obeh strani, to je tako poslance, ki nemajo nobenega trdnega političnega prepričanja; da taka stranka, ki sem ter tja omahuje, ne more imeti nobene politične prllio-lnjesti, tega pač ni treba poudarjali. Počil je tu li glas, da bo grof Coronini imenovan skupnim finančnim ministrom, ki bi potem dobil v roke bosnlške In hreegovinske zadeve, ker Madjari nemajo za to mesto nobenega sposobnega moža; mogoče je tudi to, ali vendar zelo dvomljivo.
Minister Praiak je v justičnem odseku rekel, da se utegn6 nekateri deželni zbori uže-meseca junija odpreti.
Zakonski načrt o kongrui je dotični odsek dovršil, ker pa iz posameznih dežel še niso došli izkazi o dohodkih duhovnikov, zato pride načrt še le jeseni v posvetovanje v državni zbor.
Deželnim načelnikom tileske kronovine je ime novan namestništveni svetovalec v Lincu, Marki Bacguehem. Glas gre o njem, da je izvrsten uradnik in sploh priljubljen mož, ki zna več slovanskih jezikov. Ima še le 35 let.
Juridilna fakulteta na češkem vseučilišči se je v ponedeljek ustanovila; dekanom jo bil imenovan profesor Ott.
15. april i se je zbralo 50 do 60 prebivalcev Krivoljankt obline Gornji Pobori pred žandar-merijsko kosamo ter izjavilo, da nečejo stopili v deželno hrambo. Zato je bilo dano povelje,
gistrata: Oppicina. Trstenjak razlaga: vas na opaki (osojni) strani hriba. Ker pa domačini vedno v mnoŽnem številu pravijo: Opčine, tudi neki Opkine, morebiti da je to poinenjalo isto, kar dandenes nemški »gmajna« ali občinski spašniki, kajti nekdaj so imeli Openci veliko drobnice, kakor dokazujejo imena dolin: ovčjak, mrčji dol (inrk-ati), in prčjl dol (prč — book), a sedaj nemajo repa več. Ovce so zatrli v tržaŠkej okolici, krav pa mnogo več rede nego kedaj zaradi inloka. Pod Opčine spa lajo Bane, nekdaj imenovano »BuŠelje« (Bussello), Od kod imajo Bane ime, to je bilo užo zgoraj omenjeno, a »hušelje« je brv. grmovje. Čez hrib »Bušolj« se pride v »Kokonelj (Conconello) ali k Ferlugom. »Kok« je hrib, kakor je mnogo hribov enacega imena: Kok, Kokoš, Kuk, Čuk, Skukovnik (najvišji vršiček na gori »Slavnlk«), itd. A »Ferlugi«, ako ni od »prlćgov« (opuščenih vinogradov), je od stanovnikov tega priimka, ki tam bivajo. Staro sporočilo pravi, da so prvi trije bratje Ferlugi (od prlugaste — pikaste kože tako imenovani), prišli iz Brkinov v te kraje, vsak se svojo čedo ovac, ter so se naselili: eden na OpČinah, diugi na Kokonelju, tretji v Rojanu.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST
naj se uporci polove in Poborcea oružje vzame. Žendarji in vojaki so bili odposlani, da t i ulaz izvrše in so prišli t. in. na sedlo Koio/.uu, o 1 ko lar so zač b uporniki streljati ter so ranili enega lajtenanti in enega lovca, a vojaki so prepodili upornike na črnogorsko zemljo, kder so Jim Crnogorci orožje pobrali.
Vnanje države.
Na Ruskem se judom hudo godi; ljudstvo jih v mnozih krajih napada, ruši hiše in pokon-čuje blago; zato se izseljujejo v relicih trumah-posebno v Ameriko, a nikodar zanje ne marajo, čemer se ni Čuditi, ker povsod ljudstvo mol-zejo in odirajo. — Da bi se proganjanje j udov poleglo, prepovedala je ruska vlada judotn ne-pfemikljivo posest uživati, tako posest kupovali ali najemati, stanovati na kmetih brez dovoljenja dotične občine in trgovati s pijačami.
Italija je hotela na posodo vzeti 3u4 milijonov frankov, da bi državni dolg vredila, ali vpisanin je bilo le 70 milijonov. To kaže, da Italija malo zaupanja v Evropi uživa.
Italijanski senat je sprejel v državnem zboru skleueni zakon, da se ima skrutinij po listih uvesti. To je znamenit napredek.
Bolgarski knez se mudi zdaj v Peterburgu, kder ga je ruski car sprejel ter mu odkazal stanovanje v zimskej palači.
Turiki sultan ima mnogo posla s tem, da ministre odstavlja i nove imenuje. Zadnje dni je odstavil prvega ministra i na njegovo mesto poklical Abdur-Hahman pašo ter temu imenovanje tako-le naznanil: »Potreba je bila Said pašo iz službe odstaviti, zato poživljam vas, prejasni inoj vezir Abdur-Rahinan-Nuredin paša, katerega skuŠenost in zvestoba je dobro znana« da prevzamete opravila prvega ministra. Bodi vam Ali ih milostiv!«
Mej Irskim in Angleikim ni več sprave, Angleži morajo Irce zatreti, ali jitn pa svoja posestva v last prepustiti, sicer se boj mej njimi ne konča. Ker v denašnjih časih ni mogoče ljudslev pokončati, zato morajo na vse zadnje Irci do svoje pravice priti. — Gladstone je hotel pot do pomirjenja napraviti, a zaprečila se in u je s tem, da sta bila novoimenovana prva uradnika, generalni tajnik za Irsko Lord Ca-veniish in državpi podtajnik Bourke, v nedeljo zvečer v parku Fonix napadena in umorjena. Morilca sta Be v kočiji pripeljala k parku in po inoiitvl zbežala, da se ne ve kara, in kdo sta. Ta moritev ne more ostati brez ozbiljnih na-stopkov, ker kliče Angleže na maščevanje.
