PoStnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 IH., mesečno naročnina S Šilingov
P. b. b.
Čim več naših ljudi v občinske odbore!
Le 14 dni nas se loči od dneva, ko bomo volili nove ljudi v občinske odbore.
Vse kaže, da postaja v moderni družbi pojem občine vedno bolj tuj in se odmika neposredni zainteresiranosti posameznega občana. Saj ima navadni občan le še malo neposred-nega stika z občino: rojstni list, poroka, gradbeno dovoljenje in morda še koncesija ter zlasti prijava in odjava — to so stvari, za-radi katerih ima navadni občan še opravka z občino. Vse druge zadeve so prešle v današnji birokratični družbi že v kompetenco okrajnega glavarstva, ki je danes tudi že pristojno za izstavitev državljanskega lista. S tem je na žalost izgubil tudi pojem domače občine svoj nekdanji pomen in človek postane danes v času svobodnega kretanja občan, kjerkoli se naseli in prijavi z namenom stalnega bivanja in zaslužka.
Zato je pač razumljivo, da ponekod ni več tistega zanimanja za občinske volitve, češ, saj se itak končno odloča zgoraj, in marsikdo ne razlikuje občinskih volitev od volitev na primer v deželni ali državni zbor. In vendar predstavlja občina osnovno celico demokratičnega ustroja, ki ga lahko neposredno opazujemo in spremljamo, pa nanj lahko tudi neposredno vplivamo.
Prav v tem pa sta veliki pomen in velika razlika občinskih volitev od drugih. V občini so nam poznani kandidati iz neposredne oko-[lCe, poznamo njihovo delo in njihov značaj ln zlasti njihovo nastrojenje, da lahko neposredno sami sodimo o njihovi sposobnosti ,n osebnosti, o tem, ali so vredni našega za-uPanja. Medtem ko so namreč ostale volit-Ve v bistvu volitve strank in njihovega pro-so in morajo biti občinske volitve v prvi vrsti volitve občinskih zastopnikov, ki jim bodo vodilo za delo v občinskem odboru predvsem in samo interesi in potrebe občinske skupnosti in ne direktive kakršnekoli strankine centrale!
To So tudi vzroki, zakaj prav pri občinskih volitvah v mnogih krajih ne nastopajo le stereotipne stranke marveč tudi druge liste. Take liste nastanejo zlasti tam, kjer se strankina vodstva pri postavljanju kandidatov niso dovolj ozirala na krajevne potrebe in posebne krajevne okolnosti in značilnosti. Pri tem gre od osebnih sporov preko sorodstvenih vezi do različnih pogledov na nujnost posameznih krajevnih gospodarskih načrtov in podobnih potreb v naših krajih pa ne nazadnje tudi razumevanje nacionalnih teženj slovenskega Prebivalstva.
Razmeroma številne liste poleg splošnih s*rankarskih zlasti v južnem predelu dežele kažejo, da stranke posebno krajevno nimajo Povsod potrebnega posluha za značilnosti domačega prebivalstva. Le v premnogih krajih trnatrajo kandidati na listah državnih strank, da je naloga občinskega odbora rahlo povedano prezirati jezik in kulturne težnje našega človeka; spet drugod mislijo, da zadostujejo lepe besede, da pa ni treba dejanskih dokazov strpnosti in razumevanja. Naš človek pa ima Za vse to dober posluh in zna pravilno oceniti ne le besede, ampak zlasti tudi osebnosti, ki naj bodo v bodoče odločale v občinskih odborih.
Te krajevne liste z več ali manj narodnim obeležjem niso nič novega in je pisanje v nemških nacionalnih listih, da gre topot prvič za skupne liste obeh osrednjih narodnih organi-*acjj, zlonamerno in tendenciozno. Nasprotno drži, da pojavi teh list niso nič novega niti mso liste osrednjih slovenskih organizacij, marveč zgolj krajevne liste domačinov, ki jim Posamezni kandidati na ostalih občinskih li-st<*h niso jamstvo dovolj, da bodo v občini Pravično zastopali interese vseh občanov. Tuli za te velja, da bodo uspele pri našem hudstvu le v toliko, v kolikor so znale najti take osebnosti, ki dejansko uživajo zaupanje Vseh naših ljudi.
