0 C vo)1 *
gorenje
3ve' Jelenje, 31. marca 1993	X Leto XXVII.	Številka 11
Za' i RENJE GOSPODINJSKI APARATI-eno od osmih največjih proizvajalcev bele s' 9onnil<e v Evropi, 4340 zaposlenih, 1.600.000 gospodinjskih aparatov vsako leto, K f |o, |.niilijonov DEM prometa, 95 % izvoza v 70 držav sveta, blagovna znamka, al|teta in zanesljivost, servis maloprodajna mreža
Gorenje Procesna oprema
,v9
.f q_ 0snovi predloga Upravnega odbora 'C Gorenie d o °- Velenje je Skupščina jeigenie ^očesna oprema 26. 3. 1993 spre-d ®*/eP o uvedbi stečajnega postopka v skl' Gorenie Procesna oprema d.o.o. in QQep ° ustanovitvi dveh novih podjetij 'V® Orodjarna d. o.o. in Gorenje Indus-iska oprema d.o.o..
1 ^ 2a/°^etiu Gorenje Procesna oprema so v
j lovanjih letih imeli velike težave v pos-
01 ižouh U| l<i 80 itnele za posledico vsakoletno
4 1») k' Ta iz9uba je v letu 1992 narastla na
lC f mio SIT, tako da je skupne izgube 268,1 Z j trai Sl"r' ,<ar J8 za 24 % več kot je vrednost
6 dou9" kaPitala. ki znaša 215,8 mio SIT. Stari
, stavr>V'' k' 80 se v preteklosti nakopičili, pred-
lov „a^0 Preveliko breme, ki ga s tekočim pos-
dobju^8rn n' rno^no P° kriti niti v daljšem ob-
ot,( Sim3 4 * 6 *;'- Vssga zgoraj navedenega se je l/j od| P^ina Gorenja Procesna oprema d.o.o. si8 post a'da sPrejme sklep o uvedbi stečajnega leni* Cilj t°Pka in ustanovi dve novi podjetji.
1/72 pra ®kega ukrepa je, da se posli postopoma ohr 6S6i° na novi ustanovljeni podjetji, s tem Za^nirn° trg in omogočimo normalne pogoje del° 270 delavcem.
\W
Sprememba terminskega koledarja
za delavce programa Hladilno-zamrzovalni aparati
Zaradi manjšanja naročil za hladilno-zamrzovalne aparate je bila sprejeta odločitev o spremembi terminskega koledarja za delavce programa HZA.
Pred odločitvijo o tem sta bili pretehtani dve možnosti.
Če bi delali z zmanjšano dnevno proizvodnjo in vse dneve po prvotnem terminskem koledarju, bi moralo večje število delavcev na "čakanje na delo doma". Izračuni kažejo, začasni presežek 170 delavcev. Druga možnost pa je, da se dela s polno dnevno proizvodnjo, a manj delovnih dni. Ta varianta je ugodnejša tudi s tehnološkega vidika, manjša bo poraba energije, v prostih dnevih pa bodo lahko vzdrževalci opravili večja vzdrževalna in investicijska dela, ki bi jih sicer morali opraviti ob nedeljah in praznikih. Sprejeta je bila torej odločitev, da se za delavce programa HZA spremeni terminski koledar tako, da bodo imeli od 28. do 30. aprila in pa v soboto, 8. maja, kolektivni dopust. Zaradi praznika (27. april), to pomeni, da bodo delavci programa HZA prosti kar 9 dni skupaj, od sobote, 24. aprila, don edelje, 2. maja 1993.
Izvoz - naša nuja
Gorenje Gospodinjski aparati s svojo letno proizvodnjo blizu 1.600 gospodinjskih aparatov sodi med osem največjih evropskih prizvaiacev bele tehnike, pri čemer za razliko od ostalih večino svoje proizvodnje izvozi.
"Izvoz je naš imperativ, naš nuja, saj je slovenski trg s 600.000 gospodinjstvi za nas mnogo premajhen. Na tujih tržiščih pa se srečujemo z agresivno konkurenco, ki proizvaja in posluje v povsem drugačnih pogojih kot mi," je med drugim povedal generalni direktor Jože Stanič na včerajšnji tiskovni konferenci v Gorenju Gospodinjski aparati ko je skupaj s svojimi sodelavci predstavil naše letošnje načrte. Delež izvoza, ki nenehno narašča, naj bi v letošnjem letu še povečali za 12 %, saj načrtujemo, da bomo na tuje prodali za več kot 250 milijonov dolarjev. Zato bomo morali, po besedah Jožeta Staniča, svoje poslovanje še racionalizirati, znižati vse vrste stroškov, da bomo sposobni izdelati kvaliteten proizvod s konkurenčno ceno. Dosedanjim pomembnim trgom, med katerimi prednjači Nemčija, se pridržujejo novi, kar v času vsesplošne recesije zagotovo ni enostavno. Vemo tudi, da bodo potrebne nove naložbe (samo zamenjava freona nas bo veljala blizu 10 milijonov mark), z nekaterimi bi zagotavljali tudi nova delovna mesta.
Vendar pa v pogojih, ko je stabilen tolar cilj vladne politike in ne rezultat stabilnega gospodarstva, kljub našim naporom ne bomo uspešni. "Država nima dovolj domišlljene politike za podjetja, ki so pretežni izvozniki in se ne gnetejo na domačem trgu," je dejal Jože Stanič. "Voditi bi morali ustreznejšo tečajno politiko, skupaj z izvoznimi spodbudami in stimulativnejšimi krediti za izvozne naložbe." Poseben problem so izredno visoke obrestne mere. Kako naj bomo konkurenčni proizvajalcem, ki za razliko od nas plačujejo le 8 - 12 % obresti.
In nazadnje so tu še previsoke dajatve na ceno dela.
V Gorenju Gospodinjski aparati smo si torej postavili zahteven načrt. Vemo, kakšne so naše naloge in obveznosti pri njegovi uresničitvi. Pri tem pa bi želeli, da država rezultate našega dela ovrednoti tako kot jih vrednotijo v državah, kamor izvažamo.
B.G.
PROIZVODNJA, INOVACIJE, TRŽENJE
K,
Slovenija na Domotechnici
Iskanje izgubljenega
Velh
Na velikem svetovnem sejmu gospodinjske opreme je sodelovalo tudi šest slovenskih podjetij, najvidnejši pa je bil razstavni prostor Gorenja. Gorenje sledi vsem razvojnim novostim v proizvodnji bele tehnike. Hladilniki in štedilniki, pralni in sušilni stroji iz Gorenja se lahko brez zadrege postavijo ob bok izdelkom najbolj znanih svetovnih proizvajalcev. Novosti, ki jih bo po zatrjevanju predstavnikov Gorenja kmalu mogoče dobiti tudi v domačih trgovinah, so pralni stroji, ki porabijo znatno manj vode in električne energije kot dosedanji modeli, s centrifugo s 1200 obrati pa perilo osušijo tako temeljito, da nam pri pranju ni treba dodajati mehčalca (kerže samo centrifugiranje zmehča perilo), sušenje pa je kratkotrajno in likanje skoraj odveč. Štedilniki se odlikujejo po dovršenem oblikovanju, poleg tega pa je izolacija popolnejša, s tem se zniža temperatura na srednji fasadi pečice - nevarnosti, da se, na primer, otrok opeče na vratih pečice, s tem praktično ni več. Hladilniki so na novo zasnovani, nekateri imajo tudi tretji razdelek s kletno temperaturo za shranjevanje zelenjave. Povečana je prostornina, predelki za shranjevanje mesa, tub, steklenic so nadvse praktični, police lahko vzamemo iz hladilnika, tudi če vrata niso odprta...