Angleška vlada je razpisala 120.000 gld. nagrade tistemu, kdor morilca zasači, in 12.000 gld. onemu, ki bi nioiilca ovadil. — Za novega irskega državnega podtajnika je bil imenovan Hamilton, vodja mornaričnega računstva.
V Egiptu ni reda ni miru; krivi prorok Mohdije potolkel egiptovsko vojsko in jej Senaar vzel ter se pomika proti Hartumu, glavnemu sudanskomu mestu, katero je brez vojakov. — Mej egiptovsko vlado i nainestniiu kraljem je vstal tak razpor, da sc ne bo čuditi, če kralja spode in vstaja poči.
DOMAČE STVARI.
Cesarjev dar* Nj. Veličanstvo cesar je podaril iz svoje privatne denarnice 200 gld. za napravo kapnice v občini Zbandati pri Poreču
visok obisk« Nj. Visokost nadvojvoda Viljem je ogledoval zadnje dni minolega in prve dni tega tedna vojaške posadke v Ljubljani, Pulji, Gorici in Trstu. Tukaj se je mudil 2 dni, in je obiskal (udi razstavna poslopja.
Iz seje tržaškega mestnega svela 4. t. m. dostavljamo še to-le: Poročilo o mestnih Šolah v letu 1880/81 se je na znanje vzelo. — »Societa per la lettura popolare« seje dovolilo 200 gld. izvenredne podpore. — Uslišala se je prošnja, naj se popravijo prostori mestne ljudske Šole na Starej šrangi in naj se napravita dva nova paralelna razreda, dovolilo se je tudi imenovanje enega začasnega učitelja in ene učiteljice za ti dve pararelki. — Sprejel se je tudi predlog, naj se mestna ljudski šola v Carboli zgornjej razširi. Zadnjo sredo pa so se predložili računi o skladiščih,, kateri kažejo od 1. aprila 1880 do 31. decembra 1881 deficita GI.594 gld. Dalje računi o vžitnini, katera je donesla v minolem letu 72.000 gld. manj, nego 1880. K ljubu temu sosklenoli »štedljivi« mestni očetje, v ulici Giolto postaviti novo šolsko palačo, katera bo stala malenkost /77.000 gld.!
Tržaška razstava. Gosp. Ign. Kna-feljc iz Ljubljane razstavi iz slame izdelano podobo Ljubljane, kakoršna je bila po Vulvazor-jevem obrisu leta HiSl. »Slov, Narod«, ki to poroča, pristavlja, da j-? delo vrlo zanimivo in vzbuja pozornost in zasluženo priznanje. — Ogrska komisija je z izvrSevaluim odborom sklenola to le pogodbo: Ogrski otdelek dobi 1700 kvadratnih metrov pokritega prostora, za kateri plati ogerska komisija 8000 gld., temu
nasproti pa izvrševalni odbor nakaže 1500 gld. / i stavbo »čardc« in poplača stanovnino ciganska k.ipHe. Krčmar bo lajal ciganskoj kapeli hrano brez plačila, zato pa bo smel pri gostih denar pobirati. Mogoče je tudi, da se »čarda« razsvetli z električno lučjo. Predloga o državnem posojilu 100.000 gld. za tržaško razstavo je bila v državnem zboru 5. t. m. izročena budget-nemu odseku, kateri jo je 9. t. m. potrdil. — Pokrovitelj razstavin nadvojvoda Karol Lju-devit je naznanil odboru, da pride 1. avgusta osobno k slovesnemu otvorjenjn razstave. — Odsek, kateri bo skrbel, da dohajajoči tujci dobe dovolj staniŠČ, vabi vse posestnike praznih stanovanj ali sob, naj se oglasć od 24. maja počenši v o Iborovej pisarnici v poslopji staie borze.
"Cilavina ln NabergaJ'i pod tem naslovom je uTriest. Zeitg.» v Četrtek zjutraj priobčila neko bedarijo, katerej se neresničnost na prvi pogled pozna. Gosp. Nabergoj, ki je istega dne došel v Trst, pa nas je še posebno pooblastil, naj izjavimo V njegovem imenu, da je vse ono blebetanje — kosmata laž!
Vojni paruik «tiiarjrnano» je pripeljal zadnji četrtek zvečer iz Dalmacije 17 teško in 40 lahko ranjenih in bolnih vojakov v Trst. Sprejeli so jih veterani, potem so se prepeljali v vojaško bolnico.
f Julijana Vesel, rojena Toman, soproga slavnega staroste slov. pesnikov je v Četrtek zvečer tukaj umrla v 73. letu. Pogreb bo danes (v saboto) ob 5. uri popoludne. Upamo, da se ga udeleži obilo Slovencev.
Zlate češnje* V ponedeljek se je dogodil v Trstu ganljiv prizor. Neka mlada žena delalskega stanu je kupila svojemu otroku, katerega je v naročji Imela, šopek Češenj. Otrok je ves vesel zgrabil češnje, ali zmuznole so se mu i padle na tla. Mati se hoče pripognoti, da jih pobere, pa v tem hipu pridrdra kočija, da se mora mnaknoti In konjska kopita zmečkajo lepi rudeči sad. Neka prodajalka, ki je videla žalostno mater in otroka, ponudi drug šopek ženi, da bi ga kupila, a ta ni imela denarja. Otrok je začel jokati, prodajalke so zagnale vrišč, kočija se je ustavila, iz nje pa je stopil gospod, veselo se približal materi in otroku ter temu v roke dal na zlatej verižici pripeto uro, katero je iz žepa vzel. Srečnej materije beseda zastala, veselja solze so jo oblile; predno se je mogla zahvaliti, izginol je blagodušni gospod. — Kočija nosi Črki: K. R.