Tokrat je pravilna ocena osebnosti kandidatov tudi iz vidika nacionalne strpnosti in razumevanja za naše težnje še posebno po-rebna, ker bodo s sodelovanjem tudi občinskih odborov sestavljeni okrajni šolski odbori, v katerih mora še prav posebno zavladati strpnost, če naj šola jamči za vzgojo mladine k strpnosti in s tem k mirnemu sožitju obeh narodov v deželi.
Tako bodo občinske volitve 1. marca ne £ ‘ko* volitve list kakor volitve kandidatov, koroški Slovenci se bomo, kakor je bilo po-
Avstrija se je spomnila 12. februarja 1934:
Tragični dogodki pred tridesetimi leti
nas obvezujejo, da skupno gradimo lepšo bodočnost
Prvič v zgodovini je bil letos 12. februar spominski dan vse Avstrije, dan skupnega spomina na tragične dogodke pred tridesetimi leti, ko so bratomorski boji zahtevali na stotine smrtnih žrtev in je bila pod topovskimi kroglami pokopana demokracija. Zvezna vlada je v spomin na te dogodke naslovila na avstrijsko ljudstvo proglas, v katerem je poudarila, da hoče s skupno spominsko slavnostjo izpričati pripravljenost, skupno preprečiti ponovitev strašnih dogodkov pred tridesetimi leti. Skupni spomin na te dogodke ne sme znova širiti sovraštvo, marveč kazati pot v lepšo bodočnost, kajti žrtve tistih strašnih dogodkov nas pozivajo, da čuvamo svobodo, priborjeno z največjimi žrtvami.
Za pet minut je v sredo opoldne po vsej Avstriji počivalo delo in zvezni prezident dr. Scharf je v radiu spregovoril avstrijskemu ljudstvu besede spomina. Najprej je spomnil na skupna prizadevanja pri ustanovitvi prve avstrijske republike m nato poudaril: Toda to sodelovanje ni trajalo dolgo; nasprotja med takratnimi velikimi strankami so postajala vedno večja in začeli so jih reševati, toda ne z močjo prepričevanja, marveč s silo orožja. Toliko bolj razveseljivo je sodelovanje obeh velikih strank po drugi svetovni vojni, ki je ustvarilo avstrijskemu ljudstvu lepše življenje. Učiti se moramo iz naše zgodovine in s skupnimi močmi graditi lepšo bodočnost naše ljubljene Avstrije.
Glavne spominske slavnosti so bile na Dunaju. Na Trgu junakov je govoril kancler dr. Gorbach, ob grobu žrtev 12. februarja 1934 pa vicekancler dr. P i Herman n. Oba sta poudarila, da se je treba učiti iz zablod preteklosti in skupno iskati pot v bodočnost. Pred oba spomenika sta položila vence zvezne vlade in s stiskom rok manifestirala pripravljenost avstrijskega ljudstva, da premosti medseboj-
na nasprotja in tako počasti spomin na junake, ki so pred tridesetimi leti žrtvovali svoja življenja za svobodo in demokracijo.
12. februarja 1934 pa so se spominjali tudi v številnih drugih mestih in krajih Avstrije. Tako so socialistične mladinske organizacije priredile spominsko slavnost v celovški Delavski zbornici, kjer je govoril deželni glavar W e d e n i g , ki je zbrani mladini orisal zgodovinske dogodke pred tridesetimi leti in poudaril zlasti zvezo med letom 1934 in poznejšim prihodom nacizma. Opozoril je, da mora mlada generacija, ki dogodkov iz preteklosti ne pozna iz lastnega doživljanja, spoznati resnico, ker se zgodovina le prepogosto potvarja, kakor se tudi koroški plebiscitni boji prečesto zlorabljajo v druge namene.
Letošnji spomin na 12. februar 1934 je vsekakor izzvenel v duhu sprave med nekdanjimi nasprotniki in je bil prvič v zgodovini Avstrije manifestacija pripravljenosti in dobre volje za sodelovanje vsega ljudstva za skupne interese in lepšo bodočnost domovine. To pa je tudi najlepša počastitev žrtev, ki so jih zahtevali tragični dogodki pred tridesetimi leti.