Dobrodošle novosti, ki nam jih, upajmo, ne bo treba gledati le od daleč in na razstavnih prostorih sejmišč.
Katja Kmet, Jana, 2. marca 1993
Govorimo o demokratizaciji slovenske družbe. Demokracija pomeni tudi sprostitev ustvarjalnosti, kije vir inovacij in s tem konkurenčnosti. Sodobno podjetništvo ne pomeni več samo lastništvo organizacije (kapitala), ampak predvsem ustvarjalno upravljanje inovacij na osnovi marketinga, raziskav in razvoja.
Lahko bi rekli, da se v Gorenju Gospodinjski aparati tega zavedamo. Peto pravilo podjetniške kulture poudarja nenehno kreativnost. Maja lanskega leta je bil sprejet nov pravilnike inovacijski dejavnosti. Ko pa preštejemo število inovacijskih predlogov, pa ugotovimo, daje to samo na papirju. V našem podjetju je bilo v letu 1992 prijavljenih 87 inovacijskih predlogov, kar pomeni 2 predloga na 100 delavcev. Gotovo se ni potrebno primerjati z Japonci, kjer beležijo letno 300 predlogov izboljšav delovnega procesa na 100 delavcev (vsak delavec 3 predlogi!), za ohranitev konkurenčnosti na tujem trgu pa bi se morali zamisliti že ob 20 do 50 predlogih, ki jih letno daje 100 delavcev v zahodnih in vzhodnih državah Evrope.
Zakaj tako malo predlogov, zakaj ostaja v našem podjetju ustvarjalnost zaposlenih neizrabljena? Res je sicer, da na splošno večino invencij in inovacij dajejo inženirji in tehniki v razvojnih in tehnoloških službah, vendar je množična stvaritev inventivna dejavnost potrebna, da se ustvari ugodna “ustvarjalna" klima v kateri lažje delajo tudi "profesionalni" inovatorji, po drugi strani pa zaposleni, ki sami razmišljajo o izboljšavah in novostih, te tudi lažje in uspešneje sprejemajo.
Naši gospodinjski aparati uspešno sledijo tujim izdelkom, vendar danes za konkurenčnost ni dovolj samo primerna cena, visoka kakovost, široka izbira, potrebna je tudi enkratno st ponujenega.
Razpisi izboljšav, nagradni natečaji, ustvar-
jalne naloge, krožki za izboljševanje kakoV°s in s
predvsem pa enotna politika in enak odnos1 stre inovatorjev in njihovih predlogov ne gledef s/sfe program bi lahko bila pot v inovativno družt v razviti svet, kjer je iskanje boljšega, iskafl' novega na vseh področjih (tudi financ, tržef’/
c/a/r
organizacije, itd.) postalo stil življenja.
Dagmar Vrtači Pod)
pot!
Zelena ura
P Os
Verjetno je bilo veliko naših sodelavk celo pred malimi zasloni prejšnji ponedeljekl' °rg; marca, ko je voditelj Borut Mencini1 reag pripravil oddajo Zelena ura.
V oddaji je sodeloval tudi Borut Jerabek, vo* Vlog tehnologije programa Hladilno-zamrzovs aparati. Na naše vprašanje, kako ocenjuje0 ^ dajo, je odgovoril:	, j
"Oddaja je bila razmeroma profesionalno Z°'	6la'
novana in solidno realizirana.	PriC£
Z ozirom na to, daje bila filmska predstavil6 p rob Gorenja ta ko rekoč osrednji del vsebine ter n daje, ki je sicer sodeč po naslovu imela pte° livno širši značaj, sem smatral, da zadostuje, da6 odločim za taktiko umirjene, vsebins) ^ zgoščene, a strokovno suverene komunika?'
z voditeljem in po potrebi z občinstvom. V tet ,azr(
oddaje sem opazil, da je voditelju tak na^j • vsestransko ustrezal, časovno in tudi sicer. rar je lahko tudi sam dovolj dobro razvil preds drug vitev Gorenja v sklopu oddaje."	^ 'r6nt
Vsal
Zakon o zamrznitvi plač
konc
alko|
S6Ve
lave
to|0.
Zam rznitveni zakon, ki ga je vlada priprav je^. v sklopu ekonomskega programa za iz^
iz krize, bo pričel veljati z izplačilom plač* „ mesec marec 1993.	Pa
dtruj
Zakon se sicer sklicuje na aneks k spl°^ avci kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ven dah dlca zaradi izrednega porasta plač v času po gaj3': dela določil tudi osnovo za obračunavanje plač- 1
je poprečje plač v obdobju september, oklo1
ibf'
november 1992, povečano za rast življenj
is*
stroškov od novembra 1992 do uveljavitve $ ona. Večina podjetij bo, zaradi enormni
povečanja plač v decembru lanskega leta,
o!
P
d
iroma v januarju 1993, morala v skladu z
za1
onom izplačati nižje plače. Čeprav naša fir^ ^1.1 ni med njimi, pa se bodo v času veljavne- pori( zakona turi pri nas realne plače zniževal® Večji skladu z eskalacijsko klavzulo, kot jo dolO" nav aneks. Tako se bodo plače v posamezn® 27
mesecu lahko povečale le v primeru, ko bo f°!
cen življenjskih potrebščin večja od 3 %:	p.
-	za rast cen življenjskih potrebščin nad 3 %c ^ J'
vključno 5 %, se plače lahko povečajo za 01 ' n do 1,4%;	, araz
-	če znaša rast cen življenjskih potrebščin n3 Dan
5 do vključno 8 %, se plače lahko zvišajo z' Nov, 1,5 do 3,8%;	, jet0
-	v primeru rasti cen življenskih potrebščin ne’ ■
Pred slovenskim parlamentom so tudi predstavniki svobodnega sindikata SKEI Gorenje protestirali proti zakonu o zamrznitvi plač. (Foto J .S.)
."vVSl,
8 % pa se plače zvišajo za vsak % rasti c6 ^
življenjskih potrebščin za 0,9 %.

^ 51.3 1'
KADRI
Vsak je človek zase
in ftvar' ogroža telesno, duševno socialno zdravje. Naš čas je čas s fesov. Leta in leta smo gradili 'S‘em> kije vsem zagotavljal delovno esto ne glede na to, koliko je bil kdo rokoven, uspešen. Te oblike sola ne varnosti ni več, saj podjetje in ^°ajetništvo zahtevata nov način dela. p ,e Za vse nas nova dimenzija. 0meni spreminjanje obstoječe or-Mnizacije, ki pa ni gruča °sarneznikov, temveč socialna or °ta'. ^sak človek v tej celoti pa je regg!1'Zem za sebe, vsak drugače
nik^if soc'a^ne službe v našem podjetju ^kor ni lahka, saj smo pogosto razpeti de^ f)oclie1niškimi interesi in potrebami D •vavcev. ki od nas mnogokrat preveč DrC|Tuiei°- Vsak dan rešujemo različne I 0 eme ali pa jih skušamo vsaj omiliti ,jVr|na način prispevati k boljši produk-°sti in ohranjanju socialnega miru.