Mrečen lov* Užo več tednov so napadali nekateii klateži v tržaškej okolici ženske, ki rano zjutraj nosijo mleko v Trst. Časi so bili opravljeni v žensko obleko! Pred nekoliko duevi se je posrečilo policiji v starem mestu tri take grabeže dobiti v roke in jih zapreti. Najhujši je baje nek TomaŽ M., doma v Postojni.
Zoper poškodovanje gozdov. Ljudje s Krasa pogostoma nosijo v Trst na prodaj mlada drevesca: smreke, hoje, mecesne itd. Ker se sumit da so drevesca iz zasadov, katere t državno podporo dela tržaška občina, da bi Kras v okolici pogozdiia, svari magistrat v posebnem razglasu pred prodajo tacih drevesc. Občinski stražniki so dobili ukaz, naj taka drevesca jemljd prodajalcem, kateri bodo poleg tega še kaznovani, akoprav bi bila drevesca iz njih lastnega zemljišča. Zatoraj pozor I
Poduk Zoper trlno uš (filoksero) se dobiva pri mestnem magistratu v nemškem, talijanskem, slovenskem in hrvatskem jeziku ter velja 10 kr.
Konkurenca Llojdu. Kakor smo uže omenili, zedinile ste se obe parobroIni društvi »Rubattino« In »Florio« v društvo »Navigazione italiana«, ki ima svoj sedež v Rimu in 100 milijonov lir kapitala. Pravila tega društva je italijanska vlada uže potrdila, vsled česar se ]e društvo ustanovilo za 30 let. Avstrijski Lloyd dobo tedaj nevarno konkurenco in slabo mu pojde, Če vožujlne ne zniža.
Solnce mrkne v sredo 17. t. m. popolnoma. Mrak se začne ob C. zjutraj, proti 8. uri bo največji in se konča k malu po 8'/, uri. Će bo vreme jasno, videl se bo tudi v naših krajih.
Iz Vrdele se nam poroča; Po dolgem čakanju smo si letos od magistrata izprosili, da nam napravi potreben vodnjak. Pa kaj se je zgodilo? Ko pride dotična komisija, da bi določila mesto, odpodi jo posestnik zemljišča, hud lahon, in še dozdaj se ni vrnola. Prašani, ostanemo li zarad zlo volje enega Človeka brez vodnjaka*
Veselica \ ttežanl zadnjo nedeljo v korist "Narodnemu domu» se jo sijajno izvršila. Mnogo občinstva, cvet kraških veljakov, pa tudi dokaj gostov iz daljnih krajev je bilo pričujočil). Pevski zbor gospodov učiteljev je pod vodstvom g. Deuigerju svojo nalogo častno rešil, in dajala se mu jo glasna pohvala. Ker je gospa Lucija Podgornik-Tolomei zbolela,
zato so žalibog točke, kalere je mislila na klavirju izvršiti, morale izostati. Pa naš si lv-noznami humorht g. Klavžar je to z svojim pozdravom, in potem z dodano izborno dekla-uiarijo nekoliko nadomestil. In goriški dile-tantje so nas z svojo šaljivo igro »Dva gospoda in eden sluga« izvrstno kratkočasili, na čelu jim zopet gosp. KI. Smeha in na zadnje ploskanja skoraj konca ni bilo, — Di, veselica v Sežani jo bila prava domoljubna in družinska slavnost. ln »Narodni dom« je dobil brez-dvomno lepo svoto.
"Slovensko učil. društvo za ko* perskl okraj« bo imelo, po odborovem sklepu o I 7. maja t. I., svoje glavno letuo zborovanje v Pasjivasi, dne 25. t. m. ob 8. uri zjutraj s temle dnevnim redom: 1. Nagovor. 2. Poročilo društvenega delovanja minolega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev pregledovalcev društvenih računov. 5. »Slovenci na Koroškem«, etnografične in jezikoslovne črllee, govori g. profesor Julij pl. Kleinmayr. 6. Razmejevanje starega skušenega šolnika o šolskem obiskovanji, govori g. And. Vrtovec. 7. Upljiv učiteljev na narodno blagostanje, predava g. Zdravko Preložnik. 8. O Šolskih vrtih, predava, g. Leopold Krapš. 9. Volitev društvenega vodstva. 1U. Predlogi čč. gg. društvenikov. K obllnej ude-b-Žitvi vabi čč. gg. dništvenike najuljudnejše Predsedništvo »Slov. učit. društva za koperski okraj«.
V	Dolini 8. maja 1882.
Vabilo Podpisani odbor s tem vljudno vabi vse p. n. č. gospode društvenike v izreden občni zbor, ki se bo vršil dne 11 t. m. ob 3 uri popoludne v društvenoj sobi. Dnevni red:
1.	Poročilo o zadevali društvenega stanovanja.
2.	Odborov predlog, da se nekateri §§. društvenih pravil spremenijo. Zarad važnosti dnevnega reda odbor pričakuje vsestranske vde-ležitve.
Za odbor slovenskega bralnega in podpornega društva.
Fr. Povii	T. Ferfila
predsednik:	tajnik.
V	Qtrici, 6. maja 1882. IzsreČkane obligacije goriškega
zemljiško-odveznega zaloga so bile dne 29. aprila: z odrezki gld. 50 st. vel. štev. 209,252, z odrezki gld. 100 st. vel. štev. 19, 206, 459, 874, 875, 893, 898, 942, 976, 9JI, z o »rezki gld. 500 st. vel. štev. 139, 184,191, 214, 220, 22», 232, 235, z odrezki gld, 1000 st. vel. Štev. 43, 106, 125, 442, 445, 48i, 447, 495, 518 in 101, za delni znesek 450 gld., za ostalih 550 gld. kupi se ena obligacija po 500 in ena po 50 gld., z odrezki gld. 50U0 st. vet. štev, 33 in 75 za delni znesek 3450 gld. Te obligacije bode izplačevala denarnica zemljiŠko-odvezuega zaloga od dne 31. oktobra 1882 počenši v zneskih preračunjenih v avstrijskej veljavi.