Ciprski klobčič silno zamotan
Otok Ciper je spet ospredju mednarodnega zanimanja in predmet živahne diplomatske aktivnosti, ki sega od držav Grčije in Turčije mimo Velike Britanije in Amerike do Organizacije združenih narodov. Po razmeroma kratkem premirju, ki je sledilo razglasitvi ciprske neodvisnosti, so nesoglasja med obema narodnostima znova dosegla stopnjo nevarnih incidentov, ki so se tu in tam izrodili celo že v oborožene spopade. Predvsem pa je v teku pravo preseljevanje ljudstva: družine ene narodnostne skupnosti, turške ali grške, katera je pač v neki vasi v manjšini, zapuščajo domove in odhajajo k sorodnikom v drug kraj, kjer se počutijo bolj varne. To gibanje prebivalstva in nastajanje zaprtih skupnosti je privedlo voditelje turške narodnosti do tega, da so predlagali delitev države, kar je hitro pograbila tudi Velika Britanija, ki vidi rešitev ciprskega vprašanja v tem, da bi otok razdelili po vzoru švicarskih kantonov.
Toda načrti so eno in realnost je drugo. Pri ciprskem predsedniku Makariosu namreč tudi Skupni ameriško-britanski predlog, po katerem naj bi za varnost na Cipru skrbele vojaške sile Atlantskega pakta, ni našel razu-
mevanja. Makarios je nasprotno zahteval posredovanje OZN, kateremu pa se spet upirata Amerika in Velika Britanija, ki se izgovarjata s tem, da bi pri morebitnem obravnavanju ciprskega vprašanja v Varnostnem svetu Sovjetska zveza onemogočila rešitev s svojim vetom.
Položaj je torej silno zapleten in trenutno še sploh ni mogoče ugotoviti, v kateri smeri se bo razvijal. Po vsej verjetnosti bo prišlo do kakšnega kompromisa, ki se nakazuje že v dejstvu, da britanska vlada ne namerava vztrajati pri svojem prvotnem načrtu, marveč bi bila pripravljena sprejeti v mednarodne vojaške sile za Ciper tudi eno ali več držav, ki niso članice Atlantskega pakta. Baje pa so se v Londonu dokopali celo do prepričanja, da bi imelo reševanje ciprskega vprašanja največ izgledov, če bi se obrnili na Združene narode odnosno na Varnostni svet. V tem je nedvomno bistvena sprememba napram prvotnemu načrtu in ni izključeno, da bo na novi kompromisni predlog pristala tudi turška vlada, s čimer bi bile odstranjene vse ovire — seveda razen neposredno prizadetih: ciprskega prebivalstva in predsednika Makariosa.
Južna Amerika skrivališče nacističnih zločincev?
Odkar se je v Frankfurtu začel proces proti skupini SS-ovskih funkcionarjev bivšega koncentracijskega taborišča Auschvvitz (medtem je bil proces preložen do prihodnjega ponedeljka — op. ured.), je v mednarodni javnosti ponovno zaživelo zanimanje za nacistične zločince. Znano je, da so mnogi visoki predstavniki nacističnega re-
vedano že na občnem zboru Zveze slovenskih organizacij, zavzeli za to, da bo prišlo čim-več naših ljudi in takih v občinske odbore, ki ne bodo imeli v prvi vrsti pred očmi strankarske in ozke svetovnonazorne interese, marveč ne glede na strankarsko pripadnost in listo le interese in potrebe občinske skupnosti ter se bodo v duhu strpnosti zavzemali tudi za upravičene težnje našega človeka.
-ci.
žima preživeli razpad svojega rajha in se danes skrivajo pod fujimi imeni ali doma v Nemčiji ali pa drugod po svetu. Posebno južnoameriške države veljajo kot skrivališče nacističnih zločincev, saj so, kakor znano, tudi Eichmanna odkrili v Latinski Ameriki Ln ga spravili pred sodišče v Izraelu.