r Se v,ea ie stisk, ki jih delavci ne morejo j6lir®s'ti, največkrat zato, ker jih niso do-S strah se ^hko 2 njimi soočili. Pred st) dru •0m’ žal°stio, krivdo in vsakršnim ij. tre 9|rT1 trpljenjem iščejo poceni rešitve v V-tni umiritvi z napojem ali s tableto, ko - °e^’ vsak nadomestek pa se potem alk ^ S ^ui®° stisko. Srečujemo se z sev ho^Zrnom in drugimi odvisnostmi in I eda duševnimi motnjami naših de-
tolrvv'"’ na kratko - socialnopa-^ i skimi pojavi, ki so za vse nas nepri-,e,ni m moteči
Q
Dtna^am0 pa tuci' vse vea nevrastenične lavc^en°St'’ nac^ katero toži veliko deri* dic 6V' utrujenost navadno ni posle-de| i3renapornega ali prekomernega a’ amPak življenja, ki teče po napačnih
Pr3zniki in prosti dnevi
P0-'V2- aPr'la ' Velika noč, velikonočni Ve-.eaeljek (praznik je spremenjljiv). Naj-j- na J ln najstarejši verski praznik, spomin e{ 2? s,ai®nje Jezusa od mrtvih. ai pr' aPril - Dan upora proti okupatorju. . pr .^nik naj bi nosil obeležje 0 .fašističnega boja v Sloveniji.
pr 2i maj - Praznik dela. Mednarodni ,gi ntk^dela, simbol delavskega razreda. i- kj0v6s Je to praznik v večini držav.
jeto° Pr' praznikih in dela prostih dnevih l3' v si’da Se Praznik oziroma dela prost dan :č na 0Ven'ji. ki je na nedeljo, ne prenese /Pednji dan.
tirnicah in človeku skupaj s kompleksi in konflikti jemlje telesno in duševno moč.
Z oblikami človekovega doživljanja, duševnega funkcioniranja in vedenja, ki se ocenjujejo kot abnormne, se seveda največ ukvarjajo psihiatri, mi sodelujemo le v procesih zdravljenja in rehabilitacije.
Delavce pogosto težijo problemi materialne narave, zato jim vseskozi pomagamo z nasveti pa tudi urejanjem družbenih pomoči (samo otroški dodatek prejema 10% delavcev). V okviru podjetja pa dodeljujemo pomoči v skladu s kolektivno pogodbo, o upravičenosti in višini solidarnostne pomoči odloča komisija v kateri so vključeni tudi predstavniki obeh sindikatov.
Vseskozi je aktualna tudi stanovanjska problematika, saj še vedno obstoja precejšnje število delavcev z nerešenim stanovanjskim vprašanjem. Zato smo se
Ugotavljamo, da ima dobra tretjina prosilcev več kot deset let delovne dobe v Gospodinjskih aparatih, v mnogih primerih sta v našem podjetju zaposlena oba zakonca.
Število invalidov in rekonvalescentov
se zadnja leta nekoliko zmanjšuje, vzrok za to so prerazporeditve v Invalidsko podjetniški center in pospešeno invalidsko upokojevanje. Pri delavcih za tekočimi trakovi se vseskozi pojavljajo oboljenja hrbtenice ter težave z rokami in nogami.
Pri delavcih v montažah opažamo tudi težave z živci, v lakirnicah in dodelavah je precej rekonvalescentov, bolnih na dihalih. Pogoste so tudi kožne spremembe (alergije). Vsem, ki zaradi zdravstvenih omejitev niso več sposobni opravljati svojega dela, konstantno iščemo ustrezna delovna mesta pa tudi druge rešitve kot je na primer invalidska upokojitev. Vsekakor pa bi bilo potrebno posvetiti še več pozornosti humanizaciji delovnih pogojev.
Število invalidov in rekonvalescentov po programih
st. inv. in rekonv.
število delavcev
Število invalidov Število delavcev
Število rekonvales
v Gorenju Gospodinjski aparati tudi odločili, da izpraznjenih stanovanjskih enot ne bomo prodajali, temveč dajali v najem za določen čas delavcem, da si bodo lahko tudi v bodoče urejali stanovanjske probleme.
V preteklem letu smo v skladu z novim pravilnikom izvedli tri razpise za posamezna prosta stanovanja (3 trosobna, 5 dvosobnih in 4 garsonjere). Prijavljalo se je okoli 200 delavcev, le malo je najemnikov, ki iščejo ustreznejše stanovanje. Večinoma so podnajemniki, katerih stanovanjski standard, posebno higienske razmere so posebno slabe.
Predvsem zaradi boljšega zdravstvenega varstva, zmanjšanja izostankov že več kot tri leta deluje naša ambulanta prve pomoči. V njej medicinski sestri nudita prvo pomoč, izvajata določene terapije, opravljata triažo pred odhodom k zdravniku in izdajata bolniške kontrolne liste.
Rezultati so vsekakor pozitivni, kažejo se predvsem v zmanjšanju odsotnosti z delovnega mesta, zmanjšanju bolniške pa tudi v zadovoljstvu delavcev samih.
Zlata Golja
3i.:
KAKOVOST
5
Zaupanje se gradi na zanesljivosti
Svet se hitro vrti, dan ni dnevu enak in tisto, kar smo se naučili včeraj, bomo morda že jutri morali dopolniti, spremeniti, zamenjati. In zato, čeprav smo v Gorenju Gospodinjski aparati začeli izobraževati že pred leti, se seminarji s tovrstno vsebino vrstijo danes bolj kot kdajkoli.
Prejšnji mesec je tako skupina 21 delavcev razvoja Pralno-pomivalnih aparatov zaključila predavanje z naslovom Laboratorijsko	preizkušanje
zanesljivosti, pravkar pa naj bi predavanja Primoža Soviča na to temo poslušali še razvojniki iz Kuhalnih aparatov. Na predavanjih, ki se vključujejo v širši koncept aktivnosti programa zanesljivosti, udeleženci spoznajo osnove teorije zanesljivosti, postopek laboratorijskega preizkušanja zanesljivosti in primer vrednotenja rezultatov. Poseben poudarek-pa je pri tem dan praktični uporabi znanj, pridobljenih na predavanjih.

IS1
K*. ■
Ef ■ m
Primož Sovič
vosti se odločamo, ker lahko v sorazmerno kratkem času dobimo podatke o izdelku in njegovem delovanju, ki veljajo za daljše časovno obdobje.
Na ta način izdelek preizkusimo pred no pride v proizvodnjo in na trg ter se tako med drugim izognemo stroškom, ki nastanejo zaradi servisiranja v garancijski dobi (v poprečju na vsak izdelek prihranimo 10 DEM). Če torej zmanjšamo število posegov, smo uspešnejši tudi ekonomsko, naš izdelek pa pridobi tudi ostale konkurenčne prednosti zanesljivega izdelka, kot je naprimer dobro ime podjetja. Razvojniki seveda sodelujejo pri planiranju preizkusov, še pomembneje pa je, da znajo rezultate teh preizkusov pravilno ovrednotiti.
Znanje ni toliko pomembno poznavanje p°:	i
topka kot rezultati laboratorijski I preizkušanja zanesljivosti kot osnova 1 nadaljne razvojne odločitve. Prav zato na P® l/ei dročju Zagotavljanja kakovosti pripravlja pu računalniški program, ki bo nudil bazo p<^3 še$ kov o teh preizkusih.	n/c
/s
Kot pravi Primož Sovič, ing. strojništva, M na Fakulteti organizacijskih ved diplomiral Pr®' z nalogo s področja zanesljivosti, je tret-znanje povezano z zagotavljanjem kakovi Naj razširiti.	Ze:
nih
Le na ta način bodo sodelujoči v procesu na5 vor! tajanja novega izdelka govorili isti jezik. T°r nap
je tudi vodilo vseh sodelavcev Zagotavljati ^ kakovosti, ki sicer ne ponujajo čudež^ ^ -
Naredi dobro že prvič!