Ajdovščina In Postojna se imenuje zemljepisni naris, kateri je izdal dunajski geografski zavod in je na prodaj pri Lechuerju na Dunaji. Delo je jako natančno.
i Fr. Illavka, zelo unet i delalen rodoljub, posebno na časnikarskem polji, umrl je zadnji teden v Ljubljani. Pogreba, ki je bil v nedeljo, vdeležilo se je mnogo ljudstva, »Sokol« s zastavo, čltaluiŠki pevci so mu zapeli pred hišo i na grobu, na kateri so mu položili vence: »Sokol«, »Glasbena Matica«, »Ljubljanski Zvon«, ■Slovenski Narol«. Blag mu spomini
Miavbenlin mojstrom Imenovan je zidarski mojster, hišni posestnik in izvrstni narodnjak gosp. Filip Zupančič v Ljubljani. V dosega tega imenovanja se je podvrgel g. Zupančič pred baš ad hoc imenovano komisijo tri tedne trajajočemu, jako strogemu izpitu. Spričevalo deželne vlade proglaša g. Zupančiča popolnem sposobnega za samostalnega stavbenega mojstra, ki je dovršil izpit z dobrim uspehom. Ker je ta gospod prvi, ki je na Kranjskem delal tak izpit, mu prav srčno čestitamo in ga priporočamo vsem narodnjakom in vsem drugim, ki hote kaj zidati, kot veščega in izvrstnega strokovnjaka.	(»Slov. Narod«,)
Nova čitalnica se je odprla v Semiču na Dolenjskem. Naj vrlo napreduje I
Tabor v Cel JI. Fakcijoznej opoziciji privrženci in renegatje na južnem Štajerskem so sklenoli napraviti »Parteitag« v Cel ji, da bodo protestirali zoper ukaz, kateri je pravosodnji minister poslal gruŠkej viŠjej sodniji glede rabe slovenskega jezika pri sodnijah. Temu nasproti pa so Slovenci sklenoli, sklicati na isti dan tudi v Celje rodoljube na tabor, da izreko pravo-sodnjemu ministru zaupnico zarad omenjenega ukaza in ker bi Slovencev prišlo na tabor vsaj stokrat več, nego fakcijozne opozicijo kričačev, ni strahu, da no bi izbili nemčurskega klina iz trobljivega Ćlora. To je fakcijozne krlčačc tako prestrašilo, da je baje »Parteitag« — po vodi splaval.
»Adrla.« Tako se ZOve nova nemška knj.gn, katere prvi zvezek nam je nedavno do?e| Pisatelj jej A. pl. Sckmiger-Lerckenfeli in založnik A Ilartlebtn na Dunaji. V vsem bo obsegala »5 zvezkov po 30 kr. Namen lega ob-ir-nen-a dela je, prebivalcem podati ^l,ko podobo zgclOMne, omike in bogatega živenja se lanjesti o vseh deželah, ki leže oh jadransk em morji, I. j. Istri, Dalmaciji, Albaniji do otoka Karfa' lu o Italiji od Otranta do lienetk. ZaljŠalobode knjigo 2U0 lepih ilustracij. V prvem zvezku so nahaja zanimljiv uvod, in popis Trsta z načrtom novega pristanišča. Naše bralce, kateri so nemškega jezika zmožni, na tu delo posebno opozarjamo.
Zastopniška pokojninska usin-nova banke »Mlavije« v Pragi. Banka »Slavija«, dokončavši v letu ls",|t. p,Vo desetletje svojega plodovitega poslovanja, ustanovila je. ker jo je vodil čut poštovanja in hvaležnosti do svojih zastopnikov, za ta pokojninski fond. Ta Človekoljubna ideja je bila pozdravljena z odkritosrčnim veseljem, če tudi na drugej strani ni manjkalo glasov, posebno iz zavarovalnih krogov, ki so dvomili nad tem, da bi taka naprava mogla zdravo napredovati, kajti — tako se je sodilo — nikdar ne bode toliko zalog, tla bi se mogle z njimi zagotoviti pokojnine. Posebno so so sklicavali na to. da ctdo analogna ideja zavarovalnih uradnikov, da hi sami zase ustanovili pokojninsko društvo, r izbila se je oh nemogočnosti, da si seje zanjo delalo jako energično. — Odkar se jo ustanovila zastopniška pokojninska zadruga banke »Slavije«, minulo je tri leta, in kakor se nain poroda, narastlo je njeno premoženje do znatne svoto 12.7i.07J gld. 50 kr,, kateri znesek so večinoma zložili sami zastopniki iz svoje upravnine. To Imetje je naloženo v vrednostnih papirjih iu v posojinieah, kakor to dokazuje letni izkaz imetja, ki fonde zastopniške pokojninske ustanovo izkazujejo posebe.	(»Slov. Narod«.)
IPoziv!
V zdravem životu bistra naj kri Narod slovenski, Iz spanja budi.
