Za poduk in kratek čas. Škofija in nadduhovnija Ptujska. (Dalje.) 2. Propad krščaaatva v Ptuji. V drugi polovici četrtega veka so se v Evropi začeli vršiti ailai ia aealiaaai prevrati. Iz Azije ao aarareč fpribrala divja ljudatva v brezbrojaib tramab v Evropo, da bi ai poiskala boljšo domoviao. Z mogočaimi kralji aa čelu ia orožjem v roki prodirala so v tuje dežele in z vso silo adarila aa oadotae prebivalce. Le-ti, iz svojib bivališe pregaaai so aapadli ia pregaali jim sosedaje aarode ia vsled tega ao aaatali ailai pregoai aarodov, kakoršaih še svet aikdar ai doživel ia jib bržčas tudi ae bo. V tej žalostai dobi ljudakega gibaaja ia splošaega preaeljevaaja aarodov, ki je, ako odštejemo aekaj miraih let, trajalo blizo tri sto let, je maogo sel ia imeaitaih mest, večkrat razdjaaih ia požgaaih — raz površje zemlje cel<5 zgiailo, druga, med ajimi Ptaj, ao se sicer še obranila, a aiao aikdar vec k aekdaaji imeaitaosti dospela. Strasae učiake prvib. aavalov opiaal aam je z živimi besedami 1. 396. sv. Hijeroaim v pismu do Helijodoaa tako-le: ,,Groza me obhaja, ako v duhu prehodim razvaliae aašia 6aaov. Dvajset let ia aekaj več je že, kar se med Carigradom ia Julskimi plaaiaami den za daevora preliva rimska kri. Scitijo, Tracijo, Mezijo, Macedoaijo, Dardaaijo, Dacijo, Tesaloaik, Ahajo, Epir, Dalmacijo ia celo veliko Paaonijo pustosijo, pokoačajejo ia pleaijo Goti, Sarmati Kvadi, Alaai, Huai, Vaadali, Markomaai. Ko, liko žlaataib gospa, koliko Bogu poave6eaib devic, koliko plemeaitib oaeb je postalo igrača tem divjim zveriaam! Škofje so vjeti, dubovaiki ia avečeaiki vaake vrate uraorjeai, avetiaje sv. mačeacev izkopaae ia raztreseae; — povsod ae razlega le toževaaje iajok, na vse straai vidiš tisoeere podobe aemile amrti. Porašena je rimaka država. Priča je kraj, v katerem sem bil rojen, kjer je razua aeba in zemlje ter traja ia goščave vae propalo". Zares aearečai časi! Pa to je bil še le začetek razdjaaja; hajše gorje je še aledilo. Da-si ae ne da lehko povedati ia popiaati, kaj je za oaega časa naša domoviaa trpela, užali se že pri površnem oziru v oao žalostuo dobo srce vsakega domoljaba. Vae bolj milo ae pa atori ae krš^anakemu srca, ako pomisli, da so ovi divji aarodi, ki so po vasea in mestih plenili, požigali ia morili, poraaadrali in agouobili tudi žlaatao aetvo pravega spozaaaja božjega in svetib resaic ter krščaasko vero po aaših krajih akoraj čisto zatrli. Maogo škode so v vsakem ozirn napravili že arijanizmu vdaai zabodai Goti, ko so pod vodatvom kralja Alarika pleneč ia požigajoč drvili proti Rima, potem pa pred Rimljani iz Italije bežali, a vsa po njih povzročeaa Skoda ai nič v primeri s tem. kar je aaša domovina trpeti imela, koje grozoviti Atila, ,,šiba božja", prigaal v Paaoaijo divje Huae. Požgaae veai ia razdjana mesta ao zazaamovale pot teh divjakov, pred kateriaii se je vsa Evropa trcala. Tudi Ptuj je okuail 1. 452., ko so z Ogerskega v Italijo drli — ajihovo besaoat. Bogato ia imeaitao mesto je bilo v kratkem pogorišče ia razvaliaa. Atila je sicer že v aaaledajem leta umrl, pa doba britkoati še ai miaola. Trpela je še precej čaaa, kajti za Huai prirazbijali so v aaše kraje vzhodai Goti, za temi Heruli, Gepidi, Loagobardi, Slovenci iu sledajič ae ,,pesjaai" Obri ali Avari ia Madjari — vai ali pagaai ali krivoverci. V tej obeai atiski ia sili ao bili kriatijaai večji del poklaai in kržčaaski veri ai bilo precej čaaa ne daha, ne sluha, kajti bila je malo ae v zeraljo zateptana. Tudi ae v teh grozaih zmeaajavah ni aašla roka, katera bi aam bila kakšae vesti iz oae dobe zaznamovala. Zato ae moramo zadovoliti s kratko opazko, katero nam je aa avedo5bo aekega i'aladija prihraail že omeajea Jurij Hauptaiaa, farai vikarij pri 8v. Martiau na Hajdiaji v svoji zgodoviai Ptajskega meata, aamreč. da je po amrti Ptajakega škofa Marka škofijo v Ptaji oskrboval ob enem Ljubljanaki škof Cest. Pa dolgo to ai moglo biti, kajti Goti ao ai Stajarsko bili večji del pod svojo oblast apravili ia še le, kedar jib je Narzes, vojskovodja cesarja Juatiaija v dveb krvavih bitkab. skoraj do sledajega ugoaobil, je bil 1, 557. Virgilij za akofa v Ptuji postavljea. Oa je aavedea v aktib cerkvenega sboda, ki je bil 1. 558. v Beaeško aiesto Grado sklicaa. Virgilij je zadaji po imeau zaaa čykof v Ptuji. Za Goti so aamreč prihruli aa Štajarsko drugi zgoraj imeao vaai pagaaski aarodi, ki so si celo laatno kraljeatvo osnovali ia v tej dobi je Ptajska ško fija preaebala. Za aašo domoviao je aaatopila aoč pagaastva, v katero je prvi žark krščaastva šiail početkom sedmega veka. (Dalje prib.) Smešnica 17. nVi ste mi1', hadaje se Strglav, ,,včeraj v oštariji očitali, da sem Vam aa dolga! Kako ate mogli to reči?" — ,,Vi se motite", odgovori Miklav, ,,aa rpbe, jaz aera bil ediai, ki Vam tega ai ocital".