Kakovosten izdelek, takšen, ki bo skladen s pričakovanji kupca, ne nastaja samo na tekočem traku. Njegova usoda je določena že mnogo prej.
Kaj je pravzaprav zanesljivost? Definicijo lahko preberemo tudi v opomniku, ki ga je za izvajalce pripravil Primož Sovič, sicer delavec Zagotavljanja kakovosti. Zanesljivost je verjetnost, da bo izdelek pod določenimi pogoji deloval določen čas. Z laboratorijskim preizkušanjem zanesljivosti pa skušamo ugotoviti, zakaj in po kolikšnem času nek izdelek odpove.
Prav zato so naši strokovnjaki iz službe Zagotavljanja kakovosti v izobraževanje za to področje (skupaj s službo izobraževanja) pritegnili vse, ki so kakorkoli povezani z začetno fazo, s predpripravo proizvoda ali procesov karakteristik. Naredi dobro že prvič, nas poučujejo in, če bi naj to zares naredili, brez načrtvovanja poskusov včasih ne gre.
"Dandanes je na tržišču poplava različnih proizvodov, ki jih večinoma odlikujeta kakovost pa tudi nizka cena. Proizvodi, ki teh lastnosti nimajo, klavrno končajo. Rešitev je v celovitem obvladovanju kakovosti, načrtovanje poskusov je eden njegovih segmentov." poudarja Boris Štefančič, dipl. ing. elektrotehnike, ki je minuli teden vodil seminar o Načrtovanju poskusov za vodje proizvodnje, službe razvoja in tehnologije Pralno-pomivalnih aparatov.
Zakaj načrtovanje poskusov? Razlogov je več, pravi Boris Štefančič. Najpomembnejši pa so zagotovo dopolnjevanje znanja o določenem
rešitev, ampak le metode, ki pomagajo pri d®1 ^
f Pil!
Stil P 02 dot bo| Mir
problemu, prihranek denarja in časa.	z n:
V predpripravi poskusa, kot sestavnega d®- ^ njegovega načrtovanja, sodelujejo vsi, kif kakorkoli povezani s problemom oziroma 9) ^ f poznajo. To je team, ki z izmenjavo idej1 ac zamisli, jasno in razumljivo definira proble,, gaj; določi katere karakteristike bodo merili, 11 V s trezno merilno metodo in na osnovi izkuš6® obr
določi vplivne določene nivoje.
faktorje nastavljanje
Boris Štefančič
Nato izberejo ustrezen ortogonalen pos'
Takrat so v šolske klopi ponovno sedli Minka Bartolac, Ciril Camloh, Bojan Felle, Marijan Grešovnik, Vera Karner, Jože Kotanec, Bogo Košir, Uroš Kovačič, Jakob Koželjnik, Peter Koželjnik, Zlatko Novak, Boris Petrovski, Milan Razboršek, Nadja Rebec, Štefan Riga, Mirko Rožanc, Miran Sagmeister, Emil Sevčnikar, Valerija Sluga, Marjan Verbič in Drago Zorman.
Z njim preverjamo zanesljivost novih konstrukcijskih rešitev, kupljenih komponent in stabilnosti proizvodnega procesa glede zanesljivosti.
Za laboratorijsko preizkušanje zaneslji-
Ust Por tivn taki
Poe del, KUS 'Uči
kjer lahko vsak faktor ocenimo neodvisno 0‘ *ehi drugega. Gre za pristop poimenovan po jap0® j1® skem strokovnjakuTaguchiju, ki je vse znad iZo| o uporabni statistiki uspel zbrati in prirediti‘‘ ovr, hitro inženirsko uporabo. Z malim števil" pra, kombinacij lahko tako dobimo zslo dobra if^ macije, ob tem pa prihranimo čas in de na1; Sq Seveda poskusu sledi analiza njegovih reZ° ? tatov, ki pa je glede na izbrani ortogonal® „ P
i pr-
poskus, povsem rutinska zadeva. Načrtovanj ^ ^
poskusov je bilo pri nas že preizkušeno. - .. „ omeniti, da načrtovanje posusov po Tagucht Usi v Gorenju v zadnjih dveh letih sofinanciralo N’ Prip Ministrstvo za znanost in teh no lotijo, in goto'' p6| bodo tovrstvo znanje s pridom uporabljali v ^ v drugihprogramih in drugih strokovnjaki, Z3; jžrr|
to ni yadnji takšen seminar. Predvideno je.
>> leg;
Na seminarju Načrtovanje poskusov
bi se vrstili kontinuirano, dokler ne bodo z< ^ todami seznanjeni razvojniki in tehnologi vseh programih Gorenja Gospodinjski ap^ P®ti rati.	9aj
bili,
B-6
ji 31.
SREČANJA
3J Mirko Pušnik
L pe<: kot dvajset let [e tega, kar je Mirko jai .Usn* prišel iz Železarne Ravne v
sto halo Gorenja montirati st iška I-lcein potem tu tudi ostal. V tem času (ij bilo vsega, dobrega in slabega, p tevi, a mu ni žal, da se je tako odločil.
0 aJ_Prej je bil mojster v Hladilnikih, zdaj je 6 sesto leto oddelkovodja v Zamrzovalni v' ornarah. Eno ali drugo, oboje je odgo-if>: °rno delo. Seveda, če moraš skrbeti za iij; hoteno defo 150 ljudi, potem je tudi :riil | ^vornost večja. Obvladati je treba ne 0,1 Q ehnološke postopke, ampak tudi or-, p Racijo dela. "Znanja," pravi Mirko SmSn'k’ ni nikoli preveč. Človek se ne e z nečim zadovoljiti," in še nekaj ne 7*abi Poudariti: "Delo ni nikoli tako bo|jš° !?arejeno’ da ne b’ moglo biti še
^'rku Pušniku je v veselje delati z Ij udmi, let nl|rni se sproti dogovarja in zato delavci s; D ZurTlei°. da je včasih potrebno malo bolj .ll n ?r,ied in delati, četudi to ni bilo L crlovano. Plan dela je treba pač prila-yl: ^atl ostali proizvodnji.
et o(3rUrov'nskem delu, kjer delajo za vse tri n1 6 Hladilno-zamrzovalnih aparatov,
Mirko Pušnik
izdelajo med drugim dnevno po 2600 ohišij, lakirnica pa služi predvsem obratoma Zamrzovalne skrinje in Zamrzovalne omare. Povsod je treba biti v pripravljenosti in dosleden. Če bi se zataknilo pri njih, tudi proizavodnja aparatov ne bi tekla.