Minolo je užo 14 let, kar se jo v Trstu ustanovljalo telovadno društvo »Sokol«; pi ga je nam neprijazna vlada v kali zadušila. Riz-mere so se od tistega časa spremenilo: z laj se nam ne bode več zabranjevalo tako društvo, saj vlada sama pripoznava, da je treba podpirati razvitek in napredek naše nato Inosti. Da ne zaostanemoza drugimi našimi brati, kateri iinajo uže po več krajih telovadna društva, zbralo se je v Trstu nekoliko rodoljubov v začasni odbor, da ustanovo telovadno društvo »Sokol«, kateri da našetnu slovenskemu Življu na jadranskih obalih novo moč in krepost. Gojilo bode društvo telovadbo, lepo petje, napravljalo izlete, prirejalo zabave. Udje bodo nosili lično sokolovo opravo, ki bodo zunanji dokaz brat ke zveze mej njimi. Da se toraj ta Ideja oživi, vabi vse rodoljube, prijatelje, posebno pak slovensko mladino, podpisani odbor k privatnemu pogovoru v Četrtek (praznik) 18. maja ob 3 uri popoludne v prostore »delalskega podpornega društva« Corsla Stadion št. 11. I. nadst. Pri tem pogovoru se prečitajo iu določo pravila tor izvoli začasni odbor.
Na zdravje I
V Trstu, 9. maja 188 ».
Osnovalni odbor.
Tržno poročilo.
Vsa kupčija je bila ta teden zelo mlahova.
Kava — z malo premeinbo, cene nižjo v slabejih vrstah. Rio gld. M. do G*>.
Sladkor — v Stokih gld. 36., v kosih gld. 34 do 35.	,
Olje — slaba kupčija. Lecce gld. 42 do 4j. St. Angelo gld. 65, Aix gld. 70.
Iliž — cene so za 15 kr. poskočile. Italijanski gld. 10 do 21, Rangoon gld. 12'/, do 14 /4.
Petrolje — trdno v ceni, denes stane gld. 10 /,.
Žito. — Ker je slabo vreme zelo poškodovalo letošnje setve v Banatu in druzih krajih, zaradi tega se cene dobro drže. Koruza podunavska gld. 835 do 8 50, pšenica ruska gld. Id do 18*/4.
Les — brez spremembe.
Seno. — Dobro volovsko gld. l'7o, l<on|sko gld. t do t'55, slama gll. 1-3" do 1-40.
Zalivala.
Moj rajnki mož je bil le ncka| dni nad G mesecev vpisan v »delalsko podporno društvo«, ko je zbolel. To slavno društvo mu jo dalo / lalno podporo v denarju mogld, zdravnika in zdravila, predno ga je Bog k sebi poklical. l'o smrti pa sem dobila ;to gld. za pogreb. Podpisana izrekam »dclalskemu podpornemu društvu« /a to.Uio podporo najsrcnejo zahvalo ter priporočam to društvo vsem slovenskim dclalcem.
V Trstu, 7. maja
Ana Petrlč*
vdora.
EDINOST.

kr.
DunaJ*ka bor««
dni H. maja.
Enotni dri. dolg v bankovcih 7t>	gld.
Enotni drž. dolg v srebrn . . 77	»
Zlata renta........g j	,
1860 državni zajem.....i;!0	>
Delnice narodne banke , . .8:7	>
Kreditne delnice......343	.
London 10 lir sterlin .... 12D	»
Napoleon...........„
C. kr. cekini..... r>	>
100 državnih mark ...'.'. r>8	»
ližrebanje 15. maja
Promessc Tišine
(Theiss-Promessen.)
Slavni dobitek gld. 100.000 k gld 2 s vštetim kole-
kom pri
Alcftonndro Lovi,
menjav ni ca via S. Splrldlone Nr. 1.
527,»
6.ri . <55 »
Na deželo se pošiljajo proti nakaznicam ali
rr.
btnem povzetju, /'ri srtlkanju ljubljanskih sreik ; m. je ghtrm dobitek tadela srečka, kultni s( jt ;.ri nas kvptla.__20-14
Razglas.
Dne 17. maj.i t. 1. ob 2. uri popoludne bode pri občinskem uradu v Mkopem javna dražim, na katerej se olda predelovanje dveh kosov ceste me I Skopom iu Dutovljami.
Natančneje pogoje in načrt pregleda lahko vsakdo pri omenjenem občinskem uradu v Skopem.
Cestni odbor v Sežani dne 8. maja 1X8>.
Ft. Moliorčič
____načelnik.
V	najem se olda
ms« z 4 sobami, kuhinje, klet. hlev, dvorISČe z vodo i vrtom vred. V tej hiši je uže mnogo let bila gostil na, ki stoji na najprimernejšem prostoru v Dutovljah pri cesti 'tižaški i komenski in tukaj je c. kr. žendartnerljska postaja i c. k. posta, liedor toraj želi to hišo v najem vzeti, naj se oglasi pismeno ali pa ustmeno za natančne pogoje pri
Valentin TauCarju
3—1	v Dutovjah pri Sežani na Krasu.
V	zalogi J. Giontini,
knjigotržca v Ljubljani
so i/.šle iu se dobivajo to le knjige:
A-B-C v podobah.......— gld. 15 kr.
Cesar Maks in Meksika.....—	u	2U«
Cas je zlato, povest za mladost . ,	-	«	36 u
Crni brutje, povest.......—	«	20 «
Deset krajcerjev, povest.....-	«	12 «
Dve igri za slov. gledišče ....	—	«	20 «
Dve cudapolni pravljici.....—	■	20 «
Eno leto med ldijanci, povest . .	-	«	20 •
Erazem predjamski, povest . . .	—	«	10 •
Genovefa sveta, povest.....—	«	16 «
Gizelda, povest........—	«	10 «
Grof Radecki.........-	«	10 «
Hitri računar.........—	«	40 ■
Jenko Simon, pesmi......—	«	60 «
« « « vezane ...	1	«	50 «
Juri sveti..........-	«	10 «
KerSki raki. za kratek čas ....	—	«	H •
Kljukec lainiivi........—	«	14 «
Kustocn in Vis........-	«	20 «
Kraeman i Valjavec, pesmi ...	—	*	85 «
Najdenčck, povest.......—	«	20 «
Nazorni nauk za slov. mladokt . .	3	*	50 «
Osrečeni kristjani Papežu Piju IX. .	—	«	8 «
Pavliha...........—	«	14 1
Pod turškim jarmom, povest . . .	—	«	20 «
Poduk, kako se dela žganje ... 1	«	— <
Postojnska jama.......-	«	10 «
Pripovedek, sto malih za mladost ,	—	«	40 «
Repoštev, pravljica......—	«	20 «
Razmere med staro in novo mero in
vago...........—	«	10 «
Sanjske bukve s podobami . . .	—	«	15 « Torbica jugoslovanske mladosti v 7
zvezkih..........—	«	50 «
Venček za vezilna darila ...,	—	«	18 «
Vjetnik na galeji, podučna povest .	—	«	10 «
Vojska na Turškem......—	«	50 «
Vrtomira perstan, ljudska povest ,	-	«	20 « Zbirka ljubinskih in ženitovanjskih
pisem ...........—	«	30 «
i/f Z* vo^nino (porto) pod odprtim	zavitkom
•e mora po naročilu se pridjati 5—10 kr.	3—t
C. «Ja.sctii
na cesti v Istro (pri sv. Jakobu], Trst.
