PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Uhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 til., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XX.	Celovec, petek, 15. oktober 1965	Štev. 42 (1220)
DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1966:
Rekordni obseg 70 milijard šilingov
Na torkovi seji je finančni minister dr. Schmitz predložil ministrskemu svetu osnutek državnega proračuna za leto 1966, o katerem mora vlada po ustavnih določilih najkasneje do 22. oktobra doseči sporazum in ga predložiti parlamentu — ali pa mora odstopiti.
Kako bo novi proračun v podrobnem izgledal, trenutno še ni znano, ker bo o njem vlada od ponedeljka naprej še razpravljala na izrednih sejah ministrskega sveta, jasno pa je že zdaj, da bo dosegel nov rekord, namreč obseg 70 milijard šilingov. Razdeljen bo spet na redni, izredni in eventualni proračun.
Da se bodo prihodnji feden okoli proračuna odvijale še trde borbe, je precej gotovo, kajti stališča obeh vladnih strank do posameznih postavk kakor tudi glede načelnih vprašanj proračunske politike se še močno razlikujejo. Socialistični člani vlade so že v torek jasno povedali, da se ne strinjajo z ukrepi, ki bi obremenili široke kroge prebivalstva. Predvsem so se izrekli proti zvišanju zakonito urejenih cen, tarif in dajatev, kot jih je v osnutku proračuna predvidel OVP-jevski finančni minisfer.
V kolikor so že znane podrobnosti novega proračuna, bi prišlo namreč v prihodnjem letu do raznih podražitev. Konkretno je govora o zvišanju davka na mineralna olja (za 20 grošev pri litru goriva), pa tudi železniške tarife naj bi se na splošno povišale. To bi imelo za posledico, da bi bila znova odprla vrata splošnemu podraževanju, torej nadaljnjemu obremenjevanju širokih plasti prebivalstva. Nasprotno pa v osnutku proračuna ni zaslediti razumevanja za potrebe tistega dela prebivalstva, ki ga vsa-
Kakor med Koroško in Slovenijo, tako se tudi prijateljski odnosi med Štajersko in Slovenijo razvijajo vedno bolj uspešno in v zadovoljstvo obeh sosednih dežel. Posebno živahno je sodelovanje na kulturnem področju ter se vsako leto vrstijo izmenjave graških in ljubljanskih kulturnih delavcev in umetnikov. Pa tudi Graz in Maribor vzdržujeta stike, ki jih preveva duh prijateljstva rn dobrega sosedstva na meji.
Ta teden pa je na povabilo predsednika izvršnega sveta SR
ka podražitev najbolj prizadene — to je delovnih ljudi. Spet se ponavlja stara pesem, da je šiling v nevarnosti, kadar delavci postavljajo svoje upravičene zahteve po zvišanju zaslužkov; ni pa ogrožen, kadar podjetniki dvigajo cene, da bi povečali svoje dobičke.
O tem dovolj zgovorno priča dejstvo, da v novem proračunu ni bila upoštevana zahteva po znižanju mezdnega davka predvsem za pre-
Minuli torek je pred Glavno skupščino OZN govoril tudi avstrijski zunanji minister dr. Kreisky, ki je ob tej priložnosti zavzel stališče do raznih aktualnih vprašanj mednarodne politike. Govoreč o Evropi, je minister Kreisky dejal, da je le-ta na poti politične stabilizacije. Pri zmanjšanju napetosti so odigrale važno vlogo zlasti nevtralne države in neblokovska Jugoslavija. Vendar pa bo resnična stabilnost v Evropi dosežena šele takrat, ko bo doseže-
Slovenije Janka Smoleta bival na obisku v Sloveniji štajerski deželni glavar Josef Krainer, ki sta ga spremljala prvi namestnik deželnega glavarja dvorni svetnik dr. Alfred Schachner-Blazizek ter sekretar dr. Alfons Tropper.
Med svojim bivanjem v Sloveniji so si štajerski gostje ogledali razne zanimivosti ter imeli razgovore s predstavniki Slovenije, pri katerih je bila z obeh strani izražena želja da bi se prijateljsko sodelovanje med sosednima deželama še naprej razvijalo in poglabljalo.
jemnike nizkih plač, kakor je ostal brez odziva tudi predlog, naj bi sredstva za popravo škode, ki so jo povzročile letošnje poplave, dobili iz dodatnega obdavčenja najvišjih dohodkov. O socialni pravičnosti in izravnavi torej pri novem proračunu ne more biti govora, marveč gre res za „proračun trdih stvarnosti", kakor ga je imenovala OVP, ki je samo pozabila povedati, da bodo te stvarnosti posebno trde za malega delovnega človeka.
Kako bo proračun dokončno izgledal, bodo pokazala pogajanja prihodnjega tedna, ko bosta morali vladni stranki odstraniti še zadnje ovire, da bo osnutek proračuna lahko pravočasno predložen parlamentu v nadaljnje razpravljanje in sklepanje.
na mirna rešitev tudi nemškega vprašanja.
Na splošno je minister Kreisky naglasil, da je obstoječe spore mogoče reševati le v okviru mednarodnih sporazumov in na podlagi načel Združenih narodav. Konkretno se je zavzel za nadaljnja pogajanja o razorožitvi ter izjavil, da Avstrija pozdravlja predlog za sklicanje svetovne razorožitvene konference. Prav tako je naglasil potrebo po sprejemu LR Kitajske v OZN, vendar je treba najprej ugotoviti, če je Kitajska sploh zainteresirana na takem članstvu.
Posebno obširno je minister Krei-sky govoril o vprašanju Južne Tirolske in o tozadevnih avstrijsko-ita-lijanskih pogajanjih. Pri tem je poudaril, kako razumevanje za manjšino in njene skrbi lahko uspešno prispeva k harmoničnemu sožitju v lastni državi. Glede Južne Tirolske so nekatera važna, za manjšino pa naravnost življenjska vprašanja ostala še nerešena in je Avstrija pripravljena, da se tudi v bodoče trudi za njih rešitev v duhu listine OZN; pač pa je taka rešitev možna le takrat, ce bo prebivalstvu Južne Tirolske priznana resnična samouprava.
Poleg govora pred Glavno skupščino OZN dbsega dvotedenski obisk zunanjega ministra dr. Kreiskega v Ameriki še predavanja na raznih univerzah in drugih ustanovah. V
v
Tudi Štajerska in Slovenija
utrjujeta svoje dobrososedske odnose
Pogajanja - pot do reševanja sporov
Zunanji minister Kreisky na Glavni skupščini OZN
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji
opozarja na nove krivice na šolskem področju
Ob začetku novega šolskega leta v Italiji so bile slovenskemu šolstvu na Tržaškem in Goriškem prizadejane nadaljnje krivice, na katere opozarja glasilo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji »Primorski dnevnik«. Tz članka pod naslovom »Nove krivice« je razvidno, da so šolske oblasti občutno skrčile število ravnateljev za slovenske šole, hkrati pa zmanjšale tudi število razredov na slovenskih osnovnih šolah — na Tržaškem od 105 na 100, na Goriškem pa od 47 na 43.
»Primorski dnevnik« se v tej zvezi sprašuje, ali se je to zgodilo samo zaradi obremenjenega državnega roračuna, ali pa je še 'kaj drugega v ozadju, kar naj i škodilo slovenskemu šolstvu? »Ce je prvo, potem bi bilo zelo žalostno, da se mora varčevati na račun neurejenega manjšinskega šolstva, če je pa drugo, potem ne najdemo primerne besede, s katero bi lahko pomirili svoje ogorčenje.« Vsaka stvar ima svoje meje —-je dalje rečeno v članku — tako ima svoje meje tudi potrpežljivost slovenske narodnostne skupine. Skrajni čas je že, da se neha s takimi in podobnimi samovoljnimi posegi v že dovolj neurejeno slovensko šolstvo ter se pristopi k ureditvi, na katero čaka slovenska narodnostna skupina že polnih dvajset let.
(Slovenci v Italiji izražajo upanje, da se bo našel kdo v jugoslovansko-italijanski mešani komisiji, ki bo
dvignil svoj glas zoper samovoljo igrobokopov slovenskega šolstva ter popravil krivico, ki jo je utrpelo šolstvo v slovenskem jeziku v začetku letošnjega šolskega leta.
Izboljšanje trenutnega položaja pa pričakujejo tudi od bližnjega obiska predsednika italijanske vlade Alda Mora, ki bo v času od 8. do 12. novembra na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča uradno obiskal Jugoslavijo. To ibo prvi obisk predsednika italijanske vlade v sosedni Jugoslaviji ter so na obeh straneh prepričani, da bo pomenil nadaljnjo utrditev dobrih sosedskih odnosov in nedvomno tudi prispeval k reševanju še odprtih dvostranskih vprašanj.
V videmski pokrajini (v katero spada tudi ozemlje, kjer živijo beneški Slovenci — op. ured.) so te dni slavili desetletnico smrti nadškofa Nogare. »Primorski dnevnik« je v tej zvezi ugotovil, da na teh proslavah nihče ni omenil odnosov pokojnega nadškofa Nogare do slovenskih vernikov in slovenskega jezika v cerkvi. Slovenski venniki v Beneški Sloveniji še čutijo posledice, ko je moral slovenski jezik na pritisk fašističnih oblasti izginiti iz vseh cerkva videmske nadškofije, ne morejo pa razumeti, zakaj nadškof Nogara v povojni demokratični dobi ni hotel popraviti škode beneškim Slovencem.
■
■
■
»Sozice mivu“ nad Korcsfeo
Šele ko bo izvedeno ugotavljanje manjšine, bo nad Koroško dokončno zasijalo »sonce miru«. Tako je dejal celovški odvetnik dr. Pichs, ko je v imenu »abzvehrkdmpferjev« govoril na nedeljski proslavi 10. oktobra v Vovbrah.
Morda se govornik niti ni zavedal, da je s temi besedami pomaknil celotno proslavljanje 10. oktobra spet na tisti tir, s katerega ga že nekaj let skušajo potegniti razsodni krogi na Koroškem, ki so spoznali, da je proslavljanje 10. oktobra umestno in opravičljivo samo takrat, če bo resnično služilo spravi in zbližanju med deželami nemškega in slovenskega jezika. Tudi deželni glavar Sima je na osrednji proslavi v Celovcu povedal lepe besede o toleranci, o medsebojnem razumevanju in sodelovanju ter dal prireditvi tisto vsebino, ki edina more ustvariti pogoje za mirno in prijateljsko sožitje dveh enakopravnih narodov v deželi. Toda njegove dobro mišljene izjave so žal izzvenele osamljene v poplavi bistveno drugačnih govorov, ki so se zvrstili zadnjo soboto in nedeljo po raznih krajih Koroške. Podobno pa so utonile tudi stvarne besede bekštanjskega župana Schmidta v govoru bivšega SS-Sturmbann-fiihrerja Fritza na proslavi v Ločah, kakor so izjave že omenjenega dr. Pichsa in nekdanjega SA-Standartenfuhrerja Steinacherja na prireditvi v Vovbrah preglušile poziv deželnega poslanca Lubasa k pomiritvi in sožitju.
Tudi koroški Slovenci si ničesar ne želimo tako iskreno kot to, da bi nad Koroško končno zasijalo »sonce miru«. Vendar smo mnenja, da do pravega miru tako dolgo ne bo prišlo,
dokler bo pravica naroda do samoodločbe veljala za »izdajstvo domovine«■;
£ dokler bodo imeli domovinsko zvestobo v zakupu ljudje, ki so se v letih 1919-1920 po lastnih izjavah borili za veliko-nemški rajh;
0 dokler si bodo pravico odločanja o enakopravnosti koroških Slovencev lastili nekdanji sodelavci in visoki funkcionarji tistega režima, ki je zagrešil strašne zločine nad našim ljudstvom in nad narodi Evrope.
Mir, ki je potreben na Koroškem, namreč ne sme biti pokopališki mir, kot si ga želijo tisti, ki bi hoteli s prefrigano igro številk dokazati, da ni več Slovencev, marveč mora zavladati resnični mir, v katerem se bo lahko razvijalo medsebojno razumevanje in prijateljsko sodelovanje dveh vsestransko enakopravnih narodov.

sredo je minister Kreisky izročil bivšemu ameriškemu predsedniku Eisen-hotverju visoko odlikovanje, s katerim ga je zvezni prezident Jonas odlikoval za njegove zasluge za repub-
liko Avstrijo. Pred povratkom v domovino pa bo med tridnevnim bivanjem v 'Wash?ngtonu priredil kosilo za ameriškega zunanjega ministra Ruska.
AMERIŠKA VOJNA V VIETNAMU:
Boji proti nevidnemu nasprotniku
Ameriške vojaške akcije v Viet-namu so čedalje bolj podobne donkihofovskim bojem z mlini na veter. Kljub temu, da pošilja Amerika na vietnamsko bojišče vedno več svojih in predvsem tujih vojakov ter najrazličnejše vojaške opreme, vsedoslej ni mogla zabeležiti niti enega odločilnega uspeha v borbi proti osvobodilnemu gibanju Vietkong. Nasprotno se je v zadnjem času ponovno zgodilo, da so močne ameriške in južnovietnam-ske enote padle v zasede, kjer so jim partizani prizadejali velike izgube.
Podobno je bilo tudi z ameriško ofenzivo v začetku tega tedna, ki naj bi bila doslej navečja akcija od začetka vojne v Južnem Vietnamu. Na bojišče v dolini Sui La Tinh so prepeljali na tisoče ameriških in južnovietnamskih vojakov, ker se v tej dolini zadržujejo štirje bataljoni osvobodilnih sil. Neposredno pred začetkom ofenzive so ameriški strateški bombniki izvedli močan napad na področje, kjer naj bi se zbirali partizani, ko pa so po tej »pripravi" prešle ame-riško-južnovietnamske enote v napad, se je izkazalo, da so — kakor že tolikokrat v tej vojni — udarile v prazno, kajti partizanov na tem področju sploh ni bilo. Pač pa so osvobodilne sile v istem času izvedle na drugem področju napad na ameriško padalsko četo in ji zadali hude izgube, ki so jih morali priznati tudi Američani sami.
Tako se ameriška vojna v Vietnamu vedno bolj spreminja v boj proti nevidnemu nasprotniku, kar so
začeli spoznavati tudi že v Was-hingtonu, kjer je opaziti čedalje večje nezadovoljstvo, predvsem pa zaskrbljenost, kako se bo Amerika rešila iz sedanje slepe ulice, v kateri se je znašla s tem, da je hotela vietnamsko vprašanje rešiti z oboroženo silo.
Vsekakor značilne za sedanje vzdušje v Ameriki so nedvomno tudi izjave, ki jih je te dni podal senator Morse. Ostro je napadel ameriško politiko v Vietnamu, ki da je kršila ženevski sporazum iz leta 1954, po katerem naj bi bile v Vietnamu izvedene svobodne volitve. Namesto takih volitev je Amerika segla po oboroženi sili in ni izključeno, da se bo morala zaradi tega kršenja mednarodnega prava zagovarjati pred mednarodnim sodiščem.
Nerazumljiva
razsodba
proti južnotirolskim teroristom
Pred graškim porotnim sodiščem se je v četrtek zaključil proces proti skupini obtožencev, ki so bili obdolženi, da so zbirali in transportirali razstrelivo ter sodelovali pri di-namitskih atentatih na Južnem Tirolskem. Čeprav so obtoženci svoja dejanja deloma priznali, so porotniki v vseh primerih izrekli oprostilno sodbo, katero pa so poklicni sodniki deloma zavrgli in se bo moralo s temi primeri po odločitvi vrhovnega sodišča baviti še drugo sodišče.

AVSTRIJSKA POGAJANJA Z EGS:
‘Dilcmca štirih jemzd.
Pred 14 dnevi sta se komisija Evropske gospodarske skupnosti in delegacija nase države po četrti rundi pogajanj za pridružitev Avstrije razšli z edinim zaključkom, da bo peta runda pogajanj morebiti sledila v drugi polovici novembra. Nedvomno ima minister za trgovino dr. Bock prav, ko je rezultat teh pogajanj komentiral z besedami: harmonizacija gospodarske politike je bila za obe strani novo področje, zato nismo mogli priti do zaključka. Toda ravno tako imajo prav komentatorji, ki po tej rundi, ko je šlo za eno najdelikatnejših vprašanj pridružitve, o katerem je potreben sporazum, ki bo ustrezal ustavni nevtralnosti Avstrije, pravijo, da so izgledi za dosego sporazuma o pridružitvi od pogajanja do pogajanja slabši.
Ko je po triletnem čakanju Avstrije ministrski svet EGS letos 2. marca dal svoji stalni komisiji mandat za pogajanja o avstrijski želji po ustrezni pridružitvi, je izgledalo, da za njegovo dosego ne bo posebnih težav. To je izjavil tudi predstavnik EGS Rey pri prvem srečanju komisije in avstrijske delegacije 19. marca, čeprav je pristavil, da bosta harmonizacija gospodarske politike in vprašanje avstrijske industrije železa in jekla najtežja problema, ki jih bo treba rešiti. Tako optimistično pričakovanje se medtem pri nobenem izmed vprašanj, ki so že bila obravnavana, ni še uresničilo. Nasprotno so dosedanje štiri runde pokazale, da razlike med željami Avstrije in med političnimi stremljenji EGS od pogajanja do pogajanja naraščajo.
2e prva runda, ki se je začela 22. aprila, se je končala brez konkretnih rezultatov. Takrat je bilo govora o najlažjem vprašanju, o odpravi trgovinskih ovir med EGS in Avstrijo in o harmonizaciji carinskih tarif. Že pri tem so predstavniki EGS načeli vprašanje članstva Avstrije v EFTA in vprašanje bodoče avstrijske trgovine z Vzhodom. Ko je potem 2. julija prišlo do tretje runde, so predstavniki EGS zelo hladno ugotovili, da je pridružitev Avstrije nezdružljiva z njenim članstvom v EFTA in da je eden od predpogojev za pridružitev, da bo Avstrija v svoji trgovini s socialističnimi deželami upoštevala navodila EGS. Tu se je torej pokazalo, da se hoče EGS vmešavati v notranje zadeve naše države. Še več. Ti zahtevi sta pokazali, da EGS avstrijski status trajne nevtralnosti nikakor ni po volji.
In še ena ugotovitev v bilanci štirih rund je bistvena. Ko je pri drugi rundi med 17. in 22. majem šlo za ureditev agrarnih vprašanj, je minister za kmetijstvo dr. Schleinzer predlagal, da bi bila Avstrija udeležena na skupni agrarni politiki EGS. Ta predlog ali prošnjo je predstavnik EGS Mansholt zavrnil, češ da mandat, ki ga ima komisija za pogajanja, tega ne dovoljuje, zato pride tudi v bodoče v medsebojni trgovini v poštev le menjava blaga za blago.