"Luštno je delati, če je le kaj," pravi Mirko Pušnik, ki prihaja v tovarno tudi popoldne ali ponoči, če se mu zazdi potrebno. V teh letih se mu je pač razvil nekakšen občutek za to. Takšno delo je seveda naporno in prav lahko se nam naše baterije prehitro izpraznijo. Mirko Pušnik, ki je že več kot dve desetletji lovec, svoj vir energije išče v naravi, kjer
Podjetnost ni le podjetništvo
1^°, da podjeten delavec ustanovi lgJe Podjetje, s svojo podjetnostjo ko koristi tudi Gorenju.
dstv;
ar't' bi morali ozračje, v katerem bi
tivn~ V'v zaživeli ustvarjalnost, inova-
P°novn0 _________ _______
tak"081, Sarr|oiniciativnost in kar je še p0Jnib Podobnih lastnosti, ki odlikujejo ^1 letne ljudi. Spodbujati raziskovalno
ys tuc? !Udi z denarno pomočjo drugih insti-0; (6l tnaprimer Ministrstvo za znanost in 3i> na n^09'i0) in pri tem ne pozabiti na ljudi, rji i2ob'ade raziskovalce in nagrade zanje, j) oVnraževanje, spremljati bodoče strok-prJa*e- Načinov je seveda veliko in fcf Mar.z®prav n'so l<al<šna posebna novost.
‘i a^ikie bi jih morali le oživiti, mnogokje \ 2a 2e uveljavljeni, le da niso posebej J	in formalizirani,
jlji bj( SerTI tem pa je najpomembnejše, da ilf "ust Spoc|bujena podjetnost dala rezultat, ud pr: arila večjo vrednost, ki jo bo nekdo >v< p6| ravljen plačati", kot je dejal Peter Kre-^ v n lre^tor skupnih razvojnih dejavnosti ^enju Gospodinjski aparati in eden ^ Vorp d razPravljalcev na delovnem razgo-1, je 0 spodbujanju in razvijanju notranji Petei,P0^etn'atva- Na razgovoru, bil je v 9a i ’ ^9' marca 1993 v Gorenju, vodil pa bili v k"-^°jc> zalni bilo (morda niso 6 a°ljeni) predstavnikov manjših, zlasti
hčerskih podjetij Gorenja Gospodinjski aparati. Prav ta podjetja bi morala z notranjo podjetnostjo ustvariti tržno zanimive programe in se čim prej postaviti na svoje noge.
Čeprav seveda nihče ni zanikal, da bi bil tovrsten veter dobrodošel tudi v podjetju, kot je naprimer Gorenje Gospodinjski aparati, ki mora kot velik izvoznik biti nenehno pripravljeno na izzive tržišča. Tudi odzivanje na vedno nove in nove zahteve tržišča je namreč ena od lastnosti podjetnih ljudi. Vse te lepe lastnosti podjetništva bi morali v Gorenju izkoristiti. Kajti, še vedno je preveč primerov, ko so nekateri tako podjetni, da koristi le njim samim, ne pa tudi Gorenju. Znanje in zveze z morebitnimi kupci, oboje pridobljeno v Gorenju, namreč izkoriščajo le sebi v prid.
Kakorkoli že, delovni razgovor o notranjem podjetništvu je bil živahen, mestoma tudi polemičen. Na njegovi osnovi pa naj bi z nekaterimi že pripravljenimi tezami izoblikovali dolgoročne usmeritve, ki jih bo obravnavalo in (morda) sprejelo poslovodstvo Gorenja, da bi kot take postale sestavni del vrednot Gorenja
B.G.
se razbremeni psihično in ohranja svojo fizično zdržljivost, kot pravi.
V gozdove, za katere ga je navdušil oče, ga vabi tudi prepričanje, da je v naravi mnogo bitij, ki potrebujejo njegovo pomoč. To velja tudi za njegov odnos do ljudi. "Če je nekdo naredil nekaj narobe, mora to vedeti, ne smemo pa ga zato izločiti," pravi Mirko Pušnik in še dodaja, da se je z ljudmi treba pogovarjati in prisluhniti njihovim težavam."Vsako živo bitje potrebuje neko oporo." meni Mirko Pušnik. Njemu je gotovo v oporo družina, za katero pravi, da je s tremi otroki nadpovprečna in o kateri pripoveduje s ponosnim nasmehom. Trdnost mu daje domača Graška gora, na katero se vrača znova in znova, čeprav si je nov dom ustvaril v Slovenj Gradcu. Kraje, kjer človek preživi otroška leta, pač ožarja neko posebno sonce, četudi je bilo do šole uro hoda. Mirko Pušnik je tudi kot dijak, najmlajši izmed štirih otrok navezan na svoje, raje zgodaj vstajal (pozimi tudi ob 3) kot da bi bil v internatu. "Takšno je bilo življenje in življenje je zelo lepo," pravi Mirko Pušnik, ki je prepričan, da se s pravočasnim ukrepanjem lahko izogneš mnogim težavam.
Božena Gorjan
Mi med seboj
Iz srca se zahvaljujem bivšim in še vedno mojim dragim sodelavkam in sodelavcem Posebne finančne službe Gorenje Gospodinjski aparati, ki mi po letu slovesa, ko sem morala zapustiti službo zaradi bolezni, še vedno izkazujejo nadvse prisrčno pozornost. To mi pomeni, kot da bi bila še vedno med njimi, z njihovimi delovnimi skrbmi in uspehi, ki jih dosegajo. Želim jim obilo zdravja in poslovnih uspehov. Hvala.
Marica Bračič
Z željo, da bi se vsem sodelavkam v obratu Zamrzovalne omare zahvalila za darilo, seje v uredništvu oglasila Anica Tepeš. Po skupno 29 letih dela, od tega v Gorenju kar 23 let, se je 16. marca upokojila.
Torej Anica Tepeš, ki je nazadnje delala v obratu Zamzovalne omare pri vakuumiranju, se zahvaljuje za lepo pozornost, posebej pa še mojstru in vsem sodelavkm na prevzemu, ki so ji izročile darilo. * v
Hvala odboru Neodvisnega sindikata za obisk
v daljšem bolniškem staležu in za paket, ki so mi ga prinesli.
Bila sem prijetno presenečena, tako vsaj vem, da nisem sama s svojimi težavami in vidim, da me niso pozabili. Nisem prvič na daljšem bolniškem staležu, ampak je bil to prvi obisk predstavnikov sindikata pri meni. Še bolj me veseli zato, ker to dela novi sindikat, saj stari ni delal drugega, kot pobiral denar.
Še enkrat hvala vsem, ki delajo na tako human in lep način.
Vida Pahor, delavka IPC
IZOBRAŽEVANJE
IZC
Poslovodna šola Gorenje
Tretja generacija sklenila program usposabljanja
V začetku marca je zaključila program usposabljanja tretja generacija Poslovodne šole Gorenja, zadnje predavanje o sodobnih vidikih in pristopnih trženja na tujem trgu pa je imel mag. Ciril Paluc, direktor dunajskega Gorenja Handels.
Doslej je poslovodno šolo končalo 42 mladih managerjev Gorenja, v prvih dveh generacijah so slušatelji spregovorili o primerih iz prakse, medtem ko je sedanja generacija predstavila predloge reševanja aktualnih problemov iz poslovanja Gorenja, na predstavitev pa so povabili tudi najdogovornejše poslovodne
delavce Gorenja.
Ob podelitvi diplom, med prejemniki bodo tudi Nevenka Režek, Izidor Kodre in Adi Hudarin iz Gorenja Gospodinjski aparati, bodo aprila pripravili še študijsko srečanje, na katerega bodo povabili dr. Davorina Kračuna, ministra za ekonomske odnose in razvoj. Pričakujejo, da jim bo spregovoril o aktualnem gospodarskem trenutku Slovenije.
Zaradi aktualnosti nalog, ki sojih obdelali omenjeni slušatelji iz Gorenja Gospodinjski aparati, jih na kratko predstavljamo tudi v današnjem Informatorju.