V zadnjem času je spet govora o dveh posebno znanih nacističnih veljakih: o Hitlerjevem namestniku Martinu Bormannu, ki naj bi po pisanju brazilskega tiska živel v Peruju, in o zloglasnem nacističnem zdravniku v Auschwitzu Josefu Mengelu, kateri se trenutno nahaja ali v Braziliji ali v Argentini. Neki venezuelski list pa je pred nedavnim poročal, da je v nacionalni federaciji kmetijskih proizvajalcev več nacistov in pripadnikov SS, ki celo „s ponosom kažejo vtetovirane znake SS na svojih rokah".
( \
Zvezni kancler Gorbach
BO SPOMLADI OBISKAL JUGOSLAVIJO
Po poročilu avstrijske tiskovne a-gencije APA je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva na svoji redni tiskovni konferenci prejšnji teden „z zadovoljstvom napovedal, da pričakuje Jugoslavija to pomlad obisk avstrijskega kanclerja Alfonsa Gorbacha". Hkrati je jugoslovanski predstavnik izjavil, da bo točen datum tega obiska objavljen kasneje.
Kakor smo v našem listu obširno poročali, je bilo že med nedavnim obiskom vicekanderja in ministra za podržavljene obrate dr. Pittermanna v Jugoslaviji z obeh strani ugotovljeno, da obstojajo realne možnosti za razširitev sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi napovedani obisk zveznega kanclerja dr. Gorbacha prispeval k nadaljnjemu utrjevanju prijateljskih odnosov med obema sosednima državama.
Prvi korak Ameriko
k odstranitvi rasne diskriminacije
Pod čedalje 'hujšim pritiskam domače in mednarodne javnosti je bila Amerika prisiljena, da začne resno reševati vprašanje rasne integracije in napravi konec dolgoletnim krivicam, ki se delu prebivalstva godijo zaradi barve kože. Že pokojni predsednik Ker*nedy je izdelal osnutek zakona o državljanskih pravicah, vendar je še pred njegvoo uzakonitvijo postal žrtev zločinskega atentata. Njegov naslednik Johnson je ob prevzemu oblasti napovedal, da bo nadaljeval politiko notranje pomiritve in demokratizacije.
Prvi korak na tej poti je bil storjen ta ponedeljek, ko je ameriški parlament po dolgotrajnih razpravah in zavlačevanjih izglasoval zakon o državljanskih pravicah in ga poslal senatu v nadaljnjo obravnavo. Zakon predvideva v državnem merilu določene ukrepe za odstranitev rasne diskriminacije zlasti pri volitvah, na področju šolstva, na delovnem trgu in v javnih ustanovah.
Politični opazovalci so mnenja, da bodo zastopniki južnih držav, kjer se bije posebno vroča rasna vojna, po svojem porazu v parlamentu skušali zdaj v senatu zavlačevati dokončno potrdilo zakona.
^HiiiuiiiiiiiiMiimmiMiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiu
I
Olimpijske
kolajne
Na IX. olimpijskih zimskih igrah v Innsbrucku so skupno podelili 103 olimpijske kolajne In sicer 34 zlatih (Z), 38 srebrnih (S) in 31 bronastih (B). Posamezne države so si priborile naslednje Število kolajn:
Z S B	Z S B
Sov. zveza 118 6	Amerika	12 3
Avstrija	4	5	3	Nizozemska	1	1 —
NorveSka	3	6	6	Kanada	1	—	2
Finska	3	4	3	Vel. Britanija	1	— —
Francija	3	4—	Italija	—	1	3
Nemčija	3	3	3	Sev. Koreja	—	1 —
švedska	3 3 1 CeSkoslov.-------1
S skupno 25 kolajnami vodi Sovjetska zve-	S
=	za daleč pred vsemi ostalimi državami in je	=
=	na	prvem mestu	tudi po	neuradni	razvrstitvi	£
=	po	točkah, kjer	velja 1.	mesto 7	točk, 2.	5
S	mesto 5 točk, 3.	mesto 4	točke, 4.	mesto 3	=
=	točke, 5. mesto 2 točki in 6. mesto 1 točko.	S
E	Sovjetska zveza je namreč zbrala 161 točk,	E