Bilanca štirih pogajanj med EGS in Avstrijo je torej za slednjo dokaj neugodna. Bilanca kaže, da doslej EGS še ni pokazala volje, da bi upoštevala želje, ki gredo po sklepu vlade in parlamenta za tem, da obdrži Avstrija tudi po pridružitvi svojo ustavno nevtralnost, da vsak čas lahko odpove ali suspendira pogodbo, da lahko samostojno sklepa trgovinske pogodbe s tretjimi državami in da je le pod temi pogoji pripravljena za odpravo carin do EGS, za prilagoditev svojih carin onim, ki veljajo v EGS in za koordinacijo gospodarske politike. Bilanca kaže, da EGS takorekoč zavrača vse bistvene avstrijske želje in pogoje in da obstoja celo možnost — če pride do pogodbe — da pride Avstrija docela v objem in odvisnost EGS. Vsa znamenja kažejo, da iz te moke ne more biti kruha.
ZAHRBTNA INFLACIJA V ZAHODNI EVROPI:
Cene in zasiužki naraščajo, produktivnost pa zaostaja
Razvoj industrializacije in svet obsegajoče blagovne menjave je številne države postavil pred problem, ki postaja vsebolj zamotan. Ta problem obstoja v tem, da cene nagleje naraščajo kot zaslužki, zaslužki pa hitreje kot produktivnost. Številne države prihajajo v položaj, ko hočejo več potrošiti, kot so v stanju producirati, vsled česar imajo opravka s pojavi inflacije, ki je toliko resnejša, ker gre pri njej večinoma za tako imenovano plazečo se inflacijo.
Plazeča se ali zahrbtna inflacija je v zadnjih desetih letih zajela številne države vseh celin in se tudi ni ustavila pred zahodnoevropskimi deželami. Nasprotno je v marsikateri teh dežel bolj očitna, kot je v deželah v razvoju. Po analizah razvoja valut med letom 1954 in 1964, ki jih je izdelala First National Bank v New Yorku, je v zahodnoevropskih deželah vrednost denarja vsako leto padla za 1,4 do 8,4%. Najbolj očitno je prišel razvoj te zahrbtne inflacije do izraza v Franciji, kjer je vrednost denarja v tem razdobju padla letno za 4,4 %, ter na Finskem, kjer je padla za 4,9 %, v
Turizem ima lepo bodočnost
Odbor za turizem pri OECD je pred kratkim objavil zanimivo poročilo o razvoju turizma zahodnoevropskih držav, ki so njegove članice, in Jugoslavije kot asociirane države. Iz poročila je razvidno, da je turizem po teh državah med letom 1963 in 1964 narastel za 12 »/o.
Po cenitvah je leta 1964 105 milijonov turistov iz vsega sveta potrošilo 10 milijard dolarjev izven svoje domovine, kar je za 15 °/o več kot leta 1963. Od teh turistov jih je 85 °/o potovalo v države OECD in v. Jugoslavijo, kjer so pustili 80 °/o vseh svojih izdatkov. Po mnenju te organizacije je računati z nadaljevanjem tega razvoja, ki bo še toliko bolj naraščal, v kolikor bodo včlanjene države vpeljale nadaljnje olajšave v potniškem prometu, zlasti pa olajšave v carinskih formalnostih.
Španiji, kjer je padla za 6,2 % in v Turčiji, kjer je padla za 8,4 %. Močneje kot v teh državah je vrednost denarja padla le v nekaterih južnoameriških deželah.
Za 3 do 4 % je vrednost denarja v Zahodni Evropi letno padla v Veliki Britaniji in Italiji ter na Irskem, Švedskem in na Danskem. Najmanj sta inflacijo občutila Luxemburg in Belgija. Njihov denar je letno zgubil le 1,4 in 1,7% svoje vrednosti. Ostale zahodnoevropske države, vključno Avstrije, so pri vrednosti svojega denarja zabeležile v tem razdobju letno izgubo 2 do 3 %.
Ko je začetkom oktobra v Berlinu zasedalo Združenje evropskih inštitutov za gospodarska raziskovanja, je prišlo do zaključka, da tega razvoja v Zahodni Evropi tudi tekom letošnjega leta ni bilo mogoče ustvariti in da ga tudi v prihodnjem letu ne bo mogoče. Ob bistvenih ugotovitvah, da bo razvoj gospodarske rasti v zahodnoevropskih deželah še naprej popuščal, da bo pa navzlic temu ostala polna zaposlitev zagotovljena, je to združenje naglasilo, da bodo cene v bodoče še močneje naraščale kot zaslužki, medtem ko bo rast produktivnosti še bolj pojemala, kot je pojemala letos.
Zahodna Evropa se torej v bližnji bodočnosti ne bo rešila razvoja zahrbtne inflacije in njenih posledic. Najbolj bo imela z njimi opravka Zahodna Nemčija, ki so jo narasle cene kot posledica višjih zaslužkov in naraščajočega povpraševanja spravile v položaj, ko tudi na domačem trgu vedno težje konkurira inozemski ponudbi.
NADALJNJI PRIMER SODELOVANJA NA MEJI:
Koordinacija regionalnih in drugih načrtov
Na poti k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo, Furlanijo-Julij-sko krajino in Koroško je bi! pred kratkim v Vidmu zaključen seminar o potrebah koordinacije in sodelovanja v gospodarskem razvoju teh dežel. Na seminarju so se zbrali strokovnjaki, ki se bavijo z regionalnimi načrti in z vprašanji, ki so povezana z izbiro prostorov in območij za razvoj raznih gospodarskih dejavnosti.
Udeleženci tega seminarja — Koroško je zastopal gradbeni svetnik dr. Gianzer — so tekom zelo živahne diskusije ugotovili, da je treba v trikotu Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške začeto sodelovanje razširiti tudi na sodelovanje pri sestavljanju regionalnih načrtov. Predvsem je treba intenzivirati izmenjavo mnenj in idej za regionalne načrte in tovrstnih dokumentov.
Zbrani strokovnjaki so nadalje ugotovili potrebo po čimprejšnjem obravnavanju vprašanja razvoja gospodarsko nerazvitih, a za razvoj sposobnih območij Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Pri tem so bili mnenja, da je treba zlasti intenzivirati koordinacijo prizadevanj na področju prometa, iurizma, varstva narave in energetskega gospodarstva, govora pa je bilo tudi še o drugih možnostih sodelovanja na gospodarskem področju teh treh dežel.
Naslednji tovrstni seminar bo že prihodnjo pomlad in poletje v Ljubljani, njemu pa bo sledil seminar na Koroškem.
Nevarnost nazadovanja števila prašičev
Zaradi poplav in tudi drugače katastrofalnega vremena je bil letos pridelek ječmena slab, še slabši pa obetata biti pridelka koruze in krompirja, ki predstavljata glavno krmo prašičev. Spričo tega je prišlo v zadnjih tednih do očividnega zastoja v povpraševanju za pujski, v čemer pa se skriva tudi nevarnost, da bodo kmetje omejili pripuste plemenskih svinj.
Konzumne zadruge na občnem zboru svoje zveze
Zveza konzumov, ki združuje 30 konzumnih zadrug v državi, je imela v petek in soboto svoj občni zbor. Občnega zbora, ki je bil posvečen 60-letnici obstoja Nabavne družbe avstrijskih konzumnih društev GOC, so se udeležili delegati več kot 430.000 gospodinjstev, ki so včlanjena v avstrijskih konzumnih zadrugah.
Na občnem zboru so zlasti razpravljali o položaju konzumenta v razvoju trgovine in v gospodarskem razvoju v naši državi, pri čemer je bilo precej govora o ukrepih v korist in zaščito konzumentov. Ce upoštevamo, da vsako gospodinjstvo, ki je včkanjeno v konzumnih zadrugah, šteje povprečno 3 člane, potem pridemo do tega, aa je občni zbor zastopal 1,3 milijona ljudi in je bil v pravem pomenu besede parlament organiziranih konzumentov.
S svojo izredno gosto mrežo poslovalnic in s še gostejšo mrežo odjemalcev — v konzum-
nih poslovalnicah lahlko kupujejo tudi nečlani — so konzumne zadruge zelo pomemben regulator cen. Sicer se ne morejo zapirati pred modernim tokom v trgovini, kjer med drugim dobršen del cene, ki jo je treba plačati za blago, odpade na njegovo opremo, vendar poskušajo biti socialno pravične in se trudijo, da bi spravile blago kolikor se da ugodno do konzumenta. Solidno poslovanje konzumnih zadrug je kljub naraščajoči konkurenci omogočilo, da so lani svoj promet povečale za 8 odstotkov.
Na svojem občnem zboru se je Zveza konzumov zavzela tudi za novelizacijo zadružnega zakona, ki je v veljavi že od leta 1873 in ki spričo tega ne more več odgovarjati sodobnim načelom poslovanja in trgovanja. Ta zakon bi moral biti noveliziran že leta 1911, vendar so takrat njegovo novelizacijo zavrli isti krogi, ki jo zavirajo danes.
Tako je pričakovati, da bo letošnjo prekomerno ponudbo klavnih prašičev v času od ferbruarja do maja prihodnje leto zamenjala prepičla ponudba. Se bolj nevarno pa je, da bo prihodnje poletje klavnih prašičev še bolj primanjkovalo, kakor jih je v minulih mesecih, ko je bilo poleg domače ponudbe in uvoza klavnih prašičev treba seči po zalogah v zmrzovalnicah od letošnje pomladi. Od julija naprej je bilo uvoženih nad 30.000 klavnih prašičev, poleg tega pa je bilo treba iz zmrzovalnic vzeti
40.000	zaklanih prašičev, da je bilo povpraševanju zadoščeno. Sedaj je v zmrzovalnicah le še okoli 15.000 zaklanih prašičev.
Uspešen zaključek
Jugovzhodnega sejma v Grazu
Letošnji jugovzhodni sejem v Grazu je bil uspešno zaključen. Sejem je obiskalo okroglo
330.000	obiskovalcev, večinoma poslovnih ljudi, ki so se zlasti zanimali za razstavljeno pohištvo, za opremo turističnih sob ter za preproge in posteljnino. Razstavljala tega blaga so bili s poslovnimi zaključki zelo zadovoljni.
Nepričakovano dobro so odrezali tudi razstavljala gradbenih strojev, gradbenega materiala in montažnih hišic. Po mnenju sejemske uprave je to dober uvod v gradbeni sejem, ki bo prihodnjo pomlad prvič v Grazu. Za prihodnji sejem v Grazu, ki bo postregel spet z vrsto novosti, je razstavni prostor praktično že sedaj razprodan.
MARIBOR. — Turistično zabavno prireditev »Vesela jesen”, ki so jo letos prvič priredili na mariborskem razstavišču in o kateri smo obširno poročali tudi v našem listu, je obiskalo okoli 150.000 ljudi. Med obiskovalci je bilo tudi večje število gostov iz Avstrije, Italije in nekaterih drugih držav.
NEW YORK. — Predsednik letošnje Glavne skupščine OZN, italijanski zunanji minister Amintore Fan-fani, je v svojem newyorškem stanovanju nesrečno padel in se poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico in bo zdravljenje trajalo kaka dva tedna. V tem času ga bodo izmenoma zastopali podpredsedniki Glavne skupščine.
KAIRO. — Predsednik alžirskega revolucionarnega sveta Bumedien je v intervjuju za kairski list »Al Ahram” govoril tudi o prejšnjem alžirskem predsedniku Ben Beli, o katerem je med drugim dejal, da je skušal popačiti zgodovino alžirske revolucije, ko si je lastil zaslugo za tisto, kar so storili tisoči borcev, padli med alžirsko vojno. Bumedien je odločno zavrnil trditve, po katerih se odnosi med Kairom in Alžirom ohlajajo. Dejal je, da take zlonamerne trditve širijo tisti krogi, ki se boje revoluvionarne moči Alžirije in Združene arabske republike. Kot glavno nalogo v sedanjem razdobju je Bumedien naglasil ustvaritev pravega socializma ob nenehnem razvijanju kmetijstva in industrije.
BEOGRAD. — Francoski minister za informacije Alain Peyrefitte je med svojim obiskom v Jugoslaviji naglasil, da sta Francija in Jugoslavija že od nekdaj navajeni, da gresta po poti medsebojnega sporazumevanja, kar se je zlasti pokazalo med zadnjima vojnama. V politiki jugoslovanske in francoske vlade je danes precej podobnosti — je poudaril Peyrefitte — ker sta obe prepričani, da je treba ustvariti mir v svetu na osnovi nacionalne neodvisnosti; pri tem sta obe mnenja, da je politika blokov kov neaktualna in zastarela.
BRUSELJ. — Po uradnih podatkih, ki so jih objavili v Bruslju, je imela republika Ruanda ob koncu lanskega leta 3 milijone prebivalcev. Ruanda je najgosteje naseljena dežela v Afriki, na kvadratni kilometer pride 113 prebivalcev. Dobra polovica jih je mlajših od 18 let, okoli 90 % prebivaicev se ukvarja s kmetijstvom.
HAVANA. — Predvidoma 3. januarja 1964 se bo v Havani na Kubi začela konferenca solidarnosti azijskih, afriških in latinskoameriških držav, za katero so priprave že v polnem teku. Trenutno se posvetujejo predvsem glede tega, katere posamezne organizacije naj bi se konference udeležile. Sprejet pa je tudi že začasni dnevni red, ki obsega štiri glavne točke: boj proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu, aktualni problemi, ki so v zvezi s tem bojem, solidarnosti narodov treh celin v boju za osamosvojitev in neodvisnost ter koordinacija in or-ganizacijsko-politična enotnost v skupni akciji narodov freh celin.
ŠM1KLAVŽ. — V šmiklavžu pod Graško goro so slovesno odkrili spomenik in grobnico padlim borcem XIV. divizije. Spomenik je odkril komisar XIV. divizije Matevž Hace, ki je ob tej priložnosti poudaril, da je ta partizanska edinica vodila velike boje od prihoda na štajersko pa do koroških gora. V kulturnem programu slavnosti so sodelovali Koroški oktet z Raven, godba na pihala iz Slovenjega gradca, recitatorji, učenci osnovnih šol iz Podgorja in šmiklavža ter pevski zbor osnovne šole iz Slovenjega gradca. Po svečanostih je bilo partizansko srečanje, kjer so se zbrali tudi številni soborci iz XIV. divizije.
TOKIO. — Severni Vietnam je pri mednarodni kontrolni komisiji protestiral proti uporabi strupenih plinov, ki se jih poslužujejo ameriški vojaki v vietnamski vojni. Vsled takih plinov je bilo v zadnjem času ubitih ali nevarno zastrupljenih tudi več žensk in otrok. Čeprav ameriški krogi trdijo, da uporabljeni plini niso strupeni, marveč »humani”, je bilo ugotovljeno, da gre za take vrste plinov, katerih uporabo je človeštvo ostro obsodilo.
BERLIN. — Zadnjo nedeljo so v Vzhodni Nemčiji volili nove občinske in okrajne odbore. Kandidatne liste je postavila Narodna fronta, ki združuje pet političnih strank, volivci pa so imeli možnost izbire med večjim številom kandidatov. Za kandidate Narodne fronte je bilo oddanih 11,286.291 glasov, proti njim pa 12.847 glasov. Pravice črtanja posameznih kandidatov se je poslužilo le zelo majhno število volilnih upravičencev.
MOSKVA. — Sovjetska zveza in Velika Britanija sta podpisali sporazum o izmenjavi znanstvenikov. Na podlagi tega sporazuma bodo vsako leto predavali v Veliki Britaniji štirje visoko kvalificirani sovjetski znanstveniki, štirje britanski znanstveniki pa v Sovjetski zvezi.
PARIZ. — Po vesteh, ki jih je objavil francoski tisk, je predsednik de Gaulle sklenil kandidirati na volitvah novega francoskega predsednika, ki bodo letos 5. decembra.
NAIROBI. — Po zadnjih statističnih podatkih ima Kenija 9,4 milijona prebivalcev. V tej vzhodnoafriški državi živi zdaj 9,09 milijona Kenijcev in Somalcev, 186.000 Azijcev, 41.000 evropskih priseljencev in 37 tisoč Arabcev.
TRST. — Po podatkih italijanskih obmejnih oblasti so na obmejnih prehodih tržaške pokrajine zabeležili v septembru skupno nad 1,800.000 prehodov v obeh smereh. Se mnogo večje število mejnih prehodov pa je bilo doseženo v avgustu, namreč 2,700.000. Med turisti, ki prihajajo v Trst, so na prvem mestu Jugoslovani, na drugem mestu so turisti iz Zahodno Nemčije, nato pa Avstrijci.
MOSKVA. — Med obiskom predsednika danske vlade Kraaga v Sovjetski zvezi je predsednik sovjetske vlade Kosigin izjavil, da sovjetska vlada pozdravlja zamisel o brezatomski coni v Severni Evropi, za katero se zavzemajo predvsem skandinavske dežele.
BEOGRAD. — Na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča bo predsednik Italijanske vlade Aldo Moro v času od 8. do 12. novembra uradno obiskal Jugoslavijo. Temu obisku pripisujejo velik pomen za nadaljnjo poglobitev prijateljskih odnosov in sodelovanje med obema državama.
Že v predšolski dobi
se oblikuje inteligenca otroka
»Majhni otroci so bolj bistri, kot si misli marsikdo, zato se tudi zlahka naučijo mnogo več, kot smo doslej po navadi pričakovali od njih.«
Tako se v povzetku glasi ugotovitev službe za pedagoške poskuse na ameriški univerzi v Princetonu. Rezultati širše študije kažejo, da okolje močno vpliva na inteligenco majhnega otroka, seveda če ga z ustreznimi prijemi spodbuja k pridobivanju novega znanja in k >raziskovanju«. To je v nasprotju z ustaljenim pojmovanjem, ki ga še vedno zastopajo mnogi vzgojitelji, češ da se otrok rodi z določeno inteligenco, ki se kasneje ne spremeni več, in da predvsem podedovane lastnosti vplivajo na njegov duševni razvoj.
Predsednik imenovane ustanove je mnenja, da starši, vzgojitelji ali tudi učitelji lahko znatno prispevajo k razvoju otrokove inteligence, če začno z njim delati dovolj zgodaj. Mentalni procesi mišljenja, presoje in reagiranja se namreč oblikujejo zelo zgodaj, v predšolski dobi, in se že takrat za vse življenje uvrstijo med sestavne dele določene osebnosti.
S poskusi so ugotovili, da lahko majhen otrok v okolju, ki ugodno vpliva na njegov razvoj, povečuje svojo inteligenco približno za 2,5 točke na leto, po osmem letu starosti pa le še za štiri desetinke točke. Na podlagi najosnovnejših poskusov upravičeno sklepamo — posebej poudarjajo sestavljalci poročila o raziskavah na tem področju — da se triletni otroci, ki že zmorejo tako zahtevno miselno dejavnost, kot je poslušanje in kasnejša ponovitev zgodbic in drugega, zlahka naučijo tudi brati in pisati ter da kasneje sami najdejo — to kot primer njihove umske zmogljivosti — na magnetofonskem traku posnetek tistega, kar so pripovedovali.