Domotechnica in Gorenje
Izidor Kodre, po poklicu ekonomist, se je v Gorenju zaposlil leta 1976 in vseskozi delal v izvozu, najprej tudi za pridružene programe v sozdu Gorenju, zadnjih deset let pa za Gorenje Gospodinjske aparate. Od leta 1992 pa kot pomočnik direktorja trženja Gorenja Gospodinjski aparati pokriva tudi področje prodaje v Sloveniji.
Usposabljanje v poslovodni šoli ocenjuje zelo pozitivno, saj slušatelji pridobivajo širša znanja, spoznavajo nova področja, s katerimi se ob delu ne srečuješ. Izidorju Kodre tu so bila všeč predavanja s področja komuniciranja ter načinih in vodenju pogajanj, poslovno obnašanje in še marsikaj, kar v naših šolah pred leti še niso poznali (sodobne metode iz zahodnih držav).
V svoji nalogi Domotechnica in Gorenje je najprej predstavil trende velikih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v svetu ter podal kratko oceno, kako in kaj je pokazalo Gorenje na letošnji največji razstavi gospodinjskih aparatov na svetu.
"Ocenjujem, da je bila naša predstavitev izjemno pozitivna na solidnem evropskem nivoju in obenem ugotavljam, da so to opazili naši poslovni partnerji," je o Domotech-nici povedal Izidor Kodre in dodal, da se na področju gospodinjskih apratov ni zgodilo nič revolucionarnega, seveda pa ne gre zanemariti funkcionalnih in estetskih izboljšav aparatov. Torej novih načinov kuhanja in shranjevanja hrane ter nege perila še ni.
Gorenje Gospodinjski aparati je' predstavilo novo paleto hladilno-zamrzovalnih aparatov tretje razvojne generacije v širinah 500, 540 in 600 mm in v litražah od 70 do 360 litrov, tu pa
so bili zajeti _tudi naj večji razvojni dosežki našega podjetja. Predstavljena je bila nova linija inoviranih štedilnikov širine 500 mm in tudi nov design vseh kuhalnih aparatov. To so domala vsi kupci zelo pohvalili. Z dvema osnovnima dizajnoma se ponašajo tudi pralni stroji (od 400 do 1000 obratov). Odlično pa je bil ocenjen model s 1400 obrati tako po oblikovni in tudi funkcionalni strani, seveda pa je ta aparat še v razvoju in Izidor Kodre upa, da ga bodo lahko čim prej ponudili tržišču.
"Seveda pa strokovna služba pripravlja podrobno poročilo in šele na takšni podlagi bo možno podati končno oceno uspešnosti sodelovanja na tako pomembni svetovni razstavi," je ob zaključku povedal pomočnik direktorja trženja Izidor Kodre.
Ločiti zrno od plevela
Prav gotovo predstavlja program poslovodne šole za mlade strokovnjake svojevrsten izziv in pomeni tudi tisto dopolnitev, ki jo zahtevajo razmere v vse hitreje razvijajočem se svetu.
Svoje mesto in moč pa imajo pri tem tudi informacije. In zaradi tega je bila posebna dopolnitev programa naloga Nevenke Režek, diplomirane ekonomistke, ki je govorila o informacijah za odločanje in vlogi službe plana in analiz.
Nevenka Režek, ki vodi to službo v Gorenju Gospodinjski aparati, je uvodoma predstavila njeno osnovno dejavnost, le-ta pripravlja, zbira, ureja in tudi izdaja dnevna poročila o proizvodnji in prodaji, tedenska poročila o prodaji, nabavi, finančnem stanju ter mesečna poročila za proizvodnjo in o finančnem stanju. V njihova opravila sodijo tudi priprave mesečnih in letnih planov, občasne naloge po naročilu in metodologija priprave poročil in planov.
Služba plana in analiz je neposrec povezana z informacijami, ki prihajajo od c prihajajo pa od drugod. Tako jih obdelajo"1 todološko in posredujejo naprej. Na krati* lahko rekli, da je danes, v razft® računalništva, informacij dovolj in na pretek prav zato, ker jih je preveč, nastaja nov p" lem, kako "ločiti zrno od plevela".
Tako je v svojem prispevku Nevenka Rež ki se je v Gorenju pred šestimi leti zap°s sicer kot štipendistka Gorenja in pripravnic službi plana in analiz, opredelila proble' med katerimi poudarja poplavo in form3 kljub temu pa se tudi zgodi, da včasih zmaf bistvenih informacij za odločanje, obs* neenotna metodologija prikazovanja p0" kov, časovna izguba ob podvajanju podat* torej gre tudi za delitev dela.
In kakšne so rešitve? Nevenka Režek j6 predstavitvi predlagala, da na osnovi an* med vodilnimi delavci selekcionirajo info,|, cije, ki so potrebne za odločanje, in ločijo ti"1 ki so namenjene splošni informiran0;
Določiti morajo roke in izbrati ustrezno n1-' qQc dologijo priprave in se dogovoriti za prion*6 _,
vrstni red časovne obdelave.
da t To i
"Informacije za odločanje morajo biti k*3, |jra1 in jedrnate, tabele pregledne, podlog6' v Pl podrobnajše analize pa vedno na raZP Iti g lago," je bila ena od zaključnih misli Neve*’1 Režek, ki je prikazala kot primer tudi bila" pa | uspeha in jo poimenovala v analizo dobič*3 ^
Cenejši izdelki ob zagotovljeni kakovosti
Večino let dela v Gorenju, več kot dvajset jih je, je Adi Hudarin tesno povezan s proizvodnjo štedilnikov in drugih kuhalnih aparatov. Svoje delovne izkušnje je kot ključavničar začel pridobivati v kontroli proizvodnje štedilnikov, bil nekaj časa
i vyi z. v v vii i jo o m i ir\v v , vi i i i orxcij vtavv« , v ;
visni dejavnosti, se vseskozi izobraževal j-
delu in se vrnil v današnji program Kuha1*1
aparatov, kjer je danes vodja proizvodnje- kvaij Iz njegove seminarske naloge z daljšim nasl°^
Kako oblikovati proizvod - tehnološki ProceT[)ai^ izdelati izdelek najceneje do svetovne kakov 10 in zadovoljnega kupca je moč razbrali nie5,
široko poznavanje razvoja, tehnologije in proizvoo veS(r Adi Hudarin v svoji nalogi poudarja, da kak°vl *9ntn izdelka izvira že iz njegovega razvoja in obli ko za kar veljajo določena načela: funkcionalnost, ^en^ jhna teža, zmanjševanje obratovalnih stroškoV' y ^ j manjše gabaritne mere, enostavno upravljani6 h0 vzdrževanje, največja varnost in zanesljivost. Avt", P modele razvoja in oblikovanja razdelil na pet stop' 0k od predprojektnih raziskav do končnega oblikova"' rvj da bi na takšni osnovi zastavil tehnološki si^Porn. (linijska proizvodnja v ritmu). Tudi sistem tehnolwKnjjc je analitično razgradil (od pregleda obstoječih ^^SVoj^
macij o proizvodu do določitve delovnih mesi) c.',
določitve načinov proizvodnje (postopni, vzpd f kombinirani). V zaključnem delu naloge je Adi HU03,
opozil na problematiko proizvodnje, med bistven1 je uvrstil velik asortiment izdelkov, kakor1 ^ sestavnih delov. Da pa bi izdelek izdelali najcenel6 čim hitreje in jih pravilno obremeniti, hkrati' upoštevati nč;rtovanje dela, planiranje.