E	NorveSka 89,5 točke, Nemčija 81, Avstrija 79,	E
E	Finska 68, Švedska 60, Francija 53,5, Arne-	E
E	rika	44,5, Italija	23,5, Kanada 21,	Nizozem-	S
E	ska 15, ČeSkoslovaSka 12, Poljska 8,5, Švica	E
=	8, Severna Koreja 7,5, Velika Britanija 7,	E
E	laponska! 5 ter Bolgarija in Romunija vsaka	E
E po 2 točki.	E
I	I
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin;
14. februar 1964
3	— Štev. 7 (1133)
Odškodnina žrtvam nacizma
POSTAJA MEDNARODNI PROBLEM
Pod tem naslovom je ljubljanski dnevnik »Delo« objavil obširno Tanjugovo poročilo o vprašanju odškodnine žrtvam nacizma, ki jo Jugoslavija zahteva od Zahodne Nemčije. V zadnjih letih je namreč Zahodna Nemčija priznala in izplačala tako odškodnino vsem državam, katerih državljani so vsled nacističnega nasilja utrpeli škodo; le Jugoslaviji je odškodnino zavrnila, ker je le-ta priznala Vzhodno Nemčijo. Toda ta »argument• Bonna je naletel na ostro kritiko in postaja vprašanje neporavnanih zahodnonemških obveznosti do Jugoslavije vse bolj predmet splošne pozornosti v svetu in mn mednarodni tisk posveča čedalje večjo pozornost.
Tudi v Zahodni Nemčiji sami se mnogi ne strinjajo z odklonilnim stališčem bonske vlade in je na primer glasilo socialdemokratske stranke »V orvvarts« pred nedavnim ugotovilo, da postaja vprašanje zahodnonemške odškodnine Jugoslaviji širši, mednarodni problem. Imenovani list piše, da je del zahodne javnosti s simpatijo sprejel jugoslovansko stališče, po katerem je Bonn dolžan izplačati odškodnino jugoslovanskim žrtvam nacizma. Pisec članka je celo mnenja, da bi sedanje ravnanje Bonna lahko škodovalo splošnemu ugledu Zahoda v Jugoslaviji.
Posebno ostro stališče do tega vprašanja je zavzel tuniški list »La Presse«, ki poudarja, da je zadnji čas, da Zahodna Nemčija uredi svoje odnose do Jugoslavije, kajti »Jugoslovani so v tretjem rajhu največ trpeli in zaradi tega zaslužijo najhitrejšo in najbolj učinkovito odškodnino*. V članku je rečeno, da je Zahodna Nemčija po potsdamskem sporazumu dolžna plačati odškodnino številnim evropskim državam in seveda tudi Jugoslaviji. Do skoraj vseh ostalih držav je te obveznosti že izpolnila, le do Jugoslavije tega noče storiti, čeprav je Jugoslavija ogromno pretrpela in je ena od držav, ki so med drugo svetovno vojno imele največ človeških žrtev.
Tuniški list zavzema stališče tudi do argumentov bonske vlade in ugotavlja, da le-ti nimajo nobene podlage, kajti Jugoslavija ni edina država, ki je priznala Vzhodno Nemčijo, poleg tega pa že s čisto človeških vidikov ni mogoče postaviti strahovitih žrtev, ki so jih Jugoslovani utrpeli zaradi nacizma, nasproti politični orientaciji Jugoslavije, katera »je dala dovolj dokazov za svoj neodvisni duh in ji nihče ne more očitati, da igra igro čigar koli.*
Daljši članek o tem vprašanju je objavil tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora norveškega parlamenta Finn Moe v glasilu norveških socialdemokratov »Arbeiderbladet«, kjer ugotavlja, da Zahodna Nemčija državi, kakršna je Jugoslavija, ki je žrtvovala več kot milijon ljudi med drugo svetovno vojno, odreka pravico do odškodnine zaradi tega, ker je priznala Vzhodno Nemčijo. Gre torej za Hallsteinovo doktrino, pri katere uveljavljanju pa so nasprotja in nedoslednosti očitne, zato bi ureditev tega vprašanja prispevala k popuščanju napetosti na svetu, s tem pa tudi k rešitvi nemškega vprašanja.