Letno poročilo službe za pedagoške poskuse na princetonski univerzi posebej poudarja potrebo po proučevanju procesa učenja pri predšolskih otrocih in pri tistih šolske starosti. Znanstveniki, ki so to poročilo sestavljali, se zavzemajo za ustrezne spremembe v učnih načrtih in v sistemu šolstva sploh, zlasti pa za spremembe pri vzgajanju majhnih otrok v tem smislu, da bi bile kar najbolj izkoriščene potencialne možnosti ne le pri izrazito nadarjenih, marveč tudi pri tistih otrokih, ki veljajo za povprečne ali so celo pod povprečjem glede na svoje starostne vrstnike.
OOOCOOOOO-OOOOOOOOOOO^OOOOOC-OO
% %
Darujte
za visokošolski dom
KOROTAN I
Kdor pomaga
uresničiti to prepotrebno
ustanovo,
pomaga samemu sebi in svojemu ljudstvu!
Slovenski oktet pride na Koroško
Prihodnjo soboto, 23. oktobra, bo v celovškem Domu glasbe velika slavnost, posvečena 20-letnici Združenih narodov. Priredila jo bo Avstrijska liga za Združene narode v sodelovanju z avstrijsko-italijanskim društvom „Dante Alighieri", trancosko-av-strijskim društvom, avstrijsko-ameriškim društvom, avstrijsko-britanskim društvom, av-strijsko-jugoslovanskim društvom, avstrijsko-sovjeiskim društvom, delovno skupnostjo UNESCO ter drugimi organizacijami. Slavnostni govor bo imel koroški deželni glavar Hans Sima, v kulturem sporedu pa bodo poleg domačih skupin sodelovali tudi ansambli iz drugih držav.
Na povabilo avstrijsko-jugoslovanskega društva bo na tej prireditvi sodeloval tudi „Slovenski oktet", mednarodno znani in priznani vokalni ansambel iz Ljubljane.
Šele pred nedavnim se je Slovenski oktet vrnil s svojega tretjega gostovanja na Norveškem, kjer je znova navdušil številne poslušalce na koncertih, ki jih je priredil v Oslu in šestih drugih norveških mestih. Kakor na Norveškem pa je Slovenski oktet z velikim uspehom gostoval tudi v neštetih drugih deželah širom po svetu, kjer povsod je bi! deležen najvišjega priznanja za svojo visoko pevsko kulturo.
Slovenski oktet je dobro znan in vedno dobrodošel tudi pri nas. Zato je Slovenska prosvetna zveza izkoristila njegovo sedanje bivanje na Koroškem ter bo v nekaterih krajih organizirala koncerte, da bo tudi širša javnost deležna visokega kulturno-umetniškega užitka, ki ga nudi vsak nastop Slovenskega okteta.
Učne knjige ruskega jezika
izšle pri nemški založbi Langenscheidt
$
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
oooooooooooooooooooooooooooooo
Svetovno znana nemška založba Langenscheidt je v vrsti učnih knjig tujih jezikov pred nedavnim izdala in založila tudi učne knjige ruskega jezika: jezikovni tečaj ruščine (Sprachkursus Russisch — Ein ausfuhrlicher Lehrgang fiir Anfanger) s posebnim »ključem« za kontrolo pri učenju ter Rusko gramatiko (Roissische Grammatik) v treh delih.
»Jezikovni tečaj ruščine« je, kakor pove že podnaslov knjige, zasnovan kot izčrpen učbenik za začetnike. Sestavila ga je Nina. Pota-pova, sodelavka založbe za tuje jezike in tujo literaturo v Moskvi, ki je avtorica cele vrste učbenikov za ruščino v raznih jezikih. 2e po prvem pregledu knjige lahko ugotovimo, da spada delo Potapove med najlaže umljive učbenike ruskega jezika, kateri je v tem »tečaju« vzorno podan. Učenec lahko v teku enega leta predela celo knjigo in je potem sposoben, da svoje misli tako ustno kot tudi pismeno več ali manj gladko izraža v ruskem jeziku. (Kdor tako kot koroški Slovenci obvlada že drug slovanski jezik, bo posamezne lekcije razumljivo še hitreje in laže dojel ter si v kratkem času osvojil razmeroma dobro znanje ruskega jezika.)
Vsa snov je v knjigi metodično pravilno podana v 73 lekcijah, ki so združene v pet glavnih delov. Posamezne lekcije in tako tudi del za delom odgovarjajo po jezikovnih in slovničnih vidikih napredku učenca, ki ga sproti dosega. Pred prvo lekcijo je podana azbuka — ruska abeceda, bolj znana pod imenom cirilica. Prvi del vsebuje navodila za izgovorjavo, pravopisje in tudi pisano cirilico. Ostali štirje deli so kot prvi del v sebi zaokroženi in tvorijo vsak zase vedno za stopnjo višjo enoto. Vsaka lekcija vsebuje slovnična navodila, kratke tekste k raznim področjem in končno tudi slovarček s pojasnitvijo novih besed. Ker si napredka pri jezikovnem pouku ni mogoče zamisliti brez nalog, je avtorica knjige poskrbela tudi za stalne vaje. V 72. lekciji so dbdelana osnovna in vrstilna števila, medtem ko vsebuje zadnja lekcija predvsem kratke tekste znanih ruskih pesnikov in pisateljev ter tako približuje učencu lepote ruske literature. Med drugim najdemo tukaj tudi znano rusko pesem o domovini: »Široka strana moja rodnaja, mnogo v njej Ijesov, poljej i rjek.
]a drugoj takoj strani nje znaju, gde tak volno dišit čjelovjek!«
V zadnji lekciji je podanih tudi nekaj slovničnih tabel, ob koncu knjige pa najdemo še rusko-nemški slovar, ki vsebuje v knjigi navedene besede. K nalogam za prevajanje iz ruščine v nemščino in obratno je izšel še poseben »ključ«, ki služi predvsem kontroli pri avtodidaktičnem učenju.
»Ruska gramatika«, ki jo je sestavil prof. K. A. Paffen, obsega tri dele. Prvi del vsebuje obširno in temeljito obdelano rusko slovnico, drugi del je posvečen ruskemu stavko-slovju, tretji del pa se bavi z rusko stilistiko. Prof. Paffen približuje ruski jezik predvsem na mnogih primerih, kar učenje brez dvoma zelo olajša. Gramatika, ki je izšla že v četrti izdaji, je najbolj obširna nemško pisana knjiga za učenje ruskega jezika.
S tem je založba Langenscheidt dala nemško govorečemu človeku v roke dragocene pripomočke za učenje ruskega jezika, tistega jeziika, ki se je zlasti po drugi svetovni vojni povzpel med največje svetovne jezike in se čedalje močneje uveljavlja tudi na vseh področjih znanosti.
KUKU R06 DROBCinC
gg%| Pod naslovom .Zakladi iz Avstrije* je pripravilo prosvetno ministrstvo veliko razstavo v mestu Dallas v ameriški državi Tezas. Razstava je pomembna dokumentacija o avstrijski umetnosti.
gg£j Slovenski umetnik Mario L. Vilhar je s svojo razstavo na Dunaju, o kateri smo obširno poročali tudi v našem listu, vzbudil veliko pozornost. Dunajski listi so njegove slike in skulpture ocenili izredno dobro ter soglasno ugotovili, da je prinesel Vilhar na Dunaj .nekaj novega*. Razstavo si je ogledalo tudi več Slovencev, ki živijo na Dunaju. Po uspehu, ki ga je zabeležil na Dunaju, ni izključeno, da bo Vilhar razstavljal »udi še v drugih krajih Avstrije.
JgU Osrednja organizacija italijanske manjšine je sklenila s tržaško italijansko ljudsko univerzo sporazum, po katerem bo univerza pripravila italijanski manjšini v zimski sezoni 20 predavanj, od katerih bodo štiri namenjena 700-letnici rojstva velikega italijanskega pesnika Danteja. Poleg tega bo italijanska ljudska univerza v Trstu organizirala za Italijane v Istri nekaj koncertov, njihove šole pa oskrbela z raznimi učnimi pripomočki.
gg Dunajska Državna opera je v minuli gledališki sezoni skoraj polovico svojih predstav posvetila italijanskim operam. Poleg lastnih umetnikov je tekom sezone gostovalo 125 tujih solistov, med temi 41 italijanskih.
gg Londonska opera ima v novi sezoni predvidene naslednje premiere: .Simone Boccanegra* (Verdi), .Sen poletne noči* (Benjamin Britten), .Leteči Holandec* (Richard Wagner), .Kavalir z rožo* (Richard Strau^) in .Čarobna piščal* (V/olfgang A. Mozart).
Deželno gledališče v Linzu bo v tej sezoni prvič uprizorilo opero .Misteriozni gospod X* Alfreda Uhla, za katero je libreto napisal znani filmski komik Theo Lingen. S tem komadom namerava Linško gledališče prihodnje leto gostovati tudi v okviru slavnostnih tednov na Dunaju.
|fK] za leto 1967 pripravljajo dunajski simfoniki svetovno turnejo, ki se bo začela v Ameriki, za zaključek pa je predvideno gostovanje v Moskvi.
fljgj Na univerzi v Bratislavi je bil za novega lektorja slovenskega jezika izvoljen dr. Vitazoslav Hečko. Novi lektor slovenščine je znan strokovnjak in dober poznavalec slovenske književnosti. Po raznih revijah je objavil več prevodov iz sodobne slovenske poezije in proze, zdaj pa pripravlja izdajo Kreftovih .Kreatur" in prevaja Ingoličcvo .Žejo”; predvsem pa je znan kot prevajalec Prešerna v slovaščino.
IFgl V Sovjetski iveii je izžel slovar sodobnega ruskega knjižnega jezika. Obsega 17 zvezkov, kateri je izžel že leta 1948, medtem ko so gradivo začeli zbirati že pred drugo svetovno vojno. To je največji slovar, ki so ga kdaj izdali v Sovjetski zvezi, saj vsebuje okoli 120.500 besed, ki so bile v knjižnem jeziku v rabi od Pužkinove dobe do polovice lega stoletja. Pred nedavnim pa so začeli zbirati tudi gradivo za slovar ruskih dialektov, ki bo v teku desetih let izžel iv 40 zvezkih.
Tudi kulturni delavci in umetniki
pomagajo žrtvam letošnjih katastrofalnih poplav
Medlem ko vladna koalicija že tedna brez uspeha išče zakonifi okvir za pomoč žrtvam letošnjih katastrofalnih poplav, ki so v obširnih predelih Avstrije povzročile velikansko škodo, je prebivalstvo takoj stopilo v akcijo solidarnosti. Uradne ustanove, podjetja, zasebniki in najrazličnejše organizacije zbirajo in prispevajo po svojih močeh, da bi bilo ljudem in krajem, ki so utrpeli največjo škodo, pcmagano vsaj za prvo silo.
V to akcijo solidarnosti so se v razveseljivem številu vključili tudi kulturni delavci in umetniki, Sirom po Avstriji so razne kulturno- umetniške ustanove organizirale posebne prireditve, katerih dohodke so prireditelji namenili za žrtve poplav. Poseben uspeh je v tem okviru zabeležila dunajska
Državna opera, katere ansambel je pripravil izredno predstavo in za pomoč žrtvam poplav prispeval celotni dohodek blizu 200 tisoč šilingov.
Na Koroškem je akcija solidarnosti prav tako zajela vsa področja kulturno-umetni-ške dejavnosti. O prispevku Slovenskega prosvetnega društva „Danica" v Št. Vidu v Podjuni smo poročali že v zadnji številki našega lista. Gostje iz Ljubljane, ki so sodelovali na jubilejni radijski oddaji »Plesna glasba po naročilu", so za žrtve poplav na Koroškem prispevali 5000 šilingov. Koroški deželni simfonični orkester je v ta namen priredil poseben koncert, celovško mestno gledališče je imelo slavnostno predstavo »Čarobne piščali", pa ludi koroški slikarji, grafiki in pisatelji so namenili posebne prispevke za žrtve poplav.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o
Jzbašnje letošnjih vremenskih katastrof:
Elektrarne omejujejo nevarnost poplav
Letošnje vremenske katastrofe in poplave niso le na Koroškem, marveč po vsej državi jasno pokazale, da so vodne elektrarne v stanju, da v največji meri omejijo nevarnost poplav in njihovih posledic. Zbiralni bazeni v Visokih Turah za elektrarne Glockner-Kaprun in Reisseck-Kreuzeck so zadržale ogromne količine vode, ki bi pri nalivih začetkom septembra drugače pridivjale v dolino. V območju koroških rečnih elektrarn ni prišlo do poplav in njihovih posledic.
Do teh ugotovitev prihajamo, ko prebiramo sestavek, ki ga je pod gornjim naslovom uredništvom razposlala Družba avstrijskih dravskih elektrarn (ODK). Iz tega sestavka povzemamo:
Medtem ko je bil tok Drave pri Aninem mostu še izredno razburkan in je novi most tako težko poškodoval, da ga je bilo treba zapreti celo za pešce, je bilo Kazaško jezero povsem mirno. Celo na začetku jezera, nedaleč od Aninega mostu, ni bilo več opaziti razburkanosti in uničujoče sile Drave. Njena voda je bila sicer umazano rjava in je nosila les, toda postala je popolnoma mirna. Vodna gladina jezera je bila celo nižja, kot je običajno, ker^ so ‘bile zatvornice elektrarne pravočasno primerno odprte. Gladina vode je tudi ves čas poplav ostala pod
dopustno višino. Veliko jezero pred elektrarno Kazaze je v sklopu z zajezi elektrarn Žvabek in Labot, kjer je bilo naraščanje vode tudi pod stalno kontrolo, omogočilo, da na vsej dolžini iz izliva Krke v Dravo do državne meje ni prišlo do večje škode. Ves čas so uprave elektrarn skrbele, da so ostali nižje ležeči kraji Labot, Dravograd in ostali kraji in mesta vzdolž jugoslovanskega toka Drave obvarovani pred večjo škodo. Labot pri teh poplavah zdaleka ni tako trpel kakor prej pri veliko manjših poplavah.
Projektanti in graditelji velikih
rečnih elektrarn morajo s poplavami in varnostjo elektrarn vnaprej računati. Pri tem upoštevajo možnost največjih poplav, ki se morejo pripetiti kvečjemu vsakih 1000 let. Tako dimenzije in varnostni ukrepi elektrarne v Kazazah dovoljujejo, da teče skozi njo lahko 2800 kubičnih metrov vode v sekundi. Po meritvah pri zadnjih poplavah pa je skozi elektrarno teklo le 2200 kubičnih metrov vode v sekundi.
Tudi pri projektiranju elektrarne na Bistrici v Rožu so bile upoštevane iste mere. Zato naraščajoča Drava novemu mostu na Bistrici ni mogla napraviti nobene škode. Ta most je zaenkrat edini zanesljivi cestni prehod čez Dravo do Ljubeljskega predora in naprej v Jugoslavijo. Tudi velikovški most, ki je bil pri gradnji elektrarne dvignjen in podaljšan, ni bil v nevarnosti, da bi bil poškodovan.
Predpogoj za uspešno odvajanje ogromnih količin vode, ki jih je v teh dneh nosila Drava, je bilo nepre-
nehno odstranjevanje naplavin, ki so sestojale iz ostankov mostov, hlodovine, drevja itd., pred zapornicami elektrarne, da se v njih niso zagozdile. Kot zelo koristno se je izkazalo tudi stalno poglabljanje struge na začetku jezera, kjer je neprenehno na delu pager OeDK. Tako se je škoda v območjih teh treh elektrarn omejila zgolj na manjše poškodbe neutrjene obale za elektrarnami.
V Visokih Turah ležeči zbiralni bazeni so zadržali zelo pomembne količine vode. Tako je n. p. zbiralni bazen v Magaritzen, ki pripada skupini elektrarn Glodkner-Kaprun, v najkrajšem času zajel 5 milijonov kubičnih metrov vode, kar je dokaj omililo njen pritok v reko Melo. Podobno obrambo pred še hujšimi poplavami so predstavljali zbiralni bazeni v območju Reisseck-Kreuz-eck. Elektrarna v Kolbnitzu, ki dobiva vodo iz teh bazenov, je v strugo Mele v tem času oddajala le 9 kubičnih metrov vode na sekundo, medtem ko je normalno oddaja 18 kubičnih metrov.
Poplave v območju Vzhodne Tirolske in Koroške so bile posledica združitve raznih komponent, do katerih pride le redkokdaj. Ena od njih so bile za letni čas nenavadne zaloge
snega, ki so segale do srednjih leg pogorij, druga pa je bil pojav izredno močnega in vremensko učinkovitega nizkega tlaku, ki je prihajal iz Sredozemlja. Njegovi viharji so nosili in gnali v južnoalpsko področje topel zrak, ki se je tu razlil. 2. in 3. septembra je v Linzu padlo 193 mm dežja, na Dobraču 174 in v Reisachu v Ziljski dolini 166 mm. Najbolj usodno pri tem pa je bilo, da je dež zaradi toplote padal tudi v višinah 3000 metrov, vsled česar so se pričeli ogromni ostanki snega naglo taliti ter so odtoki in hudourniki jz Visokih Tur ter Ziljskih in Karnijskih alp silovito narasli in pričeli sprožati plazove, uničevati mostove in odpirati ceste. Razdejanje še večjega obsega pa so povzročile Mela, Drava in Zilja, ki so na Zgornjem Koroškem preplavile svoje doline in povrzročile s tem več stomilijonsko škodo. Podjuna pa je zaradi elektrarn ostala pred poplavami obvarovana, čeprav je nosila Drava v tem območju vse vode Zgornje in Srednje Koroške.
Dobro razpredena obveščevalna mreža OeDK v območju visokih Tur je veliko pomagala, da je bila ne-
(Nadaljevanje na 4. strani)
15. oktober 1965
Mislimo na izobrazbo! v nedeljo 24. oktobra 1965:
Jesen je že od nekdaj čas, ko se spričo daljšajočih se večerov lahko pričenjamo poglabljati v razmišljanja in ko se lahko lotevamo iskanja primernega čtiva. Jesen ni le za šolsko, dijaško in vajeniško mladino čas pričetka zopetnega učenja, marveč je tudi za odrasle, ki čutijo potrebo po branju, poslušanju predavanj in obisku raznih tečajev za splošno in poklicno izobrazbo.
Če med nami stvarno pogledamo tovrstno željo, voljo in pripravljenost, pridemo do tega, da v povojni dobi po naših vaseh iz leta v leto bolj popuščamo. Obiski izobraževalnih prireditev se slabšajo, medtem ko potreba po njih stalno narašča. Le malo jih je med nami, ki bi potrebo po neprenehni poklicni, gospodarski in strokovni izobrazbi občutili tako, kot to zahteva nagli in novosti polni tok časa. Le malo nas je, ki bi tečajem, predavanjem, posvetovanjem in sestankom ob zimskih večerih odmerili ono vrednost, ki jo imajo. Ne le večina naše mladine, marveč tudi pretežni del starejših daje več ali manj plehki družabnosti in zabavi več veljave, kakor je daje širjenju svojega obzorja ter večanju svojega znanja in sposobnosti.