C. k. zaloga »»motil a. Prodaja en gros & deUll. Sinodik za lov za mine, za možnarje. Lastnik dovoljenega skladišča za dlnnmit. Naročila se izvršujejo natančno v katero bodi deželo. V mestu jih sprejema Gr. MuiuJu & C. prodajalec cvetic 11a velikom trgu. Palazzo Modello.
(26—23)
(*S-9o)	1 MlBnjp
po sffauao Aoiiioitpo gs «z pio-n« no a s a oiftojuu
odtisa b(utiZA3Jj 8 M mnuuopnft bj.v a njasajd »f es
ZOAOJf|[ll
INISSV1 AV1SH9
Pozlatarska dela
in poprava se sprejemajo v Corsia Stadion Nr. 10 in via Chlozii Nr. 24 pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjala na oknah In ogledala po cenah proti vialcej konkurenci. (30—24)
Občne znana zaloga Čevljarskega blaga in usnja
EDUARD-A RENZEL
vl> S. Anlonlo nuovo tik gosp Marini & C.9
obstoječa že nad 30 let naznanja si. občinstvu, da ima vedno, veliko Število izdelkov vsake vrsta za gospode Iu gospe. Dobroto In izvrstno blago garantirajo neštevllnl kupci, ktere si je pridobil zadnja leta Naročila na mero, in tudi poprave se Izvršujejo v krutkem času. (20-22)
FILIALE IN TRIESTE
deli'I. r. prlv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commercio ed Industria .
VE RS A M ENTI IN CONTANTI Banconote: 37» annuo interesse veno preavvlio di 4 giornl 3' / • ■ » • ■ 8 ■ 3'/,°/, • ■ » » » 80 ■
Napoleoni: 2'/»7# annuo Intrretie verso preavvlio dl 30 glorni 2'/«' 0 • »	* » »3 mesl
37, - . - . - 6 .
Banco Giro:
Banconote 2'/«% »opra qualunque somma Napoleoni sen/a Interesi
Assegri
sopra Vienria, Praga, Pest, ilruna, Tropnavia, Leo-poli, Lubiana, Ilermannstadt, Innabruck, Graz, Hallaburgo, Klagenfurt, Flume Agram, frunco spese.
Acquisti e Vendite di Valori, divise e Ineiisso eoupons '/»°/o prov-viRioiie. Antecipazioni sopra Warranti 4'/,70 hiteressl annuo, e '/«% prov-vlglone per 3 rnesi, Median te apertura di ercdlto a Londra '/iV« provvl^ione p^r 3 mesl. » EITeltl 6% Interesse annuo alno I' im porto d i <000
per iniposti superlori russo da converiirsi. Trieite, 21 Gennuio 1882.	(12)
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Vla S. Sebaitiano N. 4, I. naditrop.
zraven Štacune 7. mamifakturim blagom Fratelli Tavolatto,	(20-22)
prevzame vsako delo v zlatu, srebru In juvelah, kakor tudi popravo take robe po nisokl eeni. Naročila se oskrbe tudi v druge kraju natančno.
ARTUR FAZZIlM,
Tr»l» 1*111X1(1 ( usoriiiii \. 4.
trgovina 2 dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrste lak-a, kemitnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka,
mineralnih vod. itd.
Pri vsem najnifce ccnel	(26—20)
Riccardo Dinelli
vin (analih X. 9.
Zaloga vsnkc vrste podob iz mavca in drugih izdelkov izmramorja in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljenje, prodaja na drobno in _veliko.	(30-21)
Staerk & G.
Zaloga obleke za gospodo (AUa Oitt& di Roma"
Skladišče angleške In francoske robe, Trst, via al Teatro It. 4. (20-21)
The
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto iu nuruvno zdravilo je prava dobro, dej na pomoč in ni treba mnogih bebedi, da se dokaže njihova čudovita moč Ce s« le rabilo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniSe želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrozajo zoper hemo-rojde, proti boleznim na jetrih In na vranici, proti črevesnim boleznim In proti glistam, pri Ženskih 1 mlečnih nadlcžuostlh, zoper beli tok, božjast, zoper sroopok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi prud vsako boleznijo.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnlcah ua svetu; za naroJbb In pošiljatve pa edino v lekarnicl Cristnfoletti r Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanttti i O, H. Itovis. Ena stuklenioi stane 30 novcev. (10-0)
Dunaj! t
Dunaj!
Čujte, glejte, strmite!
Oskrbništvo falirane velike anglo brltiške fabrike
srebrnih Izdelkov prodaie vse izdelke /elo pod fa-briško ceno. Kdor po Ije. ali se naroči po povzetji, 7 gld 3o, dobi prav krasno namiznino iz najlmejšega anglo-brltlikega »rebra (ki je poprej veljala 35 gld.) Vsak naročnik dobi pismeno poroštvo, da namiznina ostane 10 let bela.