Hinko Jert
J
'ZOBRAŽEVANJE
m6| q "NALNIŠKI TEČAJI-V računalniški učilnici izobraževalnega centra Gorenja 1,16 da ^odir,jski aparati so v minulih dneh sedle za računalnike delavke iz Trženja, ^ 1 si pridobile znanja iz takoimenovanega paketa Quatro Pro. d arflE?n?eni' da jim bo računalnik v veliko pomoč tam, kjer so potrebne tabele, gei V n ^n' pril<aziin računski pregledi.
aif in ' s.l<uPini te9a ciklusa predavanj, ki jih je vodila Vida Kermelj, Iz službe plana /eni pet naliz Gorenja Gospodinjski aparati, so tečaj končale Katja Plešej, Sanda jlani ng [fS| Gesa Petek, Stanka Štimulak in Malčka Pritržnik, v drugi skupini (na sliki) ička pQz elra Buršič, Vikica Vrabič, Bernarda Naveršnik, Tea Bojadžijevska, Darja
Kultura
^0,v'a knjigarna v središču tlenja
O*. 1S- aprila 1993 bo Gorenje Kul-I prgs-Ca’ °dprlo Knjigarno Kulturnica na
Hgam T'10 (stara pošta) v Ve'enl'u-
I iski ce na Kulturr|ica bo informacijsko-promoci-I Pos|q nter' ^ 130 ponudil vpogled v literaturo za Zašjrx0dno sdukturo, vzgojo in izobraževanje, ^ro in° ^urnanistično vzgojo, strokovno litera-$i iPro u^l36nike za vse starosti ter tujo litera-
grartjgarri'do *ud' oddelek šolskega video-pro-
3',<i	do delovala kot posrednik med
il0JPodioi-nirn' tuj'rni in našimi založbami, šolami,
^D6i°v!iZ0samezniki-
ieg(/stv0 . 00 v sodelovanju z Zavodom za šol-odiivestnj^ nclra9oškim centrom, Gospodarskim k^tentnj^0171 ter drugimi uglednimi in kompen-lVal*Pr°rr)o l..Ustanovarr|i in posamezniki.
^ EnkratC'!Ska 'n selektivna predstavitev knjig bo |V: ,V Sod a ' dvakrat na mesec.
^1'bo p 6 0Vaniu z Epicentrom iz Ljubljane vam nD«*s®r,nUdila vP09l6d v določena področja tuje >rvi °VQne 'iferah/re.
ii^Poriujg P° otvoritvi - Knjigarne Kulturnica jloJKnjiggm ^ P°Pust Pr' nakupu vseh knjig.
v Gorenju in sv°i pu|tv G°renju
uda'
.nsl	■
a" dlturnica že prodaja šolske eltii	učbenike!
Kulturnica bo še naprej obdržala
Delavnice za poslovodne delavce
22. april: Konstruktivno razreševanje nesporazumov
13. maj: Ustvarjanje in vodenje učinkovitega teama komunikacija v majhni skupini
3. junij: Uspešna prezentacija in nastop julij: Poslovni bonton september: Poslovno darilo - ali pravilno odločamo
oktober: Ali smo produktivni v pisarnah november: Nov način razmišljanja menedžerjev
Razvijanje pozitivnega mišljenja december: Komunikacija z vidika jasnosti jezika
Vabimo
April: Ogled predstave, Prešernovo gledališče Kranj ZBEŽI OD ŽENE (datum kasneje)
Praga: Program izleta in cena v pisarni Kulturnice 853-321, int. 948
Petek, 16. aprila, ob 19.30 dom kulture Velenje za gledališki abonma in izven Moliere: SVATBA PO SILI (ulična burka)
Gre za priredbo komedij: Zdravnik po sili, Izsiljena ženitev, Leteči zdravnik, Ljubezen -zdravnik, Sganarel ali namišljeni rogonosec, Gospod plemenih Prasetnik, Smešni preciozi, Žlahtni meščan
Brez kratkega stika
Poleg znanih kaset 2000 S za učenje tujih jezikov vam je v strokovni knjižici na voljo tudi učni komplet (priročnik in kaseti) Contacts: Angleščina za poslovne, strokovne in družbene stike.
Namenjen je vsem, ki že imate osnovno znanje angleščine in želite svoje znanje osvežiti ter izboljšati svojo sposobnost za sporazumevanje v tej jeziku.
Če ste nespretni pri uporabi svojega znanja, če vam manjka sproščenosti pri vključevanju v pogovor, če vaše uho ni vajeno tuje govorice, posebno še, kadar ta teče hitro in v njej mrgoli pogovornih izrazov, vam bo ta priročnik v pomoč pri premagovanju teh težav.
Telefonska številka strokovne knjižice je 853-321, interna 915.
Breda Pritržnik
Priporočamo
Prednaročilo za učni komplet KAKO SE UČIMO (Založba Tangram v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in Andragoškim centrom RS). Po prednaročilu založbe je to najboljši učni komplet za razvijanje sposobnosti učinkovitega učenja, namenjen je tako odraslim, kakor mladim, strokovnjakom in laikom. Učni komplet izide julija.
ZA ZALJUBLJENE IN MANJ ZALJUBLJENE (pomlad je, radi bi vas spomnili)
ROBERT A. JOHNSON - MIDVA - psihologija romantične ljubezni Naslanjajoč se na načela Jungove psihologije, Robert A. Johnson razkriva nenavadna prepričanja o ljubezni, ki so skupna vsem zahodnjakom, tako ženskam kot moškim, in razbija iluzije, ki jih gojimo o zaljubljenosti in o njegovi vlogi v našem življenju. Hkrati v tem elegantnem, superiornem delu na novo definira, kaj naj bi bila in kaj je lahko ljubezen.
Zaljubljenci verjamemo v privide, čeprav na koncu plen smo nostalgije, tako je pač: Ameriko odkrije le redek srečnež, ki s poti zaide.
(Ciril Zlobec)
ka13i.3.
Otroški dodatek
Obvestilo prejemnikom družbene pomoči otrokom
Obveščamo vse dosedanje prejemnike družbenih pomoči otrokom, da lahko pri svojih poenterkah dvignejo vlogo SPNi, s že izpolnjenimi podatki o osebnih dohodkih. Te vloge oddajte v socialni službi. Ne pozabite vpisati enotnih matičnih številk (EMŠO) za vse družinske člane. Prav tako morate predložiti potrdila o premoženjskem stanju in potrdilo o izplačani štipendiji v letu 1992, če jo otroci, seveda, prejemajo.
Delavci, ki dosedaj niste prejemali pomoči, menite pa, da se je vaš materialni položaj bistveno poslabšal, lahko prav tako zaprosite za pomoč. Odmera za presojo upravičenosti so vsi neto dohodki, ki jih je družina prejela za leto
1992,	vključno z izplačanimi prejemki v obliki bonov, izplačljivih obveznic in podobno. Dohodkovni limit znaša 13.250 SIT neto mesečnega dohodka na družinskega člana v letu 1992.
Pohitite, rok za oddajo vlog je 15. april
1993.
Socialna služba
Gorenje Gospodinski aparati
ponovno objavlja
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo osebnega avtomobila audi 100, ki bo 5. aprila 1993 ob 11. uri pred ali v garaži (upravna stavba Gorenja).
Isti dan bo med 9. in 11. uro razprodaja osnovnih sredstev po znižanih cenah v šotoru pred obratom Pohištvo. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 601 I. ATC.