Včasih so prosvetna društva, zadruge, soseščina in razne vaške in občinske organizacije zahtevale toliko razgovorov, posvetovanj in predavanj, da jim osrednje narodne, kulturne, gospodarske 'm strokovne organizacije skoraj niso mogle zadostiti. Zadnja leta pa take »iniciative od spodaj« pogrešamo, čeprav bi bila z ozirom na obsežnost in pestrost dogajanj v kulturi, znanosti in tehniki in z ozirom na naše gospodarske pogoje bolj potrebna, kot je bila pred leti in desetletji.
Vemo, da te vrstice razvoja ne bodo v potrebni meri obrnile na boljše. Dosegle pa naj bi, da bi vsi skupaj znova oživeli in poživili spoznanje, da bo v našo škodo, če bodo šli večeri prihodnjih tednov in mesecev mimo nas, ne da bi jih izpolnili s sestanki, posvetovanji, predavanji in tečaji, tako s tistimi, ki se nam bodo nudili, kakor z onimi, ki bi bili po presoji položaja na vasi potrebni in koristni. Vzemimo v prihodnjih dneh to vprašanje v pretres in ne obidimo tega poziva, da ne bo ostal na vse zadnje le »glas vpijočega v puščavi«.
Volitve v zbornico kmetijskih delavcev
V nedeljo teden bodo kmetijski in gozdni delavci in nameščenci volili svoje poklicno zastopstvo. Volili bodo občni zbor zbornice kmetijskih delavcev, ki ima po zakonu nalogo, da zastopa, pospešuje in jemlje na znanje poklicne, gospodarske, socialne in kulturne koristi delojemalcev, ki so zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu. Občni zbor šteje 28 članov in bo voljen za dobo petih let.
Postopek in priprave za te volitve so podobne postopku in pripravam za volitve v državni in deželni zbor ter v kmetijsko zbornico. Volilni upravičenci so vpisani v volilni imenik občine, kjer imajo redno bivališče in kjer morajo tudi voliti. Vsak volilni upravičenec je moral medtem izpolniti polo za popis volivcev (Wahleranlageb!ait). Volilni upravičenec, ki bo v posesti volilne izkaznice (Wahlkarte), bo lahko volil v drugi občini. Volilno karto mu lahko izstavi občina, v kateri je vpisan v volilni imenik.
Po zakonu o zbornici kmetijskih
delavcev imajo pri teh volitvah volilno pravico ne glede na državljanstvo vse osebe, ki so 23. avgusta 1965 imele v eni od koroških občin svoje redno bivališče, ki so izpolnile 18. leto starosti in katerim volilna pravica ni bila odvzeta, če so bile 23. avgusta 1965 na Koroškem zaposlene kot delavci in nameščenci v smislu zakona o zbornici kmetijskih delavcev ali pa če kot take niso bile isti dan brezposelne dalj kot 20 tednov. Člani zbornice kmetijskih delavcev so delavci in nameščenci vseh kmetijskih in gozdarskih obratov na Koroškem, če so v njih glavnopoklicno zaposleni in če delajo proti plačilu.
Ne glede na vsa podrobnejša določila zakona morejo 24. oktobra voliti svoje poklicno zastopstvo, občni zbor zbornice kmetijskih delavcev, le osebe, ki so vpisane v volilne imenike svoje občine, ker sta medtem rok za vpis v volilni imenik in rok za prijavo zahteve po izbrisu iz njega že potekla.
SLOVENSKA PROSVETNA VABILO
ZVEZA
SLos-tnAki o kttt
BO KONCERTIRAL
v soboto 23. oktobra ob 8. uri zvečer v hotelu RUTAR V DO-BRLI VASI
v nedeljo 24. oktobra
ob 2. uri popoldne v KINODVORANI V BOROVLJAH ob 8. uri zvečer v Kulturnem domu v LOČAH NAD BAŠKIM JEZEROM
Vsi prijatelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni!
Usodna nezgoda v Slovenjem Plajberku
Po septembrskih vremenskih katastrofah:
Zgledna solidarnost koroškega prebivalstva
Medtem ko se vlada na Dunaju ne more zediniti, po kakšni poti bi prišla do denarjev, ki jih potrebuje za popravo škode, ki so jo povzročile letošnje vremenske katastrofe, se na Koroškem z vseh strani stokajo prostovoljni prispevki, katerih so in bodo deležni deželani, ki so bili od teh katastrof najbolj prizadeti. Že skozi štiri tedne lahko vsak dan beremo imena zasebnikov in podjetij, ki vplačujejo na konto „Karntner Notbilfswerk" deželne vlade svoje prispevke. Na tem kontu se je do 8. oktobra nabralo že 5,802.068 šilingov prispev-
Elektrarne omejujejo nevarnost poplav
(Nadaljevanje s 3. strani)
varnost poplav še pravočasno spo-znana in da je bila — kolikor je bilo spričo naglega in vsestranskega naraščanja vode to sploh mogoče — preprečena večja škoda. Tako je bil s pomočjo te mreže možni obseg naraščanja Drave razviden že 2. septembra, kar je omogočilo, da so elektrarne v Podjuni pravočasno odprle svoje zapornice in da je bila
mogoče celovito rešitev najti le v sklopu gradnje elektrarn na Donavi, ki so v načrtu v bližnji in daljnji okolici mesta.
Po vsem tem strokovnjaki elektrogospodarstva zaključujejo, da očitek krogov, ki se bavijo z varstvom narave in pokrajine, češ da gradnja elektrarn tehnizira naravo, zgubi pod vtisom razdejanj, ki so jih za-
kov. Dejanski znesek prostovoljnih prispevkov pa je mnogo večji, ker iste prispevke zbirajo in dajejo tudi občine ter številna podjetja in ustanove direktno.
Najbolj zgledno pomoč v času najhujše stiske pa so prizadetemu prebivalstvu nudili gasilci in vojaščina. Kakor je razvidno iz poročila okrajnega gasilskega poveljstva Beljak, so bile njegove gasilske organizacije v tem času 16.670 ur na delu, ki se ga je udeležilo 1112 gasilcev od 31 požarnih bramb. Gasilci so reševali prebivalstvo in živino pred poplavami ter branili mostove in poslopja pred opustošenjem. S svojim orodjem pa so odstranjevali vodo iz kleti, delavnic, stanovanj in skladišč. Vse požarne brambe okraja so se tako z zgledno nesebičnostjo oddolžile svojemu plemenitemu geslu „Na pomoč", za kar jim je bilo izrečeno zasluženo priznanje.
V ponedeljek je prišlo v Slovenjem Plajberku do zelo usodne nezgode, ki je povzročila smrt 22-letnega vojaka Friedricha Wegscheiderja iz Rot-tensteina pri Kleinkirchheimu. Imenovani je delal v pionirski enoti, ki je v občini Slovenji Plajberk po vremenski katastrofi koncem septembra pomagala popravljati ceste, pota in mostove, ki so bili porušeni. Ko je enota delala pri Sereinigovi elektrarni, kjer je hotela razstreliti večjo skalo, se je ta sama odtrgala in sprožila še druge, da so se zrušile v globoko strugo Žabnice in pod seboj pokopale Wegscheiderja. Šele po velikih naporih je vojaščini in celovškim gasilcem uspelo, da so skale odstranili in izkopali mrtveca, ki so ga nato prepeljali v domači kraj.
Odkritje spomenika
žrtvam
avstrijske osvobodilne borbe
Komite za postavitev koroškega spomenika žrtvam avstrijske osvobodilne borbe je pod predsedstvom bivšega deželnega glavarja Ferdinanda W e d e n i g a sklenil, da bo svečano odkritje spomenika na celovškem centralnem pokopališču na Dan vseh svetih v ponedeljek 1. novembra 1965 ob 9.30 uri.
Imenovani komite je pred letom dni prevzel nalogo, da na celovškem centralnem pokopališču postavi dostojen spomenik žrtvam, ki so v drugi svetovni vojni dale svoje življene za osvoboditev Avstrije. Spomenik sta izdelala celovški arhitekt ing. Nitsch in mladi umetnik Valentin Oman.
Ta usodna nezgoda je na torkovi seji plajberškega občinskega sveta sprožila veliko razburjenje in očitke na račun gostilničarja Sereiniga. Kakor je bilo na seji poudarjeno, je imela pionirska enota v Slovenjem Plajberku nalogo, da pomaga predvsem urediti ceste, pota in mostove, ki so neobhodno potrebni, da dobijo prebivalci spet zvezo s svetom. Ne glede na to, da je bila ta nujnost največja v Brodeh, ikjer je še vedno 7 kmetij odrezanih od sveta, nadalje pri Strugarjih ter pri Bukovniku in Pavcu, je gostilničar Sereinig — tako so mu očitali na seji — marljivo vojaško enoto, ki je pri njem stanovala, baje brez dovoljenja izkoristil v svoj prid. Pregovoril jo je, da mu je popravila privatno gozdno pot in da se je lotila odstranjevanja grušča pri njegovi elektrarni, kjer je potem prišlo do usodne nezgode. Zadevo ima sedaj v rokah deželno orožniško poveljstvo, ki bo gotovo ugotovilo dejanske krivce nesreče.
na gradbišču elektrarne na Bistrici pustile letošnje poplave, svojo upra-preprečena večja škoda. Obveščeval- vičenost. Varstveni ukrepi ob vo-na mreža OeDK s centralo v Čelov- dah zahtevajo poseg v naravo in ni cu pa je priša tudi v prid deželnim mogoče na eni strani zahtevati ne-oblastem, ker jih je sproti lahko se- okrnjenje narave, na drugi pa se znanjala z razvojem katastrofe na upravičeno zavzemati za zaščito pre-Zgornjem Koroškem.	bivalstva pred razdejalno silo 'kata-
Po izkušnjah v spodnjem območju strof. Čim bolj gospodarsko priprav-Drave v času te vremenske katastro- ljena je gradnja elektrarn, tem prej
fe je mogoče sklepati, da bo z gradnjo elektrarne po Rožu navzdol nevarnost poplav s strani Drave po človeški presoji preprečena od Beljaka do Labota. Za tako oceno pomena elektrarn v obrambi pred poplavami ne govorijo le izkušnje v Podjuni, marveč tudi izkušnje ob Innu in Donavi na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem. Tudi v teh prede-
je zajezitev nevarnosti pred poplavami s pomočjo njihove gradnje tudi narodnogospodarsko opravičljiva.
Občine in pokrajinske ustanove naj bi donose, ki jih imajo od elektrarn, porabile predvsem za ureditev hudournikov ter obal in strug rek. Občine in pokrajinske ustanove naj od vode ne iščejo le koristi, marveč naj tudi skrbijo za varstvo pred si-
NA CELOVŠKEM UMETNEM DRSALIŠČU:
Danes
pričetek zimske sezone
Danes se je na celovškem umetnem drsališču v mestni hali pričela sedma zimska sezona, ki bo trajala do 28. februarja. Za drsanje je umetno drsališče vsak dan odprto od 9. do 12., od 14. do 17. in od 19.30. do 20.30. ure, izvzemši dneve iger v hokeju na ledu in gostovanja dunajske Revije na ledu. Prireditveni program letošnje sezone obsega igre v hokeju na ledu, gostovanje dunajske Revije na ledu s sporedom pod naslovom ..Mavrica" v času od 3. do 20. februarja ter vrsto prireditev v umetnem drsanju in balinanju na ledu.
zoni v Celovec še švicarski prvak SC Bern, češkoslovaška moštva ZKL Brno, Bratislava, Kladno in Goftvvaldov, poljski prvak Gornik Katowice fer vzhodnonemški prvak
lih so pri pomladanskih poplavah la^; vode> £e pr;de pri naraščanju ugotovili, da je bila v območju rec- rek do nevarnost; poplav. Le tako
nih elektrarn škoda vsled noolav ....	••• j- -.l.N----
znatno manjša, kot je bila
poplav drugod
in tudi manjša, 'kot je bila pri podobnih poplavah v preteklih desetletjih.
V primeru poplav rečne elektrarne sicer v strugah rek ne morejo zadrževati vode, vendar omogočijo, da se njena razburkana sila v jezerih p>red elektrarnami umiri, stranski nasipi pa obvarujejo sosedna zemljišča, poslopja in komunikacije. Ker morajo v primeru poplav in naraščajočih rek brodovi preko njih ustaviti svoj promet, so zlasti čez Donavo mostovi ob elektrarnah večkrat edina zveza med obrežjema. Za obvarovanje Dunaja pred poplavami, ki je postalo letos spet aktualno, je
more priti do obsežnega in združenega vodnega gospodarstva za cele pokrajine, pri čemer je vodno elektrogospodarstvo docela pripravljeno, da pozitivno doprinaša v korist skupnosti.
K O	L E D A R
Petek,	15. oktober: Terezija
Sooota,	16. oktober: Gal
Nedelja,	17. oktober: Marjela
Ponedeljek,	18. oiktober: Luka
Torek,	19. oktober: Peter
Sreda,	20. oktober: Janez K.
Četrtek,	21. oktober: UrSula
Hokej na ledu obeta v letošnji sezoni vrsto zanimivih srečanj. Poleg srečanj celovškega moštva KAC z avstrijskimi moštvi za avstrijsko prvenstvo ter z moštvi sosednih držav Italije, Jugoslavije in Švice za alpski in evropski pokal bo v novembru in decembru prišlo do srečanj KAC z izbranimi moštvi juniorjev Češkoslovaške in Sovjetske zveze. Višek sezone pa je napovedan v zadnjih dveh tednih februarja po gostovanju Revije na ledu, ko bodo prišli v Celovec nekateri udeleženci svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, ki bo v Ljubljani. Zaenkrat sta napovedani nacionalni moštvi Švedske in Češkoslovaške, računati pa je, da bodo v tem času v Celovcu gostovala še druga nacionalna moštva.
Od inozemskih moštev bodo poleg že omenjenih prišla v tej se-
Dynamo Berlin.
Na tiskovni konferenci, ki jo je v zvezi s pričetkom sedme sezone na umetnem drsališču priredila uprava sejma in umetnega drsališča, je bilo povedano, da se je v šestih letih obstoja umetnega drsališča poslužilo in prireditve na njem obiskalo več kot milijon ljudi. Samo v zadnji sezoni so na drsališču našteli nad 200.000 obiskovalcev. Največ obiskovalcev so zabeležili pri igrah v hokeju na ledu ki jih je bilo 164 — in sicer 443.000. Po obisku stojijo na drugem mestu gostovanja dunajske Revije na ledu, katere 142 predstav je obiskalo 348.400 ljudi, medtem ko se je umetnega drsanja udeležilo 282 tisoč 232 oseb.
TO IN ONO
v
cd Smchova cžo £aboža
PODKLOŠTER. — V jutranjih urah zadnjega pečka je prišlo v iPodkloštru do groznega umora in samomora. Iz še ne docela dognanih vzrokov je 36-letni delavec Wolfgamg Strick najprej umoril svojo pastorko Alojzijo Konatsch-nig, nakar se je še sam obesil v stanovanju.
MARIJA NA ZILJI. — Minuli teden je v noči od četrtka na petek v gospodarskem poslopju kmeta Edvarda Sereiniga izbruhnil požar in uničil vse pridelke in stroje. Škodo cenijo na milijon šilingov.
BELJAK. — V nedeljo bodo v Beljaku volitve v mestni občinski svet. — 'Poštna uprava je spremenila avtobusni vozni red na Dobrač. Odslej naprej vozi iz Beljaka na Dobrač vsak dan ob 9. uri dopoldne, z Dobrača pa se vrača ob 16.15 uri. V zimskem času, in sicer od 18. decembra do 11. aprila, pa bo v sobotah, nedeljah in praznikih vozil na Dobrač še dodatni avtobus iz Beljaka ob 13. uri, z Dobrača pa ob 11,30 uri.
LIPA. — Začetkom tedna je prišlo na cesti v Sreje do nenavadne prometne nezgode. Enajstletni Janez Hopfgartner je po cesti gnal čredo goved, v kateri je ena od krav naenkrat podivjala in se zapodila proti 71-letnemu rentniku Francu Pettauerju, ki je bil s kolesom na cesti. Le-ta je zaradi tega padel in pri tem dobil na glavi tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
BOROVLJE. — V torek popoldne je prispela v ^Borovlje delegacija občinške skupščine Tržič z namenom, da počasti spomin boroveljskega podžupana Hansa Richterja, ki je 4. septembra, ko se je podrl humperški most, utonil v Dravi. Delegacija je na mostu spustila venec v valove Drave, nakar se je dalj časa zadržala v razgovoru s predstavniki mestnega občinskega sveta, katerim je izročila svoj prispevek za žrtve vremenske katastrofe.
LJUBELJ. — Danes opoldne bodo na jugoslovanski strani Ljubeljskega predora odprli restavracijo »Ljubelj«, ki jo je zgradil potovalni urad »Kompas« iz Ljubljane.
15. oktober 1965
vem©, kaj /e vesolje?
se jmot, živimo sredi vesolja. Z najvecjimi teleskopi, kar jih ^premorezemlja, vidimo v vse smeri enako daleč. Kamorkoli pogledamo, vidimo na tisoče galaksij in vtis imamo, da je noža Rimska cesta prav v središču vsega. (Za spiralne meglenice ali osvetja bomo uporabljali izraz »galaksija«, medtem ko lahko z Galaksijo označujemo nase osvetje, Rimsko cesto). Toda biti moramo bolj previdni kot stari zvezdoznanci ki so domnevali, da je zemlja središče vsega. Vemo, da živimo na enem od devetih planetov, ki krožijo okrog sonca. Učili so nas, da tudi sonce drvi skozi vesolje po svoji krožnici, ki ga vodi okrog središča naše Galaksije, Rimske ceste, ali kot pravijo nekateri, Mlečne ceste. Tudi v naši Galaksiji spremlja naše sonce na milijarde zvezd. Vemo pa tudi, da je naša Rimska cesta le ena od milijard galaksij.	....
Vtis, da smo v središču vesolja, je samo dozdeven. Ce ste stali ze kdaj v veliki množici ljudi in videli na vseh straneh samo glavo pri glavi, ste prav tako imeli občutek, da ste točno v središu množice.
Kakšne so galaksije, v čem se med seboj razlikujejo in kako so porazdeljene po vesolju? Močno sploščena oblika je značilna za veliko skupino galaksij, v katero sodi tudi naša Rimska cesta. Pri zelo oddaljenih galaksijah posameznih zvezd sploh ne vidimo več.