6 namiznih nožev, z izvrstno jekleno ostrino,
0	pravih angl br. srebrnih vilic iz enega kosa, 6 masivnih angl, br. srebrnih namiznih žlic,
1	težko angl. br. srebrno veliko žlico za juho. 6 izvrstnih angl. br. srebrnih podnožnikov,
6 angleških desertnih ploščkov, 1 izvrstna popcrnica in cukrovnica, 6 najlepših cizeliranih prezentir ploščkov, 6 lepih masivnih kupic za jajca, 6 najlepših angl. br. srebrnih žlic za jajca, 6 krasnih najlinejih ploščkov za cuker, 1 čajnica naifineie vrste,
_^krasna salonska svečnika
6.J kosov. V dokaz, ja moje naznanilo.
flir nI sli'imrija te
zavezujem se javno, če blago m po volji, vzeti ga nazaj brez ugovora.
Kdor hoče tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa izmeček, naj se, dokler je ka zaloge, zaupljivo obrne name.
J. H. Rabinowicz Dunaj,
glavna zaloga anglo-brit. fabrike srebrnih izdelkov il. Sehtffamtsgasse 10 a.
Prah za čiščenje zgoraj omenjenega blaga se dobiva v večjih šklatlah pri meni. — Škatlja velja 15 kr.	(7—7)
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo
IZ?* eden goldinar
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene Poroštvo M' daje /a pol let* poduk na «loinu brezplačno.
G. NEIDLINGER,
goiierulni agont
V Trstu, Corso, plača Modello
Siranke la Sin (je rje te šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-3)
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konservo iz sadja, Sesalke in oevi iz železa,
Plinovi motori
OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
Železne cevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni stroji.
SCHNADL A C.
v Trsiti via Garititia 17. 23—8
Velutina po bismutu
najboljši prah, obrazu ln rokam dati poprejŠno nežnost in melikoto. Velika elegautina škatlja 11. 2. — Vrečka soldov 40.
Trojen izleček kolonjske vode
napravljen no najnovejših iznajdbah Izdelovalcev na Laškem, Francoskem, Nemškem in Angleškem.
Velika steklenica soldov GO.
Tinktura „Merville"
Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnotl lepo svetlo črnost. 'Steklenica v elegantnemlavitku gt 1.50
Prodajalcem se ponuja velik dobiček.
Zaloga v Trstu pri: Artur Migliorlni, dlšavur iu le-karnlčar, vla Majolioa N. 11, 1. nudstr. Drugi pro-dalci , lekarne: C. Zanetti, G. H. Foraboschl, P. Uocea A. Suttina, P Slocovich, G. B. Rovis. V Gorici: G. B. Pontoni, Cristofolettl. V Zadru: Braz-zanovlch.	(-20-16)
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu.
ustanovljena v letu 188j s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
ki so bili po predpUu V: J14 trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja. 1. Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikati, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu. 1. Zoper Škode na potih po mokrem in suhem
3.	Zavarovanje na elovcsko živenje v vseh razmerah.
4.	Zavarovanje zoper nesreće na životu in živenju.
Azienda Assicuratrice, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro ime v avstrij-skej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i najslobodnci>;ih pogojih in daje se svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsake vrste rndovoljuo daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema
voiIMvo v Trsiu
vla S. Nicolo št. 4
Kakor tudi zastopništva in glavna društvena opravništva v vseh večjih krajih avstrijsko oger-ske države in v Italiji.	12—5
Bolezen v grlu, kalelj, hripavost, zguba glasu, nahod, angino, gripo, itd, ozdravlja j 0 naglo in popolnoma
premirani
lilcpčki Prendini
pripravljeni iz kasije in galuna)
SO letna raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravila te vrste.
Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati se je vedno na napis
B*a*iittl«> l*r<kii<liiii
i pa7iti da vsak hlepček nosi ime iznajdatelja PRENDINI.
Prodajajo se v Trstu v lekarnici PRENDINI in vseli drugih lekarnicah po kr. škatljica, zunaj čolne poteze po kr. in se tudi dobivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah.	(JO—12)
Jožef VVaidi
krojač la gospode. Zaloga novošegne robe. Najnlše cene. Dobra natančna postrežba.
Corso Ar, 30, Trsi.	(2i>-25)
Cvet zoper trganje,
y	PO dr. Maliču,
■	je °dločno najboljše zdravilo zoper
><	protin iu revmatlzem, trganje po udih,
I L'	bolečine v krili ter livolh, oteklino,
> i	otrpnete ude in kite lt.l„ malo časa če
! f\	s« r»bi, pa mine popolnem trganje,
i .f \ "a'i	kar dokazuje obi I no zahval. Zttiiteva
, \\\	naj s« Nanio cvetu zoper trgan|e po
,v-';;.4i dr	'1 »raven stoječim mame-
. ■ ^J&r- njem; 1 steklenica 50 kr., pravega prodaje iu razpošilja samo lekarna pri »samorogu« J. pl. Trnkoczyja
ria mestrem trgu št, 4 v Ljubljani. (10-lo)
Novn i/najdbn!
Nij več okrpanih čevljev!
Patentirano r rseh drlarah •' C. k. edin. privilegiran unlversalnl
-a ustij e,
Nlax. Mur-a, Bruck na štajerskem.
Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem In z drugo robo popolnoma nepremočno mehko trpežno zviiže; n pr: raztrgan čevelj se popravi neznatno ln lepo, celo nepremočno ln trdno, ako se s tem klejom na poškodovani del prilepi kos prirejenega usnja. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čevlji dad6 predretl vsako mokroto, ktera zakrivi po razhlajenju nog toliko bolem 1; torej svetujem p. n. občinstvu, naj od čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — Cena ene steklenice je gld, 1,3 kr. proti pošiljatvi svote po kteri bodi poŠti.'