Obvestilo
Obveščamo vas, da se je Gorenje Korting preselil v Trst, njihov novi naslov se glasi:
GORENJE KORTING ITALIA s.r.l., Via S. Caterinada Sirena, 5,34122Trieste, Telefone: 040/3752111, Fax: 040/662121
OPOZORILO - Lastnik zemljišča preko interne dovozne ceste v Gorenje - zahodno od hale Galvane (pri tovarni vratarnici) se nam je pritožil, da mu zaposleni v Gorenju uničujejo travno površino. Po njegovem zemljišču si pešci iz smeri Pesje ubirajo bližnjico in so dejansko ustvarili že pravo shojeno pot.
Pritožba lastnika je upravičena. Pozivamo vse, ki so do sedaj ubirali to bližnjico, da za prihod in odhod z dela koristijo urejene poti in naj ne uničujejo privatne lastnine. V primeru ponovnih pritožb bomo morali uvesti do kršiteljev ostrejše sankcije.
Investicije
Takšnih turnirjev bi naj bilo še več
Društvo za športno rekreacijo Gorenje je razpisalo odprto prvenstvo Gorenja v odbojki za leto 1993, za katerega se je prijavilo kar po osem moških in ženskih ekip.
Žal pa minulo sobotno popoldne v lep športni objekt pri osnovni šoli Šal ek ni privabilo vseh prijavljenih moških ekip, tudi ne vseh prijavljenih iz Gorenja, ki so imele prost vstop na turnir, za zunanje ekipe pa je bila prijavnina. Kljub temu pa je turnir lepo uspel, zmagali so mladi odbojkarji ekipe Sipak pred Tiskarno in ekipami RLV in Gorenje HZA. "Takšnih turnirjev bi lahko bilo še več," je z zadovoljstvom komentiral član ekipe Tiskarne Bruno Zagode in od nedavnega tudi predsednik Športne zveze Velenje.
Izidi: RLV - Sipak 0 :2, Gorenje HZA : Tiskarna
1	:2, Sipak: Gorenje HZA2: 0, Tiskarna : RLV
2	: 0, Gorenje HZA: RLV 1 :2, Tiskarna: Sipak 0 :2.
Vrstni red: 1. Sipak 6 točk, 2. Tiskarna 4 točke, 3. RLV Velenje 2 točki in Gorenje HZA 0. Ženski turnir bo v petek, 2. aprila 1993.
Jedilnik za april 1993
		I. Menu	II. Menu
ČE	1.4.	Goveja juha z govedino, j. zavitek	Kuhana govedina, grahov pire, zavitek
FE	2.4.	Puran v gobovi omaki, široki rezanci, solata	Dušen piščanec, široki rezanci, solata
PO	5.4.	Pasulj s prekajenim mesom, kislo mleko	Porova enolončnica, jogurt sadni
TO	6. 4.	Sesekljana pečenka, pommesfrittes, solata	Krompirjeva musaka, cvetača v solati
SR	7.4.	Testenine z mesom, solata	Hrenovke, krpice z zeljem
CE	8.4	Pečenice s kislim zeljem, jabolka	Dušena teletina, riž, solata
PE	9.4.	Postrv po tržaško, krompirjeva solata	Rižev narastek, kompot
TO	13.4.	Kisla repa, pire, hrenovke	Burgundski lonec, sadno pecivo
SR	14.4.	Piščančji kroketi, džuveč, solata	Zelenjavni zrezki, testenine
CE	15.4.	Borgač, žemlja, jogurt	Sirovi štruklji, kompot
PE	16.4.	Meso na žaru, ajvar	Postrv po tržaško, slan krompir, solata
Rezultati zimske lige dvojic v tenisu
Rekordno število ekip se je od oktobra.
,dvo?
marca potegovalo za naslov najboljše < Gorenja v tenisu. Ekipe so bile razdeljene^ kakovostne skupine. Končni vrsti red past dobili z razigravanjem, kjer so dobile prilog tudi ekipe, ki so nastopale v kako vosi slabših skupinah. Najbolje so priložnostih' istili "TEHNOMANI", ki so iz "C" lige nap1 d ovali do polfinala in zasedli četrto mesto. Končni vrstni red:
1. NOVA ORODJA (Lah, Vreš), 2. PR°r,t (Kovač, Slivar, Dvoršak), 3. KUHALNI RATI (Višnjar, Blagotinšek, Pirc, Novak)/ TEHNOMANI (Jordan, Miklavc, Gol» Kovačič), 5. KK PPA (Klemenc, Krenker, t lak, Mravljak), 6. PO MIK (Tajnšek, Plas,lS Vrhovnik, Klobučar), 7. LINEA (Jerl1’; Gjerkeš, Bujan), 8. PPA(Gorogranc, Bene*®
9. STROJEGRADNJA (Roškar, Štiglic, k ^ ger, Klobučar), 10. SLOVENIJA (Deno^ Perovec), 11. REKREACIJA (Goršek, Knh ' m nik, Pruš), 12. POINT (Lončarič, Kr°' '35. Kamšak, Romih), 13. MISTER X (Huda" tov, Miljkovič), 14. FINALISTI (Perovec, Gorja1’ ^ Florjane, Kumar), 15. DVOJNA NAPAKA(r» V tor, Geratič, Krebs, Platovšek), 16. GA, ^ SAK, 18. TERME, 19. PO PODPEČAN, 20/, ^
/l
d
MOČNIK, 21. INVESTICIJE, 22. PO AG8|
23. PLANERJI, 24. NO, 25. PROTOTIP*,2 ■ drn' 27. DS, PO BREZNIK	. Za
Miro P" 'Zdel
Pr
--------------------------------^s0 v
Zahvale	^načr
n 1 ,n69C
Ob izgubi dragega očeta se sodelavcern Svobodnemu Sindikatu Zamrzovalnih s^je^
zahvaljujem za darovano cvetje,
izreč®'
sožalje in izkazano pomoč.
vobr
Minka Žib®1 ^
Ob smrti dragega očeta se vsem sodelav1^ ^oj,
jp|	/«-\h /-u-j rwi rvt i i CinrJ llzoti i D m I rx/-x	mi V3 >. •* ^
i ^Svobodnemu Sindikatu Pralno-pomiva > •* < aparatov zahvaljujem za darovano cve! ^ ^
izrečeno sožalje in izkazano pomoč.
Proda
Vera Se^* ^
J9 sic
Ob izgubi drage mame se sodelavc®d -Vzdrževanja in lakirnice programa Pral!$prs pomivalni aparati zahvaljujem za izreč®J,., sožalje in izkazano pomoč.
Prime
°dst0
Ferdo Me5(vkoV'
. Prvi
Ob boleči izgubi dragega očeta se sodelavc®^61®
Pralno-pomivalnih aparatov iskreno zahv^1
1992
jem za izkazano pomoč in izrečeno sožalj6, \/ ^
Ivanka M6jb sodelavc",aparj
Ob izgubi drage mame se
Zamrzovalnih omar in sindikatu
Hladi*"
zamrzovalnih aparatov zahvaljujeva* izrečeno sožalje ter izkazano pomoč.	q
Nada Topler in Ana šv" ^
cer;
Jjten
INFORMATOR, časopis za obveščanje delav,p0f.e Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, n'S,	1
r,~----- x/rt„A„iu i-.h-.i-. štlrinajstdn6’j 1;
nrinrava- Pa^elR
Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja N klada 4.200 Izvodov. Grafična priprava:
Velenje. Tisk In odprema: Tiskarna Velenje. Opro’: 0rbe plačila prometnega davka po sklepu 421-1/72 z ™6| ts, 23.1.1974.	Tako'
'očko