Svetloba milijard zvezd se je zlila v eno. Tudi na slikah z močno občutljivimi astronomskimi kamerami razlikujemo zelo odaljene galaksije le s težavo od zvezd naše Rimske ceste,
■ki jih vidimo spredaj. Čeprav so tudi te zvezde več tisoč svetlobnih let od nas, so nam v
»čisto
zanimivosnrtM
0 Po petletnem delu se je dunajskemu rnanstvenlku dr. Theodorju Chvatalu z dunajske tehnične visoke Sole s pomočjo medtem umrlega kolega dr. Friedricha Schnitt-lerja posrečilo odkriti snov za zaSčito pred »smrtnimi žarki", ki se sprostijo pri eksploziji nevtronske bombe. Novo snov je mogoče izdelovati v obliki plošč, prahu ali tekočine. Preskusili so jo že v reaktorju v Seibers-dorfu. Pri tem se je izkazalo, da masa povsem izpolnjuje pričakovanja.
0 Na kirurSki univerzitetni kliniki v Minnesoti (ZDAJ so odkrili novo metodo za zgodnje odkrivanje raka na želodcu. Pacientu najprej dajo skozi usta majhno količino radioaktivnega fosfora. Potem spravijo v želodec poseben balon, katerega notranja stran je prekrita s plastjo fotografske emulzije. Balon potem napihnejo, tako da se tesno prilega želodčnim stenam. Ker rakaste celice sprejmejo večje količine radioaktivnega fosfora kot pa zdrave, pokažejo temni madeži na filmu, kje je tumor. Izumitelji domnevajo, da bodo s tem postopkom lahko odkrivati rak na želodcu dve leti prej kot doslej.
0 V Sovjetski zvezi že nekaj časa s pridom uporabljajo domiselno sestavljeno pripravo za Šivanje večjih in manjSih ran za zunanjih očesnih delih, predvsem na ro-ženici. Za ta namen uporabljajo sovjetski kirurgi nit ali kovinske trne iz tantala in niobija. Brazgotine, ki ostanejo po operaciji — rane se zacelijo običajno v 17 do 18 dnevih — so malenkostne, tako da ohrani zenica vse svoje funkcije, ne glede na to, ali so bili robovi poškodbe ravni ali vijugasti.
0 S pomočjo elektronskih možganov naj bi razložili eno najskrivnostnejših ugank narave: živalsko govorico. Kot je bilo sporočeno na konferenci v Baltimoru, skuSajo znanstveniki razvozlati delfioske glasove s pomočjo elektronskega robota. Delfine je namreč mogoče podobno kot papige zelo hitro navaditi, da posnemajo človeške glasove. Znanstveniki bodo poskušali glasove delfinov tudi »katalogizirati" v elektronskih možganih, tako da bo lahko stroj nekakšen slovar delfinskega jezika.
0 Jamarji so v jami Kapova v Baškirlji odkrili pravo slikovno galerijo cromagnonskih podob; pračlovek je s kamnito sekiro zarisal obrise mamuta, losa, stepskega konja in jamskega medveda, potem pa jih pobarval z rumeno in rdečkasto okro, z ogljem ali sajami smolastih bakel. Razen tega so blizu jame na skalah ob obrežju Belaje našli človeške portrete, grobe, izrazite obraze, ki spominjajo na severnoameriške Indijance.
Sovjetski znanstvenik Nikolaj Andrejev iz Leningrada je odkril sistem za dešifriranje neznanih tekstov, ki ne zahtevajo znanje jezika, v katerem je besedilo napisano. Po matematični poti je s tem sistemom ob uporabi elektronskih možganov mogoče analizirati in razumeti vse jezike — teoretično tudi marsovskega.
primerjavi z oddaljenimi galaksijami pred očmi«.
Galaksije niso po vesoljskem prostoru razporejene enakomerno, ampak nastopajo v obsežnih rojih. Tak roj lahko obsega na tisoče galaksij. Vendar, če vzamemo vidno vesolje kot celoto, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da je razdelitev galaksij v temelju enakomerna. Rečemo lahko tudi, da so si galaksije med seboj močno podobne. Vsaka je velikanska skupina zvezd, često pa je v njej prav toliko ali še več temne materije (medzvezdnega prahu, plina, temnih zvezd) kot normalnih svetlih zvezd.
Po določenih značilnostih je ameriški astronom Edwin Hubble razdelil galaksije na štiri skupine:
® SPIRALNE, ki kažejo gosteje ali redkeje zavite spirale,
H ELIPTIČNE, pri katerih ni spiralnih zavojev, ki pa so ohranile obliko elipse in spominjajo na bolj ali manj sploščeno lečo,
S PREČKASTE, pri katerih si lahko mislimo sfcozi središče položeno prečko, ki ima na koncih spiralaste podaljške,
H NEPRAVILNE, ki se nam zde samo ogromna masa zvezd, prahu in plinov brez jasno začrtane oblike.
In kako je z našo Rimsko cesto? Ima veliko prednost: je namreč edina galaksija, ki jo vidimo od znotraj. Hkrati pa je to slabo, ker si ne moremo ustvariti celotne njene slike z zunanje strani. Res je sicer, da napravimo krožni izlet po naši galaksiji v 250 milijonih letih, ko spremljamo sonce na njegovi poti, toda na celoten vtis bi morali čakati malo predolgo. Razen tega je sončna orbita dokaj daleč od središča galaksije in nas ne prinese nikoli bliže kot 25.000 svetlobnih let v centru. Tudi druge zvezde potujejo okoli tega središča, a z različno hitrostjo. Bližnje hitreje kot bolj oddaljene. Celotna Rimska cesta pa se vrti kot plošča vrtiljaka, kot jih vidimo v otroških zabaviščih. Naše sonce bi bilo iskrica nekje med konjički ob robu plošče in središčno osjo.
Ni samo dejstvo, da je sonce tako daleč od središča našega osvetja, krivo, da to središče slabo poznamo. Vesolje je namreč »prašno«. Sam odlomek enega odstotka svetlobe iz središča naše galaksije pride do nas. Prav naša Rimska cesta je ena od spiralnih meglenic, kjer odpade več materije na medzvezdni prah in pline kot pa na zvezde. Sploh je ta pojav značilen za spiralne galaksije. Eliptične so očitno brez prahu. Če bi živeli v eliptični galaksiji namesto v spiralni, bi bil naš pogled v središče in v področje na »drugem koncu« daleč manj oviran.
V	smereh, kjer nam v vesolju ne zastira pogleda temna medzvezdna materija, vidimo s teleskopi tudi več milijard svetlobnih let oddaljene galaksije. Astronomi jih sicer niso še prešteli, vendar računajo, da je v vidnem vesolju kakih deset milijard galaksij. Med seboj so povprečno oddaljene druga od druge milijon svetlobnih let.
Kako naj si vse te ogromne številke in razdalje predstavljamo? Pomagamo si s primeri na zemlji. Že veliki astronom James Jeans je rekel: »Če bi nad vso Evropo krožile samo tri mušice, bi bila Evropa bolj na gosto naseljena z mušicami, kot je vesolje z zvezdami.« Vzemimo torej za primero kar površino našega kontinenta, ki naj predstavlja ravnino, položeno skozi vidno vesolje.
Naša Rimska cesta, za katero menimo, da ima v premeru približno 100.000 svetlobnih let, bo imela v primeri z Evropo premer 60 metrov. Meglenica v Andromedi bi bila oddaljena slab kilometer. V drugih smereh bi morali prepotovati precej kilometrov, preden bi lahko postavili na tla model naslednje galaksije. Na splošno bi morali lečaste plošče, ki bi predstavljale galaksije, razporediti nekako na vsaka dva kilometra po celi površini Evrope.
V	60-metrsko ploščo, ki predstavlja našo Rimsko cesto, moramo zdaj razporediti 100 milijard zvezd. Kako velike naj bodo? Na našem modelu meri svetlobno leto komaj dobrega pol milimetra! Ker imajo zvezde povprečno milijon in pol kilometrov premera, miljo-niniko svetlobnega leta, bi bile tako majhne, da jih ne bi opazili niti z mikroskopom!
Zvezde naše galaksije bi torej predstavljali nevidni praški, ločeni med seboj z dvema in pol milimetroma, kar predstavlja pet svetlobnih let. Kar pa se tiče naše zemlje, spremljevalke enega od teh nevidnih praškov, je ne bi mogel odkriti niti elektronski mikroskop.
Z vesoljskimi ladjami, kakršne si lahko zdaj zamislimo, bo lahko elovdk dosegel manj kot tri milimetre razdalje na našem modelu.
»iimiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiniMimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!:
I	Kotiček	|
naraslovca
g © Kako debel mora biti led, da drži...? g
| Pol cenlimeira debel led še nese | g raco, 5 cm zadošča za 70 kg težkega | | čoveka, 20 cm za avto ter 35 cm za | i tovornjak, težak 10 ton.
| ® Kdaj se je izoblikovala podoba naših | g pokrajin?
| Če ne računamo raznih sprememb, | g ki jih je narava utrpela zaradi pose- = | ga človeške roke in tehnike, lahko tr- E S dimo, da se je podoba naših krajin, | | njen zunanji geofizični relief, izobliko- = g val ob koncu zadnje ledene dobe, = S to je pred kakimi 12.000 leti. Več sto E = let dolgo so se topili velikanski lede- = | niki in ko so se slednjič umaknile na- | g rasle vode, je ostala podoba sveta v § = glavnem taka, kot je še danes.
= ® Katere živali so že letele v vesolju? |
=	Umetni sateliti so doslej ponesli v =
= vesolje pse in opice, od manjših ži- = E vali pa miši, rakovice, želve in žu- g | želke (čebele, muhe, hrošče).
E © Katera je največja morska ptica?
| To je selilec albatros, ki živi v južnih E | oceanih in meri tri metre čez razpeta | | krila. V navpičnem letu doseže brzino E E tudi do 150 km na uro.
E © Katero drevo je najbolj nenavadno? E
| To je indijski figovec, katerega čud- | | ne korenine rastejo navpično skozi | = zrak v zemljo. Pod njegovimi široko g E razraslimi vejami lahko najde zato- S | čišče tudi po več sto ljudi.
= ® Temperature v središču Zemlje i	in Sonca	§
1	V središču Zemlje vlada temperatu- |
| ra 12.000 stopinj, sredi Sonca pa 15 g g do 20 milijonov.
ŠmimiiiiiiimimniimimiiiiiiimiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimir
Cevčica, tanjša od lasu
Boj je trajal štirideset let. Pred kratkim pa so lahko Angleži končno slavili zmago nad Američani. Firma Accles in Pollock iz Birminghama je izdelala cevčico z najožjo luknjico na svetu. Mikroskopsko majhno cevčico so morali izmeriti in kontrolirati s posebnimi mikrofolografskimi aparati. Treba pa je priznati Amerikancem, da so kavalirsko prenesli poraz, čestitali britanskim kolegom in izjavili, da odstopajo od nadaljnjega tekmovanja.
Premer te cevčice znaša 0,001318 centimetra ali, če vam to pove kaj več, trinajst desettisočink centimetra. Debela je za četrtino človeškega lasu, torej bi lasa sploh ne mogli potegniti skoznjo. Še ena primerjava: če bi sestavili 1,250.000 takih cevčic, bi jih lahko vtaknili v normalno velik poročni prstan.
Boj za najtanjšo cevko se je začel pred štiridesetimi leti, ko so hoteli Amerikanci iz „Seperlor Tube Inc." v Norristownu v zvezni državi Pennsylwanii uničiti svoje angleške tekmece in so jim poslali drobceno cevčico. Angleži so odgovorili tako, da so poslali nazaj v Ameriko svoj tedaj natanjši proizvod, ki so ga vtaknili v ameriško cevčico. Čez nekaj let so jim Američani vrnili še tanjšo, zdaj pa so Angleži končno dosegli svetovni rekord.
Čemu pa lahko koristi taka cevčica, ki znaša četrtino debelosti človeškega lasul Napovedovalec po zvočniku v Birminghamu se je verjetno šalil, ko je predlagal: „Za raziskovanje muh na področju tropskih bolezni ali pa za umetno osemenjevanje čebel ...'
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiulmiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiitiiii
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
19. NADALJEVANJE
Mrak, ki je ovijal Ljubljano, je pregnala noč. Po mestnih hišah so se zdaj tu zdaj tam prižigale luči. Na grajskem hribu pa je zažarel grad v polni svetlobi, ki je utripala v vetru. Grajska planota je bila prepredena z barvastimi lampijončki, ki so poplesavali na posrebrenih vrvicah. Pri cesarski orožarni, ki je ležala nekoliko niže, je slonel ob deblu redni cesarski vojak in poželjivo upiral oči v razsvetljena okna starega gradu, v katerem je nocoj utripalo življenje v svem svojem razkošju in sijaju. Po mostišču, ki je vezal grajsko planoto z notranjim gradom, je enakomerno korakala grajska straža.
Številne grajske sobane so bile v prazničnem okrasju; v viteški dvorani so visele izpod stropa svetilke raznih Oblik, poslikane z lepimi podobami in napisi. Grajski služabniki v rdečih, modrih in rumenih livrejah so stopicali s šolenčki na visokih petah okoli podkvaste mize in polagali dišeče cvetje vrtnic, tulipanov in španskega bezga k težkemu srebrnemu posodju. V dvorani je šumelo kot v čebeljem panju. Svet mestnih očetov se je sprehajal v črnih žametastih oblekah po dvorani. Zastopniki mesta so se nadvse prijazno pozdravljali z očarljivimi damami. Lakaja v jopičih, obšitih z zlatimi in srebrnimi našivki, sta kdaj pa kdaj odprla dvokrilna vrata in grajski klicar je naznanjal z razvlečenim glasom prihod novih odličnikov, bodisi v spremstvu žena in hčera bodisi samih. Sluge v zelenih hlačah in belih dokolenkah so jim pred vstopom odvzemali dragocene plašče in jih nosili v slačilnico na drugem koncu hodnika. Pod obokanim stropom, kjer je rene-
sančno okno upijalo mesečino, so na vzvišenem prostoru igrali grajski godci in zadovoljno opazovali ples. Na častnem mestu velike mize, prekrite z bogatim prtom, je bahavo sedel nekoliko trebušasti deželni glavar. Na prsih mu je blestel velik red zlatega runa. Zadovoljno si je gladil zalite roke in se sklanjal zdaj h grajskemu knezu Lahem-hamskemu zdaj k odličniku, sosedu na svoji desnici, gostu grofu Turjaškemu ter s slabimi šalami opozarjal na dame, ki so vstopale v dvorano. Priliznjeno hihitanje je spremljalo njegove dovtipe, medtem ko se jim je hrvaški grof na vso moč krohotal. Njegov pribočnik pa je pridno pohrkaval in se zalival s kraškim teranom, ki mu je izredno prijal.
Ko sta poročnik Vid in njegov prijatelj vstopila v veliko razsvetljeno sprejemnico, ju je presenetil rahel, vesel vzklik hčerk vicedoma novomeškega. Prijatelja sta se jim z veseljem pridružila.
Mladi Sieberauski je šepnil nekaj besed Vidu, ki se je ves bleščal v novem oblačilu. Podaril mu ga je bil prijatelj prav za to priložnost. Oprostil se je in ga zapustil v spremstvu svojega očeta. Vid pa je ponudil Ireni roko. Ko se ga je dotaknila njena bela, dišeča, orokavičena roka, se je stresel. Ozrl se je okrog sebe, se bliskovito sklonil in jo poljubil na obla ramena. Obraz mu je zalivala rdečica. S svilenim robčkom si je hladil vroče čelo. Nebogljeno se je prepustil njenemu vodstvu. Ko sta ubežala radovednim pogledom znancev in strogim pogledom starejših dam, ki so za razprtimi pahljačami skrivale svoje misli o nepoznanem častilcu — dozdevalo se jim je, da je iz vrst nižjega plemstva ali meščanstva — so majaje z glavo šušljale in obsojale vicidomovo hčerko, ki se je celo na tako izbrani grajski slovesnosti zabavala z nepoznanim častnikom neuglajenega vedenja. Sicer pa bodo blagorodnemu vicedomu pravočasno odprle oči, za kar jim bo moral biti neizmerno hvaležen. Znal bo uslugo upoštevati pri izbiri
njihovih sinov za dobre službe. Take misli so spremljale mlado dvojico, dokler nista izginila.
V viteški dvorani so žvenketali kristalni kozarci, vrstile so se napitnice in godci so pridno godli na svojem zviše-nem mestu. Plemeniti grof Turjaški, ki si je neutrudno mašil usta z okusnimi ostrigami, je le na pol poslušal svojega jezičnega soseda, grajskega kneza. Ko se je v njun pogovor vmešal še kranjski glavar s svojimi obrambnimi vojaškimi načrti, ki so previdevali bližnji vdor Turkov, ga je ta nejevolen utišal:
„Da, bogami! Kako so lahkonoge Ljubljančanke! Ej, to so boki!"
Pijane oči so mu žarele. Odrinil je presenečena soseda, vstal in se odmajal k skupini dam, ki so se sprehajale pod rasvetljenimi oboki dvorane ter pozabljale na svoje visoko dostojanstvo.
Ko sta Vid in Irena prešla vrsto sob in skozi sprejemnico smuknila na poslikani balkon, ves v zelenju in močno dišečem cvetju, sta si oddahnila. Pobegnila sta hrupu, radovednim pogledom in zbadljivkam mladih plemičev, ki so ljubosumno pogledovali plečatega poročnika, ko se je neutrudno in uspešno smukal okoli živahne in zapeljive Irene.
Mesečina je osvetila palme, ki so bile kot stari vojščaki razvrčene po kamnitem balkonu.
Rahel dekliški smeh je vzdramil mladega poročnika iz zamišljenosti. Ko se je zagledal v njen obraz, na katerega so palmovi listi metali nemirne sence, si je omočil suhe ustnice, prijel Ireno za malo brado in se sklonil. Ko se je hotel dotakniti njenih lic, mu je mala in močna roka zaprla usta. Začuden se je zravnal in bilo mu je nerodno.
„lrena!" je zasopel in jo prijel za komolec.
„Sedi!" ga je povabila in se izmaknila. Brž je postavil rože v cvetličnih loncih na široko ograjo in napravil prostor na klopi. Ko se je obrnil je po nerodnosti odlomil širok
C _ štev. 42 (1220)

15. oktober 1965
Nekaj misli k zadnjemu poročilu o položaju kmetijstva:
Napredek kmetijstva je zadeva vseh družbenih činiteljev
Pri zvezni vladi leži od 14. septembra naprej poročilo o položaju kmetijstva v letu 1964. To poročilo je tekom poletja pripravila tako imenovana § 7- komisija. Sestav te komisije je namreč določen v § 7 splošnega zakona o kmetijstvu, sestavljajo jo pa poleg zastopnikov kmetijskega ministrstva in kmetijskih organizacij še predstavniki zvezne gospodarske zbornice, predstavniki sveta delavskih zbornic in predstavniki zveze avstrijskih sindikatov. Medtem je o tem poročilu razpravljala zvezna vlada, do danes 15. oktobra pa ga je morala predložiti parlamentu skupno z predlogi za pospeševanje kmetijstva v prihodnjem letu. Ti predlogi morajo odgovarjati duhu tega zakona, katerega poglavitna naloga je: pospe-
ševati razvoj gospodarsko zdravih pogojev kmetijstva, zagotovili prehrano prebivalstva in omogočiti kmečkemu prebivalstvu zaslužke, ki odgovarjajo zaslužkom v drugih poklicih.