Ginvna založni pa>l Max> Al 11 li 1* v lli>u(«k. na Muri.
V Trstu prodaja Aniii'enM ^Jliiior« a*l<*litoa*» čevljarska zaloga, Gorso. (20—17)
Nagla in gotova |)omoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospelavanja dobrega prebavljanja, ker tu jo glavni pogoj zdravja iu teleanega in dutnega dobrega čutenja. Nuj bolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseči primerno meSanJe krvi, odpraviti pokvarjene I nezdrave krvne del«, to je uže več let tploh znani in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen iz najboljllh, zdravniško najkrepkejilh zdravilaklh zelišč, potrjen ju posebni) kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno iiri presedanju, po kialem diiečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu In ielodou, želodčnem krču, prenabaaanju žalodca z jedrni, zasllienju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondrijl iu melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čiato kri ln bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeuo ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I g|d
Na tisoče pohvalnih lwm lahko vsak pregledu. Pošilja se na franklrana plama proti povzetju zneska na vse strani.
Gospod B. Fragner v Pragi I
HviiMnmti uavd m sp znuiu Za gvujo najivotejlo doltnost, Vam uiMiitmtf, da d« ju dr. Itosu-ov zdravilni bulznn, katerega rtt«* mi pu.sluli pri inojej s,dum letni'j liudej bolezni naiulnicnh in slabom probnvanji prav pod nio djbro obiiesel, tuk > da m m uie popolnoma idrav. — ITls crlo leto liUom moj?«l opravil avn-jot;a poklica opravljati, 0 mosecev bil sem v dum^lH bolnil-nici, — pa vw ni niff pomanalo, - Bamo to 6, J! tsu dobru zdravilo inn je rcSilo mojega hudeta in ne-itrpljintga trponja. Zatoni apri'jmit« mojo ii.ijuorknjo zahvalo in pr vini mi Iu 2 steklenici dr. Uo&i-ovcga zdravilnega bal^a'nu j)ojlali.
St. L'gid atn Nenvnald |v niže Avstr.)
Čajolan Mta>olimnyea* t. r.
Prespoštovani Gospod!
S bviilellllm priznavanjem Vam naznanjam, da ml je Val dr. Rn-ia lirljenuki balzam v mnj-J 8 m«3eunv tr.ijajoi'ej bolezni, to j« kltnjo v levih prsih, kl ju bilo zdrni'iiju a hudim napenjanjem iu l loIBnim kršeni, popolnoma pniuacal,
(Id tistega Jasi, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdrav in nu dobro Butlm, kar pri vsnj zdravmSk.j pomoti n i - e 111 moK''l domoći. Sprejmite tedaj, blagorodni Gospod, mojo • rčno zahvalo, in pripuruč.iiu to zdravilu vsem onim, ki iiunjo enake bolezni.
Trninj' Oujezd,
<VomI p Xyrl, sodar.
■i Svarjenje! n
Da se izogne neljubim napakam, za>o prosita v e p, n. gg. naroPnike, naj povs di izrefno dr. «,i«ou 1 IvIjtntU batiam iz lekari.e ». Krauner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil »em, da so na-oSnikl ua veC krajih dobili nensp-Sno zmes, ako s» zahtevali samo iivljemkl balzam, in no izreSno dr. /totoveoa Kiv-Ijeuskega balzama.
Pravi dr. Rozov življenski balzam
dobi so samo v gbvn<*j zalogi zdelovalca II. Fragntr-Ja lekarna ik Srnema orlu. v I'ragi, Keke dur Spornerga»Bo Nr. ai5—3.
V	Irstu: 1'. 1'rtndini. O Poraboichi, Jat, Strraval o in f:.;. von I.tileuhurg, lekariiifarji.
V	Goirei: G. Cniiu/oielii, lekarniSa -: a, n. ranioni, le-karnifar ; V Ogeljl: /Jama.o d'KUa
v z igrebu : Sigai, Millbach, lekarnilSar.
r« Itkarnt in vtjt trgovine z materijalnim hlagom v An-ilro-Ogtrtktj imajo talngo I g i Uvljtnikig.i balzama.
Tam se tudi debi:
Pražko domače mazilo
zoper bule. rane in vnetje vsake vrste.
Aku se Jonam prsa vnainej >, ali »trdijo, pri bulah vsake vnte, pri turih, gnojnih tokih, p i crvu v pruu in jiri nohtanji, pri zl zali, oteklinah, pri izinttMenjl, pri morski Imrtvi) Vos« zoper revinaucne otekline in putiko, zoper k onično vnetje v kolenih, rokah, v ledji So si kdo n go (pahne, z i>er kurja očesa in potne noge, pri ruzk>>p'Dih rokah, zopur lilajo, z.iper oteklino [»o piku mrčesov, zoiier tekoče raue, odprte noge, zo™r raka in vneto kol i ni boljlega zlravila, ko tn mazilo.
Zaprte bnlu in otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven tete, poletne matilo v Iruflm r»' gnojicn na-se, iu rano ozdravi, — To mazil > je zato tako dobro, kur hitr i pomaga in ker se j« njem rami p tj ne zaceli ilokffr ti( tia bolna gnojica ven poli-g,i ena. Tudi zabrani nt, divjega ineua in obvaruje pred »netom črnim prisadom) ( t idi bolečim to hladilno mazilo pospeii. — Odprte ln tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti potem Se 1« te maiilo nanje prilepi,
Škatljice se dobode po 25 in 35 kr. llitlznm za ulao.
I	Skuleno iu po mnoz h poskusih kot najzanesljivejlfl sr d-
stvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tudi popolno u*đ zgubljeni sluh. 1 skknica 1 gld. a. v.

Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIu
Tisk. F. HUALA v Trstu.