Spričo tako orisanih nalog splošnega zakona o kmetijstvu postaja kmetijstvo v naši državi vsebolj zadeva vseh družbenih činiteljev in vsega prebivalstva. Kmetijstvo v naši državi ne sodi več zgolj v področje agrarne politike, marveč je od leta 1959, ko je bil ta zakon sklenjen, zadeva celokupne notranje politike. To ni le očitno povedano v namenu zakona, marveč kaže to tudi sestav organov in inštrumentov, ki jih zakon določa za dosego tega namena.
Poročilo o položaju kmetijstva — imenujemo ga tudi »zeleno poročilo« — mora sestaviti zgoraj omenjena komisija, v kateri so poleg predstavnikov kmetijstva tudi predstavniki obrtnega gospodarstva in delavskih organizacij. Celokupna vlada mora na podlagi tega poročila sodelovati pri sestavi predlogov za ukrepe na področju pospeševanja kmetijstva v prihodnjem letu, pri sestavi tako imenovanega zelenega načrta, kakor kom-
Spričo tega, da jemlje zakonodajalec problematiko kmetijstva tako resno, je prav in potrebno, da s strani kmetijstva in kmetijskih organizacij ter kmetijskih publikacij vsako leto tudi ostale sloje prebivalstva v mestih in na podeželju seznanimo tako z vprašanji, ki so bila ugotovljena v zelenem poročilu, kot s perspektivami njegovega nadaljnjega pospeševanja.
Letošnje zeleno poročilo o položaju kmetijstva v naši državi je že šesto po vrsti. Njegove ugotovitve se opirajo na obratnogospo-darske in knjigovodske analize in dognanja na 1774 kmetijskih posestih vseh velikostnih skupin, vseh proizvodnih smeri in vseh leg, ki jih naletimo v državi. Talko osnovano poročilo za leto 1964 uvodoma ugotavlja, da je surovi nacionalni produkt v državnem merilu narastel za pičlih 10 odstotkov na 219,8 milijarde šilingov. Na tem produktu je bilo kmetijstvo udeleženo z 20,4 milijarde šilingov. Čeprav je ta delež s tem narastel za 1,4 milijarde šilingov, je delež kmetijstva na surovem nacionalnem produktu od 9,5 odstotka leta 1963 zdrknil na 9,3 odstotka v letu 1964.
Bolje je lani kmetijstvo odrezalo s svojo udeležbo na narodnem dohodku. Na skupnem narodnem dohodku, ki je lani narastel tudi za pičlih 10 odstotkov na 167,7 milijarde šilingov, je bil delež kmetijstva s 15,4 milijarde šilingov za pičlih 7 % boljši kot leta 1963 in je predstavljal 9,2 odstotka skupnega narodnega dohodka. Ta porast je pripisati predvsem rekordni kmetijski proizvodnji, ki je bila lani za 6,3 odstotka višja kot leta 1963, vsled česar se je tudi bruto-dohodek kmetijstva povečal za 8,6 odstotka. Ljudje, ki delajo v (kmetijstvu, so spričo tega svojo produktivnost povečali povprečno za 9 odstotkov, torej bolj kot ljudje v vrsti drugih po-klicov.
V teku zadnjih let je prišlo kmetijstvo v
pleks teh predlogov tudi imenujemo. O poročilu in o načrtu pa mora končnoveljavno razpravljati parlament kot najvišji in zakonodajni organ v državi ter zakonito določiti potrebna finančna sredstva za uresničenje ukrepov, ki so potrebni, da se bo kmetijstvo razvijalo v zdravih gospodarskih pogojih, da bo v kar največji meri zagotovilo prehrano prebivalstva in da se bodo zaslužki kmečkih ljudi postopoma približali zaslužkom ljudi v drugih poklicih.
položaj, da je lani lahko krilo že 82 odstotkov potreb celokupne prehrane v državi, pri mesu, mleku in pšenici pa je te potrebe lahko krilo stoodstotno. V tem razvoju pa je prišlo tudi v položaj, da je lani dalo industriji in energetskemu gospodarstvu dela in naročila v vrednosti okoli 6 milijard šilingov. Če pri tem upoštevamo še druge nabave kmetijstva,
Iz tega opisa razvoja kmetijstva in njegovega položaja v letu 1964 spoznamo, da pospeševanje kmetijstva v okviru splošnega zakona o kmetijstvu služi dosegi njegovih ciljev. Kmetijstvo s pomočjo tega pospeševanja zbolj-šuje pogoje za svoj zdravejši razvoj, kmetijstvo v vedno večji meri zagotavlja prehrano prebivalstva in zaslužki kmečkih ljudi postopoma naraščajo. Iz zelenih poročil zadnjih let pa je tudi razvidno, da navzlic velikim naporom kmečkih ljudi, da bi povečali intenzivnost in produktivnost kmetovanja — v zadnjih 10 letih so jo povečali za več kot 70 odstotkov — in navzlic izdatnemu pospeševanju s strani javne roke, kmetijstvo še dokaj let ne bo v stanju, da bi vsaj kolikorto-liko doseglo napredek na drugih gospodarskih področjih.
Kar kmečke ljudi tepe, je, da njihovi izdatki močneje naraščajo kot njihovi dohodki in da zaradi tega njihovi zaslužki prepočasi sledijo drugim stroškom. Od leta 1958 so se izdatki kmetijstva povečali za 25,7 odstotka, njegovi dohodki pa so narasli le za 17 odstotkov.
Kmetijstvo torej potrebuje še nadaljnjo pomoč po splošnem zakonu o kmetijstvu. Ta pomoč mora biti še izdatnejša, kot je bila do-
je le-to od 10.790 šilingov brutodohodka po hektarju dalo drugim gospodarskim panogam 9640 šilingov zaslužka. Ta primerjava pa tudi kaže, da je kmetijstvu za delo kmečkih ljudi lani ostalo le 1150 šilingov po hektarju. Iz tega sledi, da so ljudje v kmetijstvu lani skoraj 90 odstotkov vrednosti svoje proizvodnje naložili spet v korist celokupnega gospodarstva.
Iz tega pa tudi sledi, da je zaslužek kmečkih ljudi sorazmerno še vedno zelo nizek, čeprav se je brutodonos kmetijstva od leta 1958 naprej povečal za 41 odstotkov in čeprav se je število ljudi, ki jih kmetijstvo zaposluje, zmanjšalo za okroglo 130.000 oseb. Kljub naraščajoči intenzivnosti kmetovanja in večajoči se produktivnosti je zaslužek kmečkih ljudi v državnem povprečju znašal lani le 13.416 šilingov na osebo, ki je delala v kmetijstvu. Sicer je ta zaslužek lani — v glavnem zaradi ugodne letine — narastel za 13 odstotkov, ob upoštevanju dvanajst- in večurnega povprečnega delovnega dneva kmečkih ljudi pa ie še vedno izredno nizek in še močno zaostaja za povprečnimi zaslužki v drugih poklicih.
slej. Drugače se lahko zgodi, da kmetijstvo že v kratkem ne bo v stanju v tako visoki meri zagotoviti prehrano prebivalstva, kot jo zagotavlja. Spričo tega je treba iniciativnost kmetijstva za nadaljnje povečanje proizvodnje in produktivnosti še naprej pospeševati. Težišča tega pospeševanja morajo slej ko prej ostati ista:	zboljšanje proizvodnih osnov,
gradnja cest in potov v hribovskih predelih, elektrifikacija, zboljšanje agrarne strukture in zboljšanje ukrepov za odkup in predelavo kmetijskih pridelkov.
Kako so še potrebni ti ukrepi, sledi iz naslednjih primerov:
© Na Holandskem odpade že na vsakih 160 kmetij en glavnopoklicni strokovnjak na področju kmetijske pospeševalne službe, pri nas pa pride na enega strokovnjaka še vedno 870 kmetij.
® Lani je bilo melioriranih pičlih 3000 ha kmetijskih zemljišč, meliorirati pa bi jih bilo treba še 33.000 ha.
© Doslej je bilo v okviru zelenega načrta zgrajenih 3184 km cest in potov do 10.278 hribovskih kmetij, še vedno pa je v državi
43.000	kmetij brez ustreznih dovoznih poti,
Produktivnost narašča toda zaslužek zaostaja
Potrebna je nadaljnja in izdatnejša pomoč
16.000	brez elektrike, 95.000 pa jih potrebuje ojačeno električno omrežje.
® Komasacija zemljišč je potrebna na več kot milijona hektarjev kmetijskih zemljišč, še večja pa je potreba po organizirani preusmeritvi kmetijske proizvodnje v preusme-ritvenih skupnostih. V zadnjih 4 letih je bilo s tem zajetih komaj 90.883 ha.
Te primerjave, ki se nanašajo le na najosnovnejše ukrepe na poti ustvarjanja boljših pogojev za razvoj kmetijstva, za njegovo nadaljnje povečanje zagotovitve prehrane prebivalstva in za naglejše zboljšanje zaslužka kmečkih ljudi, kažejo, da je ubrana pot njihovega pospeševanja pravilna; istočasno pa tudi resno opominjajo vse merodajne činitelje in prebivalstvo, da je treba s temi ukrepi ko-rajzneje nadaljevati, kajti brez gospodarsko zdravega in sposobnega kmetijstva tudi ne more biti nadaljnjega splošnega gospodarskega napredka. Kmetijstvo ostane slej ko prej eden najodločilnejših družbenih faktorjev za splošni gospodarski razvoj vsake države. Domači kos kruha bo tudi v bodoče cenejši od uvoženega.
Blaž Singer
Velika dolžnika
Od napredka v kmetijstvu zaslužita predvsem industrija in trgovina. Do take ugotovitve pridemo, če se nekoliko podrobneje poglobimo v vsebino zelenega poročila za leto 1964 in njegovih argumentov. Desetletja dobivata industrija in trgovina za delo ljudi, ki so jih zredili, vzgojili in šolali kmečki ljudje, ne da bi dobili zadevne stroške povrnjene. Industrija in trgovina od teh ljudi vlečeta le neposredne koristi.
Kmečki ljudje se vedno nagleje selijo v industrijo in trgovino. Leta 1934 je v Avstriji na kmetijstvo odpadlo še 1,22 milijona ali 36 °lo vseh zaposlenih, leta 19Sl jih je odpadlo še 1,08 milijona ali 32 «/o, leta 1961 pa le še 768.000 ali 23°to. Tega razvoja še ni konec. Strokovnjaki pričakujejo, da bo v prihodnjih desetih letih število v kmetijstvu zaposlenih nazadovalo še za eno četrtino. Tudi te ljudi bodo vzgojili in šolali kmečki ljudje na svoj račun, koristi od njih pa bosta imeli industrija in trgovina.
Toda to je le ena plat koristi, ki jih imata industrija in trgovina od kmetijstva, in to je le ena plat bremen, ki jih nosijo kmečki ljudje za druga področja gospodarske dejavnosti.
Druga plat sta potrebna mehanizacija kmetij in vzdrževanja strojev, ki naj nadomestijo odseljene ljudi in povečajo produktivnost preostalih. Samo lani so dali kmetje za nakup in vzdrževanje kmetijskih strojev nad 5 milijard šilingov, ki so prišli docela v korist industriji in trgovini. Na splošno pa je ugotovljeno, da gre 90 °lo vrednosti kmetijske proizvodnje neposredno v korist industrije in trgovine.
Spričo tega sta industrija in trgovina velika dolžnika kmečkih ljudi, ki nimata nobene pravice, da nasprotujeta njihovim težnjam in koristim.
................................mi............................
cvet pelagonije. Pobral ga je in hotel zatakniti Ireni za nedrje. Njene vprašujoče oči so se zapičile v njegove. Vzela mu je cvet, zrla nekaj časa vanj in ga končno z nasmehom vrgla čez ograjo in sedla.
»Irena zakaj?"
Ni skončal. Njene še vedno nasmejane oči so zrle vanj. Prisedel je.
„ln tvoja kmečka nevesta, gospod plemič?"
Vid je čutil porog v njenem glasu. Zaprl je oči.
»Dana svobodnjakova hči," je zamrmral, poiskal Irenino odišavljeno roko in jo močno stisnil.
„ln vendar je tudi ona ženska s srcem, Irena."
„Da, tudi ona; in kaj hočeš nocoj?"
Odtegnila mu je roko in se naslonila na hladni zid, prepreden z bršljanom.
„Da, tudi ona, Irena, in vendar, jaz hočem...”
„Tebe," je končala Irena. »Tebe, ker sem plemiška in ne dišim po senu; ha, a le za nocoj, gospod poročnik."
Vstala je in ga prijela za glavo in njena usta so se vsesala v njegov obraz. S prsti mu je brodila po dolgih laseh. Čutila je, kako ji razburkana kri sili v lica. Ko so se njegove močne roke oklenile njenega pasu, ga je zgrabila z vso močjo za prste, jih zvila, da je zastokal, in se z bliskovitim obratom oprostila objema. Zagledala se je v njegove zožene oči in se glasno nasmejala.
»Gospod poročnik, poglej! Na stražnem stolpu stoji vojščak in se dolgočasi, ko naju opazuje. In ti, Vid?"
„Da, Vid sem in ne gospod poročnik, gospodična Irena. V mestu imam plemiča, ki mi je prijatel, mladi Sieberaus-ki." Umolknil je, stopil k ograji in se zagledal v zvezdno noč. „Da, poročnik!"
„ln temu plemiču bo moja sestra kmalu žena in ti si njegov prijatelj, Vid." Prav rahlo mu je položila roko na ramo.
»Kdaj odjezdiš na . . . kmete?" je že skoraj šepetala in si s pahljačo zakrila obraz. Vidov rezek smeh jo je dražil.
»Na kmete, praviš. Raje na Turke. Takrat, ko se boš ti s svojima dogama poigravala za varnim in visokim ljubljanskim obzidjem, takrat, ko . . ." lovil jo je za roko, ki mu jo je spretno izmikala. Pod steklenimi vrati balkona se je zamajala senca.
»Vid, pojdiva!" je zaplesala Irena po balkonu in odprla vrata, ki so komaj slišno zaječala.
»Tukaj tičita," ju je nagovoril mladi Sieberauski in gu-gaje se stopil na balkon.
»Vdihavava nočni zrak,” se je pošalila Irena in se ga oprijela za komolec.
»Po vseh sobanah sem vaju iskal, na plesišču, v salonu, he. Vidva pa tičita na balkonu. Vicedom vaju pogreša. Hrvatski glavar te želi videti, Vid. Mogoče mu je vicedom pripovedoval o tebi. In končno ..." spahnilo se mu je, »tudi jaz. Sit sem vsega, zaspan. He, prijatelj! Stare dame so me obrale do kosti, pazijo, da bom vzoren soprog, častitljiv baron, ho-ho. Pomisli, poročnik. Vzoren soprog. Pravijo, da jim Irena bega misli, ho-ho, Irena.”
Vid je presenečen strmel v njegov obraz. »Prijatelj!" Prijel ga je za ramo in stresel.
»Da, prijatelj," je ponovil vinjeni Sieberauski.
Ko so se znašli v gneči gostov, ni opazil radovednih pogledov, ki so ga toliko časa zaman iskali po sobanah. Irena, ki je v vrvežu zaostala, je še videla, kako sta jo ubirala proti grofu Turjaškemu, potem ko se jima je pridružila še skupina plemičev, razgretih obrazov in politih sukenj.
Stare dame pa bi bile stare, če ne bi bile s komaj opaznimi prikloni vabile k sebi Ireno, ki se je je lotevala slaba volja in jim je pred nosom odplesala z grajskim knezom.
Ko se je Vid z globokim priklonom poslovil od turjaškega grota in drugih visokih gostov, ki so ga zabavali, vesel, da se je rešil dolgočasnega pripovedovanja o kmečki puntariji na Dolenjskem, se je namenil poiskati Ireno. Ker pa je med prerivanjem plešočih vedno prišel v roke kakšni znani gospodični, ki ji ni mogel odbiti plesa in ji je hote ali nehote prišepetaval na uho besede, ki so ogrele plesalko, je potreboval precej časa, preden je obhodi! prostorno plesišče. Ko se je srečno izmuznil željnim rokam, je po daljšem iskanju vendarle staknil v sprejemnici ob mizici Ireno z mladim baronom Sieberauskim in Emico. Sprejeli so ga s precejšnjim smehom. Ko je prisede! in kušal s kopico šal, ki jih je pripovedoval, prikriti svoj nemir, ker se nikakor ni mogel približati Ireni, ki se je izmikala njegovim vprašujočim pogledom in se hladno zahvalila njegovemu vabilu, da jo popelje na ples, je zlovoljen vstal in se za trenutek odstranil, da ji napiše nekaj vrstic ter jo zaprosi za sestanek pri baronu Sie-berauskem.
Ko je mladi baron prišepnil nekaj besed na uho svoji zaročenki Emici, sta oba prisedla k Ireni, ki je zamišljeno zrla skozi veliko barvasto okno v toplo noč, polno zvezd, ki jih pa vendarle ni videla. Cefrala je svilen robček, ki ga je imela v rokah. Kof iz daljave je poslušala sestrine besede: »Irena, sestra! Mlada si, ne išči snubcev..."
»Med Kacijanarjevimi vojščaki," je dodal baron. »Tvoj oče, gospod vicedom novomeški, ne želi, da te visoki plemiški krogi...”
Besede so se izgubile v trepetajoči svetlobi. In spet je ujela »Oče ti izbere sam, Irena!”
»Pojdimo! Gostje odhajajo. Na grajskem dvorišču že čaka kočija."
(NADALJEVANJE SLEDIJ
ANEKDOTE
V nekem veselem programu italijanske radiotelevizije je nastopil tudi blagajnik milanske Scale.
— Povejte nam svoj najzabavnejši dogodek, — je zaprosil Mike Bongiomo, ki je vodil program.
— Nekega dne je prišel človek, — je začel pripovedovati blagajnik milanske opere, — in rekel: ..Prosim, dve vstopnici za sredo na galeriji." „V redu," sem rekel, „tu imate dve karti za Tristana." Človek se je malo zmedel in dodal: Prosim vas, gospod, veljajo te karte tudi za Izoldol"
Na milanskem velesejmu razkazuje predstavnik neke tovarne režiserju Felliniju univerzalni pribor za gospodinjstvo.
— Poglejte ta aparat, — govori v zanosu predstavnik podjetja, — popolnoma nadomešča gospodinjo: kuha, pere, suši krožnike...
— Ne ugaja mi, — reče Fellini.
— Zakaj ne!
— Zato, ker nima črnih las!
Neka stara klepetuljasta dama je ves večer prebila pri pisatelju Erwinu Shawu. Niti do besede ni mogel priti, gospa pa tudi ni kazala znakov utrujenosti. Po polnoči, ko je lrwin Shaw hotel pobegniti iz družbe, je zgovorna dama vprašala:
— Ste že bili v Rimu!
— Sem, — je odgovoril na kratko.
— Vam ugaja Italija!
— Ugaja.
— Ah, jaz potujem prihodnji mesec v Italijo in ne znam niti ene italijanske besede.
— To niti ni slabo, — je odgovoril Shaw, — v takih okoliščinah se človek nauči molčati.
Mesto Tottenburg se je uprlo, da bi plačalo davek, ki ga je cesar svojevoljno odmeril. Zato je ta poslal nadenj vojsko z ukazom, naj mesto zavzame in požge. Vendar so bili meščani o tem pravočasno obveščeni. Ko je cesarska vojska prišla, je dobila mesto bogato založeno in trdno odločeno, da se brani. Cesarski poslanci so se osramočeni vrnili: slekli so jih do golega, jih namazali z maslom, potresli z žafranom, okrog vratu pa so jim obesili dolge vence klobas v znak, da v mestu ničesar ne manjka.
Poveljnik je ukazal naj se vojska utabori in prične z obleganjem.
Ko je minil mesec in so v taboru mislili, da je z oblastjo meščanov pri kraju, se je poveljnik odločil za napad. Tri dni so topovi bruhali debele železne krogle in ena od njih je odtrgala glavo pekovskemu mojstru Aptu, ko je pri vhodnih vratih stal na straži. To je bila edina škoda, ki jo je mesto utrpelo in tistim, ki so mojstra Apta poznali, se ni zdela velika. Zidovje je živahna ka-nonada malo okrušila, razpoke pa ni bilo nikjer. Četrtega dne so nastopili vojaki. Prislonili so oblegovalne lestve in se pričeli vzpenjati po njih. Vendar so branilci lestve odpahnili in zlivali na vojake vročo vodo in vrelo smolo. Za konec pa so zmetali z obzidja vse krogle, ki so priletele v mesto, češ: tu jih imate, poizkusite še enkrat. Napad se je izjalovil.
»Vse ob svojem času!« je menil poveljnik in se odločil, da bo mesto izstradal. S tem se je za vojake začelo pusto, enolično življenje, kajti tabora niso smeli zapustiti. Po vse dni so bolščali v obzidje Tottenbur-iga, 'ki se jim je že skoraj priskutilo. Brezdelje jih je pripravilo do nenavadnih stvari. Mnogi so se navadili od jutra do večera sprehajati se med šotori, pri čemer so napravili vedno dva koraka naprej in enega nazaj. Tisti, ki so v tla risali zmešane črte in strogo pazili, da jih ni nihče prestopil, so jih gledali vse bolj postrani. Drugi so tekmovali v tem, kdo najbolje oponaša živali: kruljenje, riganje, rezgetanje, mukanje, miganje z ušesi, kdo najdalje stoji na eni nogi, najdalje pridrži dih, najdlje kjerkoli visi z zobmi ali najdlje drži v ravnotežju mušketo na nosu.
Bil je šotor, kjer so za šalo kradli drug drugemu, da bi izbrali tatu — mojstra. V drugem spet so govorili samo v rimah ali izgovarjali besede od konca nazaj. V tretjem so vsem stvarem dali človeška imena in se nato s tem naglas zabavali. Ukaze, ki jih je izdajal poveljnik, so redko izpolnjevali. Ali so jih namenoma tako pačili, da so izgubili vsak smisel, ali pa so se križali z ukazi, ki jih poveljnik sploh nikdar ni izdal. Najmočnejši mož v taborišču, neki poročnik, je iz dneva v dan igral na majhen lovski rog isto melodijo in s tem vso svojo okolico spravil skoraj ob pamet. Nekdo drugi spet je ujel ježa in se trudil, da bi ga naučil majhnih umetnij, ki pa jih bodičasta živalca ni hotela razumeti. Mož je živel v velikem strahu, da bi mu kdo utegnil ježa ukrasti, zaklati in pojesti.
Kajti obenem z dolgočasjem je prišlo v tabor tudi pomanjkanje. Že dalj časa ni bilo vina, hrana je bila vedno pičlejša in slabša. In celo če bi dobili plačo, ki je že dolgo ni bilo, bi jim vojaški branjevci ne imeli česa prodati, kajti tudi njihovi vozovi, skrinje in košare so bili prazni. Cesar ni svoje vojske nič več oskrboval in oblegovalci, ki so hoteli Tottenburg izstradati, so stradali sami.
»Brez denarja ni vojne!« je menil poveljnik in se odločil, da bo pisal cesarju. Vendar se je sel vrnil s sporočilom, da bi vojska Tottenburg že zdavnaj lahko zavzela in se vzdrževala z njim. Za brezdelneže pa da ni denarja. Poveljnik je to poslušal z nejevoljo. Kako bi naj zavzeli mesto, ki se ga enostavno ne da zavzeti in je bolje oskrbljeno kot nje-
govi vojaki. Povrhu vsega pa se jim še očitno posmehuje. V svoji nesramnosti so si meščani izmislili predrzno navado: daleč naokoli vidno so obedovali na obzidju in posmehljivo napivali vojakom. To pa še ni vse. Vsak večer so z obzidja vrgli košaro, polno izbranih jedi z napisom: »Zmagovitemu poveljniku.« Naj ne zamolčimo, da je poveljnik zvečer, ko je šel njegov pisar spat, te jedi naskrivaj jedel in da so mu teknile. Toda podarjena jedila so bila vendarle žalitev in poveljnik se je zaklel, da bo meščanom že poplačal. Le kako, ni vedel.
Neke noči je poveljnik ugriznil v nekaj trdega, ravno ko je jedel golobjo pašteto iz Tottenburga. Bila je puščica, v njej pa pismo. Pismo je poslal mestni župan in predlagal vojskovodji sestandk, od katerega bi imela koristi oba. Ker ga je cesar tako užalil, ni imel poveljnik nič proti, da bi ne izvedel, kaj misli nasprotnik. Županu je dal vedeti, da je njegov predlog sprejel. Moža sta se sestala v skalni votlini pri mestu, ne da bi ju vojaki videli. Razgovor je bil dolg, moder in ploden. Dogovorila sta se, naj obleganje ne bo več tako resno, ampak naj se razvije v sosedske odnose. Za protiuslugo se mesto obveže, da vojski izplača zaostalo plačo, kakor tudi tisto v prihodnje, pri čemer davek seveda obdrži. Tudi vojake bodo v mestu zaposlili in jim odkazali delo, kjer bi
mogli kaj koristiti, kajti mesto si ne more privoščiti stalne vojske. Poleg tega je mesto pripravljeno, da vojake na novo obleče. Ne sicer ravno zastonj, vendar tako poceni, da bi ceh suknarjev (župan je bil namreč suknar) svoje blago skoraj poklonil.
Učinek pogodbe je bil preblago-dejen. Ko so v taborišču zavohali denar, so od vsepovsod prihajali trgovci in kmetje in zalagali tabor z vsemi potrebnimi in celo nepotrebnimi rečmi. Vojaki so se tepli za to, kdo bo šel služit v mesto, ker so se ob prostih večerih radi tam udeležili veselic. Bilo pa je tudi meščanov, ki so prostovoljno prihajali služit v tabor, da bi se obenem naučili vojne umetnosti. Poročajo tudi, da so nekatera dekleta iz Tottenburga odšla k marketendaricam v uk. Toda to je bilo verjetno bolj zaradi poslov z ljubeznijo, ki so se napredli med Soldati in ženskami. To pa je bilo neizogibno in s časom dobilo določen vpliv na število otrok, ki so bili rojeni v Tottenburgu. To pa bi ne bilo tako opazno, ko bi obleganci .in oblegovalci ne praznovali toliko praznikov skupaj. V ostalem pa je prišlo, čeprav v omejenejšem številu, tudi do porok.
Naslednji meseci so prinesli novih olajšav, predvsem za mesto. Pa tudi vojska je bila na boljšem. Če je moral kak meščan nujno odpotovati, mu je poveljnik dal prepustnico, ki je bila sicer le za določen čas, pa jo je lahko potujoči spotoma poljubno podaljšal. In kadar je taka kočija zapuščala mesto, so jo obkrožili vojaki, da bi popotniku dali pisma za svoje domače, ali pa so — če niso znali pisat — prosili, naj doma sporoči pozdrave in malo pogleda na boljše polovice. Popotniki se namreč niso vračali vedno z najboljšimi novicami, zakaj prenekate-
ra vojaška žena se je naveličala čakanja in si preskrbela drugega — tudi med popotniki samimi. Vendar naj bo v njihov zagovor povedano, da so jo ti prej ali slej pobrali v strahu, da morda njihove žene ne počno istega.
Te prijateljske, skoraj povsem nevojaške razmere pa cesarju niso mogle ostati dolgo skrite. Vseeno pa je trajalo nekaj let, preden je ugotovil, zakaj z obleganjem ni nič in kdo pravzaprav plačuje njegovo vojsko. Prvi opazovalec namreč, ki ga je poslal na »bojišče«, se je naselil v Tottenburgu, se poročil s čedno vdovo in odprl gostilno »Pri cesarskem slu«. Drugi je sledil prvemu. Poročil je vdovo mojstra Apta — edine žrtve, ki jo je obleganje doslej terjalo. Šele tretji opazovalec, čemeren možak, je cesarju sporočil, ‘kako je s stvarjo.
Izvedeli smo, da je bil cesar zelo potrpežljiv, toda sedaj je bilo njegove potrpežljivosti konec. Starega poveljnika, ki je pozabil na dolžnost, je odstavil, postavil novega in poslal k vojski. Stari poveljnik je odpust mirno sprejel. Odšel je v mesto, tam so ga osem dni kasneje izvolili za župana, zakaj bil je zelo priljubljen in njegov predhodnik se je te službe naveličal.
Novi poveljnik je bil nenavadno delaven. Spet je uvedel red, obkolil mesto in ukazal, naj ga dnevno obstreljujejo. Vendar ni vedel, da njegovi ikanonirji streljajo votle krogle, v katerih je bila hrana in pošta. Niti ni vedel, da iz ječarjevega šotora vodi v mesto ozek podzemski hodnik: le čudil se je, kako to, da se mesto tako žilavo upira. V začetku vojaki niso imeli ničesar proti preobratu. Prinesel jim je spremembo in dvojno plačo, kajti cesar jim je spet pošiljal denarja. Čez čas pa se jim je stožilo po minulih časih: zdelo se jim je, da je bilo preje prijetneje.
Po nekaj mesecih se je novemu poveljniku zazdelo, da je položaj dozorel. Napad se je pričel s silno ka-nonado. Nato so nastopili vojaki v sijajnem bojnem redu in kot že pred leti so prislonili oblegovalne lestve. Vojskovodji je srce kar poskakovalo, ko jih je videl, kako se vzpenjajo kot mravlje. Opazil je sicer, da sploh niso naleteli na odpor, vendar je to pripisoval oslabljenosti in strahu Tottenburžanov. Šele ko so vojaki prišli na vrh, sneli čelade in padli oblegancem v objem, je doumel, kako resno je bilo njihovo prijateljstvo. Kako veliko je bilo to prijateljstvo, je lahko sklepal tudi iz gramskega smeha, ki se je razlegal z obzidja in očitno veljal njemu, ki je čisto sam stal pred mestom. Še istega dne je odjahal k svojemu cesarju. Vojaki pa so vsi skupaj postali dobri Totten-Iburžani in odslej ni bilo vojske, ki bi si drznila lotiti se mesta zaradi njegove močne, vojevanja vešče posadke.
KURT KUSEMBERG
Dan je bii oblačen, mrzel in deževen. Iz doline so se umaknile brigade, delavski balaljon, komande in ierenske skupine. Vse je odšlo.
Po blatni cesti se je gugal star kmečki voz, v katerega je bil vprežen mršav, velik in sila star konj. Za konjem je počasi stopal petinšestdesetletni starec, visok, močan in malo pripognjen. Pokrit je bil z velikim rjavim klobukom, s katerega mu je ves čas curljalo po hrbtu. Čez pleča mu je visela puška s cevjo obrnjena navzdol. Včasih se je ozrl na voz, kjer je sedela miada ženska, vsa zavita v debelo odejo.Včasih je- zamomljal: „Liza, potrpi, saj bomo kmalu tam.” Bi!a je njegova petindvajsetletna snaha, ki je v naročju držala enoletnega sina. Od časa do časa je z zateglim glasom zaklicala: „Oče, ljubi oče, bomo kmalu tam?" Ali pa je samo pogledala izpod debele odeje na starca, nato ji je pogled spet zdrknil na starega konja, ki je s težko sapo vlekel okorni voz. Nazadnje so ji oči obvisele na Savinjskih gorah, kjer je venomer bobnelo. Sama pri sebi je zamrmrala: „Tam gori je moj Peter."
Znova se je ulila ploha in na visoke Savinjske planine so se usedle goste megle. Otrok je spet zajokal. Starec se je obrnil in vzkliknil: „Otroka še bolj zavij!" Starec je potegnil iz voza drugo odejo in jo dal snahi. Potem je spet poslušal zamolklo bobnenje, ki se je razlegalo z gora, udaril konja z bičem in rekel: „Ja, tam gori se jih pa danes kar tare." Obenem se je spomnil na vsa leta, ki jih je prebil na Soški fronti. Od Doberdoba, Gabrijela, Fajtega Hriba, Oslavja do Sabotine. Čiknil je pred voz in de-
Matevž Hace
V soteski
jal snahi: Enajst ofenziv sem prebil na Soči in samo to ti rečem, da niti vsaka stota krogla ne zadene." Liza mu je odvrnila: „0 za božjo del, samo da ne
bi."
Ob križpotju, kjer se odcepi cesta v sotesko, je stal starejši stražar. Vihal si je brke in si vse pazljivo ogledoval. Konja, starca in žensko z otrokom. Potem je rekel: „Oha, kam pa vi? Ranjencev nimate. Ženske in otroci pa naj bodo kar doma." Starec ga je srdito pogledal in povedal, da je Kamnarjev Miha. „Štiri sinove imam tam gori." Z bičem je pokazal na strme gore Radohe, kjer je bobnelo.
Stražar se je ujezil in začel vpiti: „Čemu tiščite na zimo v planine. Vrnite se." Mimo so hiteli obveščevalci, kurirji in zapozneli terenci. Vsi so svetovali,
da naj se vrnejo. Starec pa je trmasto vztrajal: „Pet let sem bil vojak in Nemce poznam. Vem, da ne bi bilo prav, če bi ostal, ko cela vas ve, da so štirje iz hiše v planinah. Lizo in vnuka bom dal na varno, za mene pa ne skrbite." Starec je čiknil pred njega in rekel: „Kaj te briga ženska in vnuk, to je moja stvar. Prej sem bil vojak kot ti, in vem, kako gredo te stvari."
Izza Mecesnika je nizko pribobnelo letalo in v bližini streslo bombe. Nato je odletelo proti Mozirskim planinam. Stražar je skočil v obcestni jarek in si z rokami pokril glavo. Liza je zavpila, ko so zatreskale bombe in otroka še bolj stisnila k sebi. Kamnarjev Miha pa je spet pljunil in pognal konja. Čez čas se je obrnil k snahi in se zasmejal: „Si ga videla, Liza, si ga videla! Komaj se pokaže takale ropotulja, pa ti skoči v jarek. Ta se bo še moral navaditi. Morebiti še mesec dni ni v četi, pa nas je že skoraj poslal nazaj.”
Sredi soteske ga je ustavil drugi stražar: „Kam pa, oče, kam? " Starec je spet čiknil in z bičem pokazal na visoko Radoho. „Tam gori so moji štirje sinovi. Za snaho in vnuka pa odgovarjam jaz, ne ti." „Vi že, vi," je rekel stražar, „kaj pa otrok?” Starec se je nakremžil in zavpil: „Ne bo ga slana vzela, je iz trdne rodbine." „Ja, ampak kaj bodo dejali v štabu, če zvedo, da sem vas pustil." — „Bil sem vojak," je odvrnil Miha. „Vse te gozdove, vsa ta pota in steze poznam, zato ne skrbi." Jezno je udaril po konju in voz se je zazibal po slabi cesti naprej. Liza na vozu je molčala in se na tihem ponosno čudila tastu, da je tako odločen. Saj je bil doma zmerom tih in miren. Na koncu poti je izpregel konja in voz zavlekel med gosto grmovje, kjer ga je zadelal s smrekovimi vejami. Kmalu je prišel domači kurir.
Kamnarjev Miha se je zravnal in rekel: „Lej, Jožek, tebi izročam snaho in vnuka Peterčka. Ti ju boš že tako spravil, da ju Nemci ne bodo nikoli dobili." Liza je stopila k očetu: „Oče, dajte, da grem z vami na Radoho," je rekla. „Tako rada bi videla Petra.” — „Danes ne," je odvrnil Miha, „preveč bobni tam gori. Skrbi za Petrčka, da bo sit in da ga ne bo zeblo." — „Nič se ne bojte, oče,” je dejal kurir Jožek. „Skrbel bom za oba, saj smo vendar domači." Starec se je še enkrat obrnil k snahi: „Kadar bo bolje, pa bo prišel k tebi Peter, če ne on, pa Jože ali Marko ali pa France, no navsezadnje sem pa tudi jaz, ki vem za vse steze, da vaju bom pripeljal domov." Potem je rekel kurirju: „Ti Jožek, pa še konja vzemi, ti bo prav prišel. Tako ga vsaj ne bodo vzele tiste mrhe." Liza je še enkrat zaprosila, da bi šla rada z njim k Petru. Starec pa je odkimal, poljubil vnuka Peterčka na rdeča lička, krepko stisnil snahi in kurirju roko. Potem je v staro avstrijsko puško potisnil pet nabojev, si jo vrgel na rame in odšel po strmini proti goram, kjer so bili njegovi štirje sinovi,
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročita; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
—	11.45 Oddaja	za podeželje	—	12.00 Opoldanski	zvonovi —	12.40 Deželna	poročila	— 13.05	Opoldanski koncert —	14.00 Objave	— 14.55	Posebej	za	vas — 16.00
Glasba	zate — 16.55	Kulturna	poročila	—	17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro	mešano	—	18.55 Lokalni
šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 16. 10.: 8.05 Domači	vrt	— 8.45 Domača	književnost — 14.15	Pozdrav nate	—	15.30 Aelia, žena	Norika — 15.50 Iz	vseh dolin zveni	— 18.00 Kulturni	raz-
gledi — 19j10 Odmev časa — 20.15 Strel v meglo, slušna igra — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 17. 10.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Glasbena buteljka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine —
14.30	Pozdrav nate — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Hočemo pomagati, koncert za žrtve poplav — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec? Kriminalna uganka — 21.15 Klovn, roža in mesec.
Ponedeljek, 18. 10.; 8.00 Majhen jutranji koncert —
8.45	Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba
—	15.15 Koroški knjižni kotiček — 1845 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladina in film — 19.00 Glasbeno srečanje od žene do žene —
20.15	Brati in razumeti — 20.30 Staroavstrijske slike —
21.15	Za mesto in deželo.
Torek, 19. 10.: 8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Jutranji koncert — 15Ji5 Knjige za darilo — 15.45 Koroško pesništvo — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Koroška avto-moto-revija — 18.25 Če mene vprašate —
18.35	Aktualna literarna oddaja — 20.15 Slušna igra —
21.30	Zveneč mozaik.
Sreda, 20. 10.: 8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Jutranji koncert — '15.15 Knjige za darilo — 15.30 Pevski zbor radia Celovec — 15.45 Hannes Berg, nov lirik — ,18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 18.30 Znanstvena govorilnica — 19.00 Bilanca po dvajsetih letih — 20.30 Nogometna tekma Anglija-Avstrija.
Četrtek, 21. 10.: 8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.10
Jutranji koncert — 15j15 Ura pesmi —	15.45 Kozla	sem
ustrelil — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kul-
P E	Č 1
ŠTEDILNIKE	
v največji izbiri dobavi	
Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co.	
Dobrla vas - Eberndorf	
tel. 0-42-36 281	
opere — 14 j1 5 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Pisma ljubezni — 15.05 šolska oddaja — 15.35 Alkoholizem v družbi blaginje — 15.45 Otroška ura — 16.00 Zgodovina in drama — 17.25 Iz raziskovalnega dela visokih šol —	17.40 Domači zdravnik —	19.30 Halo,
tenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek.
Četrtek, 21. 10.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.10 šolska oddaja — 13.20 Alkoholizem v družbi blaginje — 14.10 Pomembni orkestri —
15.05	šolska oddaja — 15.35 Veselo in zabavno — 17.25 Znanstveniki na obisku — 17.50 Zenska oddaja — 19.30 Otroci, življenje bi bilo revno, če ne bi bilo spomina —
20.00	Vindobona, prekrasno mesto — 21.00 »Velik gospod".
Petek, 22. 10.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.10 šolska oddaja — 13.20 Alkoholizem v družbi blaginje — 13.30 Za prijatelja opere — 14 Ji 5 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Po deželi gor in dol — 15.05 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 »Mladi učenik", veseloigra — 21.00 Mi in gore — 21.25 150 let tehnične visoke šole na Dunaju.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 16. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin.
Nedelja, 17. 10.; 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 18. 10.: 14.15 Poročila, objave — Kaj smo pripravili — športni mozaik — 18.00 Za našo vas.
Torek, 19. 10.: 14.15 Poročila, objave — Moč rastlin in pomoč od njih — Pesmi za deco.
turne vesti — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Koroške pripovedke — 21.00 Poštni nabiralnik — 21.10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave.
Petek, 22. 10.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 11.10 Rad sem na planini — 15j15 Komorna glasba — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Bilanca	po	dvajsetih	letih	—	20.10
Seina-Donova — 20.45 Evergreen, tokrat z Dunaja —
21.00	Glasbene šarade.
II. PROGRAM
Poročita: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00,
22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30	Koncertna	ura	— 17.10	Kulturne	vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 športni
komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 16. 10.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.30 Bodite čisto tibo	— 13.20	Odmev iz Avstrije	—	14.40
Tehnični razgledi	— 17.35	Za	delovno	ženo	—	19.10
Oddaja vicekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitparada — 22.20 Pesmi z vsega sveta.
Nedelja, 17. 10.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska —
10.15	Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Velika simfonija
—	13.10 Za avtomobiliste — 14.30 »Bell golob v noči", roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Glasba ne pozna meja — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna —
18.00	Mednarodna radijska univerza — 18.25 Jezikovna policija — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 21.15 Alkoholizem v družbi blaginje.
Ponedeljek, 18. 10.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8j10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja —
9.35	Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.10 šolska oddaja — 13.20 Alkoholizem v družbi blaginje — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti —
14.35	Avstrijske viže — 15.05 šolska oddaja — 15.35 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 16.30 Boj proti alkoholizmu v družbi blaginje — 17.40 2enska oddaja
—	19.30 Slavnostne igre v Bayreuthu — 21.00 Komorna glasba — 22.15 Da in ne.
Torek,	19.	10.:	6.05 Preden odidete —	8.20 Prosimo,
prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.10 šolska oddaja — 13.20 Alkoholizem v družbi blaginje — 13.30 Pomembni orkestri — 15.05 šolska oddaja — 15.35 Pristanišča, dekleta in mornarji	— 16.00 Raziskovanje vesolja	z evropskega
gledišča	—	17.25	Znanje za vse — 17.40	Ob 140-letnici
rojstva Johanna Straussa — 17.50 Esperanto — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda,	20.	10.:	6.05 Premislite prosimo	sami — 8.10
Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.10 šolska oddaja —
13.20	Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja
3% Sonderrabatt
fur alle Hochvvassergeschadigten
geben wlr sofort allen unseren Freunden und Kunden ln den Katastrophengebie- | ten ftir alle Bestellungen bls zum 1. November 1965. Mit dleser MaBnahme wol-len wlr dazu beltragen, allen Hoch\vas-sergeschfidlgten eln vvenig zu helfen. Ver- J merken Sle auf Ihrem Bestellschein ..hochvvassergeschMdlgt4* und senden Sle dlesen oder Ihre Kataloganforderung
Sreda, 20. 10.: 14.15 Porčila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 2. 10.: 14.15 Poročila, objave — Domače viže
—	Razmišljanje o svetu in ljudeh.
Petek, 22. 10.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Iz zdravnikove beležnice.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90.5 — 97,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert —
19.05	Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba.
Sobota, 16. 10.: 8.05 Slovenske pesmi In napevi — 9.25 Slovenski skladatelji mladini — 10:15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.05 Slovenske narodne — 12.40 Prek sončnih dobrav — 14.05 Umetniki in njihovo občinstvo — 15.35 Voščila — 17.35 Iz baleta Trirogeljnik —
18.15	Popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga —
20.00	Sobotni večer s plesom — 22 4 0 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 17. 10.: 8.05 Mladinska radijska igra — 8.43 Skladbe za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Ljubiteljem lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
11.45	Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Od vasi do vasi — 14.00 Znamenite arije, znameniti pevci — 14.30 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.30 Radijska igra — 18.30 Tuji koncertanti v Ljubljani — 20.00 Naš nedeljski sestanek
—	21.00 Simfonija Franza Schuberta — 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov.
Črnci v Združenih državah Amerike
Ko skoraj dnevno sltfimo o novih nasiljih, ki jih izvajajo v Ameriki beli rasisti nad tamkajšnjimi črnimi prebivalci, morda marsikdo misli, da je v Ameriki le zelo malo črncev, katere bi rasistični fanatiki najraje iztrebili, da Aemrika ne bi več imela ..črnega madeža”. Zato se bo verjetno marsikdo začudil ob podatkih, ki jih je o ameriških črncih objavil pariški list za afriška vprašanja „Juene Afrique”.
© Od skupno 192,072.000 prebivalcev, kolikor jih šteje Amerika, je 20,610.000 črncev ali 10,7 °/o celotnega prebivalstva. Šestnajst ameriških mest ima več kot 100.000 črnih prebivalcev, na prvem mestu pa je New York, kjer živi 1,087.931 črncev.
@ V ameriški vojski služi blizu 194.000 črncev, med njimi je 3150 aktivnih ofi-cirjev. Črnci delajo tudi v raznih drugih strokah — 6000 jih je zdravnikov, 1600 den-tistov, 4000 advokatov, 3200 strokovnjakov za naravne vede in 1700 za družbene vede, 2200 pa je univerzitetnih profesorjev.
© 35 črncev ima imetje, ki je vredno več kot milijon dolarjev, 100 jih ima kapital v vrednosti nad 250.000 dolarjev. Črnci imajo 200 zavarovalnih družb, katerih aktivni kapital znaša skupno 1.100,000.000 dolarjev, medtem ko ima 13 njihovih bank 77 milijonov dolarjev kapitala. Več kot dva milijona črncev ima po en avtomobil, 324.000 po dva in 53.000 celo po tri avtomobile.
Ameriški črnci predstavljajo torej vsestransko pomembno silo, kljub temu pa so gotovi krogi ..demokratičnega” mnenja, da bi morali še vedno živeti kot — sužnji.
Ponedeljek, 18. 10.: 8.05 Komorna in solistična glasba
—	8.55 Za mlade radovedneže — 940 Otroške igre s petjem — 10.35 Podlistek — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Jugoslovanski godalci za jugoslovanske skladatelje — 14.35 Voščila — 15.30 Iz slovenske zborovske ustvarjalnosti — 17.05 Glasbena križanka — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 20.15 Začetek ljubljanske koncertne sezone — 22.10 Zveneči akordi.
Torek, 19. 10.: 8.05 Simfonična in solistična glasba — 8.55 Radijska šola — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Revija jugoslovanskih opernih pevcev —
12.05	Slavni virtuozi — 12.40 Na kmečki peči — 14.05 Radijska šola — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.20 Ansambel Mojmira Sepeta in Ljubljanski jazz ansambel — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana
—	20.20 Radijska igra — 21.00 Razpoloženjski zvoki — 22J10 Jugoslovanska glasbena tribuna.
Sreda, 20. 10.: 8.05 Glasbena matineja lepih melodij
—	8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Pojo mladinski zbori — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Operni spored z našimi in tujimi solisti — 12.40 Narodne pesmi za soliste, zbor in orkester
—	14.05 Radijska šola — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert tujih pihalnih godb — 17.05 Izbrani listi iz Bartokovega opusa — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Plesna glasba —
20.30	»Samson in Dalila", opera.
Četrtek, 21. 10.: 8.05 Spored orkestralne glasbe — 8.55 Radijska šola — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Z ansamblom ljubljanske opere —
12.05	Majhna revija slovenskih pihavcev* — 12.40 Cez hrib in dol — 14.05 Iz sveta pravljic in fantazije —
14.35	Otroška lirika — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice in valčka — 15.40 Literarni sprehod —
17.05	Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer: Prešernova beseda — 21.40 Glasbeni nokturno.
Petek, 22. 10.: 8.05 Operna glasba — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže, domači ansambli — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.05 Iz operne ustvarjalnosti Leoša Janačka —	12.40 Narodni pevci ob spremljavi
harmonike	—	14.05	Radijska šola — 14.35 Norveški	in
poljski akademski zbor	—	15.20 Napotki za turiste	—
15.45	V svetu znanosti	—	17.05 Simfonični koncert	—
18.20	Plesni orkester RTV	Ljubljana — 18.45 Kulturne
diagonale	—	20.00	Iz operete »Dežela smehljaja'	—
20.20	Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Naši
skladatelji	pred mikrofonom — 2145 O morjO in po-
morščakih — 22.10 V svetu jazza.
RADIO TRST
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 16. 10.: 12.15 Mozaik prvenstev in rekordov —
15.00	Glasbena oddaja	za	mladino — 16.00 Volan	—
17.30	Sirimo obzorja — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Grof Monte Christo.
Nedelja,	17.	10.:	8.30 Kmetijska oddaja — 11.15	Za
najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 15.30 »Gospodar", drama — 18.30 Kino včeraj in danes — 20.30 Folklora v glasbi — 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe.
an das Internationale GroBversandhaus
Wi«n«r-
g raz	-'•*

uUlUdB^ Abt.: 7 v;
Ta teden vam priporočamo:
Fedor M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN, trnova pot mladega, nadarjenega, bednega intelektualca, 616 str., pl. 105 šil. Alexandre Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI, roman iz stare Francije,
432 str., polusnje 45 šil.
Anatole France: RDEČA LILIJA, roman velike ljubezni, 248 str., pl.	58 šil.
Leonid Leonov: RUSKI GOZD, veliki roman iz največje dobe ruske zgodovine, 792 str., ppl. 64 šil.
Halldor Laxness: LUČ SVETA, roman islandskega Nobelovega nagrajenca,
620 str., pl. 64 šil.
Maksim Gorki: TRIJE LJUDJE, roman iz stare Rusije, 348 str., pl.	36 šil.
Andre Malraux: UPANJE, roman iz španske državljanske vojne, 444 str., pl. 30 šil. Thomas Mann: ČAROBNA GORA, roman zdravilišča v švicarskih gorah,
dve knjigi skupaj 832 str., ppl. 177 šil. Guy de Maupassant: MOČNA KAKOR SMRT, roman iz intimnega življenja pariške družbe, 192 str. pl. 52 šil. Charles Dickens: PICKWICKOVCI, humorističen roman, tri knjige skupaj
1012 str., ppl. 100 šil.
Wl. St. Reymont: KMETJE, veliki roman iz kmečkega življenja,
dve knjigi skupaj 1048 str., ppl. 115 šil. Henrik Sienkiewicz: V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, mladinska povest o čudovitih dogodivščinah, 344 str., slik. priloge, br. 40 šil. Homer: ILIADA, zgodovinska pesnitev iz stare Grčije, 488 str., slik. pril., pl. 34 šil. Romain Rolland: JEAN-CHRISTOPHE, veliki roman znanega francoskega
pisatelja, štiri knjige skupaj 1504 str., ppl. 120 šil. Miriam Steiner: VOJAK Z ZLATIMI GUMBI, pretresljiva usoda otrok
v nacistični dobi, 88 str., br. 24 šil.
Henrik Sienkievvicz: V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, mladinska povest o čudovitih
dogodivščinah, 344 str., slik. priloge, br. 40 šil.
Knjige lahko naročile tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga((, Wulfengasse
Ponedeljek, 18.	10.: 11.45	Ifalijonski akvarel	— 12.15
Brali smo za vas — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Simfonična dela	Johannesa	Brahmsa —	19.15	Staroslo-
venci in Mladoslovenci — 20.35 Zvoki uglašeni na lemo
—	21.00 »Pogled z mosta", drama.
Torek,	19.	10.:	11.45	Sodobni motivi — 12.15 Naš vrt
—	18.30 Koncertisti naše dežele — 19.00 Plošče za vas —
21.30	Humoreske preteklega stoletja —	22.55 Novo
glasba.
Sreda,	20.	10.:	11.45	Tržaški motivi — 12.15 Pomenek
s poslušalkami —	18.00 Ne	vse, toda o	vsem	— 18.30
Slovenska klavirska glasba — 19.15 Antologija Ivana Trinka — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 21. 10.: 11.45 Ansambel Andre Verchuren —
12.00	Iz slovenske folklore — 18.30 Klasiki moderne glasbe — 19.00 Pisani balončki — 21.00 »Grof Monte Christo"
—	22.15 Slovenski solisti.
Petek,	22.	10.:	11.45	Italijanski pevci in ansambli —
1245 Pomenek s	poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o
vsem —	18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v
preteklih stoletjih	— 19.00	Pevski zbori	Furlanije-Julij-
sko krajine — 19.15 Zlota žlica — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
reče vizij a
AVSTRIJA
Sobota, 16. 10.: 17.30 Otroci ob reki — 17.25 Kaj lahko postanem — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20:15 Eden bo zmagal — 22.00 Znamenje, kriminalka.
Nedelja, 17. 10.: 17.00 Poročila — 17.03 Za otroke — 17.50 Svet mladine — 18.20 Knjižni kotiček — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aktualni šport — 2040 Poročila —
20.20	Bilanca sezone:	Poletje — 21.50 Poročila, nato
Sedem dni dogajanj.
Ponedeljek, 18. 10.: 18.30 Francoščina — 18.50 Poročila — 19.00 Kitara za vse — 19.30 Cas v sliki s športom — 2045 Maigret pred porotnim sodiščem, kriminalni film — 21.05 Športno omizje — 2245 Cas v sliki.
Torek, 19. 10.: 18.30 Angleščina — 18.50 Poročila —
19.00	Ne obupavati — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Enaindvajset — 21.00 Prometni razgled — 22.00 Knjižni sejem v Frankfurtu — 22.45 Cas v sliki.
Sreda, 20. 10.: 11.00 Poročila — 1-1.03 Maigret pred porotnim sodiščem, kriminalni film —	11.55 Športno
omizje — 13.05 Poročila — 17.00 Poročila — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Za družino — 18.20 Poročila
—	18.30 Francoščina — 18.50 Poročila — 19.00 Premišljevanje se obrestuje — 19.30 Poročila — 19.40 Nogometna tekma Anglija-Avstrija — 21.40 Kaj mislile vi o tem —
22.40	Poročila, nato Slike iz Avstrije.
četrtek, 21. 10.; 11.00 Poročila — 11.03 Šolska oddaja
—	12.00 Društvo narodov — Združeni narodi — 18.30 Angleščina — 18.50 Poročila — 19.00 Šport — 19.30 Cas v sliki — 2045 Vaš nastop, prosimo — 21.00 »Ples tatov", komedija — 22.20 Cas v sliki.
Petek, 22. 10.: 11.00 Poročila — 11.03 »Ples tatov", komedija — 12.25 Slike iz Avstrije, nato poročila — 18.30 Z nasveti in dejanji — 18.50 Poročila — 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 Cas v sliki — 2045 »Naslednik", film — 21.50 Z našimi najboljšimi priporočili — 22.35 Jazz iz Amerike — 23.00 Cas v sliki.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 16. 10.: 17.40 Kaj je, kaj je — 17.55 Lutkovno oddaja — 18.10 Vsako soboto — 18,25 Obzornik — 18.55 Oče, mladinska igra — 19.40 Cikcak — 20.00 Dnevnik —
20.40	S kamero po svetu — 21.10 Druga plat medalje —
22.00	Kriza, film.
Nedelja, 17. 10.: 945 Pošta — 9.30 Iz pesmi v ples —
10.00	Kmetijska oddaja — 10.45 Združenje radovednežev — 1,1.30 Cirkuški deček — 12.00 Kulturna tribuna —
19.00	Glasbeni magazin — 19.55 Lahko noč otroci —
20.00	Dnevnik — 20.55	Popoln	zločin	—	21.45	Grindl,
film.
Ponedeljek, 18. 10.; 11.40 Električna energija — 17.40 Angleščina — 18.10 Risanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse — 19:15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Strojepisci, igra —
21.30	Biseri glasbene literature — 21.55 Naš teleobjektiv.
Sreda, 20. 10.: 16.40 Govorimo rusko — 17.40 Učimo se angleščine — 17.40 Tiktak — 17.55 Pionirski študio — 18.25 Obzornik — 18.45 Resna	glasba	—	19.15	Filmski
pregled — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Obzornik — 20.40 Večerna šola, humoristična oddaja.
Četrtek, 21. 10.: 1:1.00 Angleščina — 17.40 Oddaja za otroke — 18.25 Obzornik — 18.45 Po Jugoslaviji — 19.10 JLA vam predstavlja — 19.40 Kalejdoskp — 20.00 Dnevnik — 20.30 Obzornik — 20.40 Kulturna panorama —•
21.40	Iz arhiva jugoslovanske kinoteke.
Petek, 22. 10.; 16.40	Govorimo rusko	—	17.40	Učimo
se angleščine — 18.00	Mendov	spored	—	18.25	Obzor-
nik — 18.55 Tribuna — 19:15 VI. grafični bienale, kulturni film — 19.45 Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Obzornik
—	20.40 Celovečerni film.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava:	Celovec-
Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagonfud 2, Postfach 124.