Finski list »Nuvus tadsbladet« piše, da izpolnitev mednarodnih obveznosti Bonna do Jugoslavije ni mogoče povezovati z vprašanjem diplomatskih odnosov med obema državama ter ni izključeno, da bodo vprašanje bonskega stališča do odškodnine postavili pred OZN, kjer je Zahodna Nemčija doslej izplačala le 110 milijonov mark od skupno 26 milijard, kolikor bi morala plačati za odškodnino žrtvam nacizma.
Pariški »Combat« pa v zvezi z ugotovitvijo, da je zahodnonemška odklonitev reparacij Jugoslaviji glavni vzrok za slabe odnose med obema državama, hkrati poudarja, da je v splošnem izboljšanju odnosov med Jugoslavijo in zahodnoevropskimi državami Bonn edina izjema. Za razpoloženje — piše omenjeni list — ki vlada v Zahodni Nemčiji do Jugoslavije, je značilna tudi odložitev procesa proti atentatorjem na jugoslovansko predstavništvo v Bonnu. Toleranca, s katero gledajo zahodnonemške oblasti na dejavnost bivših
Mali obmejni promet
v službi politike dobrega sosedstva
O razvoju maloobmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo na eni ter Italijo in Jugoslavijo na drugi strani smo v našem listu že večkrat poročali. Tokrat povzemamo glavne misli iz članka, ki ga je o malem obmejnem prometu objavil Drago Druško-vič v ljubljanskem štirinajstdnevniku za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi".
Uvodoma navaja pisec članka kratke podatke o nastanku obeh sporazumov o malem obmejnem prometu ter nato med drugim ugotavlja: Pomen obeh sporazumov je dvojen. Najprej gre za načelo koekistence in dobrega sosedstva. Dogovor med sosednima državama pa ima tudi svoj neposreden namen, in sicer v tem, da omogoča prebivalstvu majhnih področij premostitev številnih vprašanj, ki jih ustvarja položaj državne meje. Končno velja podčrtati, da so na obeh straneh žive zgodovinske reminiscence o neljubem sosedstvu, ki šele v novejšem času stopajo močno v ozadje.
Po naštevanju značaja in predpisov, ki veljajo v malem obmejnem prometu, je v članku rečeno, da ves ta skromni začetni okvir terja danes že nekaj sprememb. Vendar že takšen, kakor je, zagotavlja vzdr-
V enem samem mesecu:
700.000
mejnih prehodov
V	letošnjem januarju so na italijan-sko-jugoslovanski meji zabeležili nov rekord mejnih prehodov: namreč 700.000 potnikov. Od teh je bilo nekaj več kot 573.000 prehodov z dokumenti maloobmejnega prometa na blokih tržaške, goriške in videmske pokrajine.
Kako uspešno se razvija maloobmejni promet med Italijo in Jugoslavijo, vidimo iz naslednjih primerjav: nasproti lanskoletnemu januarju so na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji zabeležili letos 155.000 prehodov več; v primerjavi z letom 1955, ko je začel veljati Videmski sporazum, pa je v letošnjem januarju prešlo mejo s propust-nicami dvakrat več potnikov kot v vsem letu 1955.
V	maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo je v zadnjem času opaziti tudi očitne spremembe v sorazmerju prehodov med italijanskimi in jugoslovanskimi državljani. V začetku je bilo dosti več prehodov Jugoslovanov, zadnja leta pa se je razmerje precej izenačilo in tudi letos januarja je število Jugoslovanov, ki so prešli mejo s pro-puscnicami, le še za nekaj tisoč preseglo število italijanskih potnikov.
kvizlingov in nacistov, je presenetljiva, kajti »tisti, ki so odgovorni za ta atentat, se še vedno svobodno sprehajajo po miinchenskih in frankfurtskih ulicah, dajejo intervjuje na televiziji, radiu in časopisih ter vsak dan širijo laži o Jugoslaviji«.
Ko ugotavlja, da bonska vlada po 19 letih ni izpolnila svojih obveznosti do Jugoslavije, kar bi morala storiti tudi na podlagi določil medzavezniške reparacijske komisije, »Combat• zaključuje, da prekinitev diplomatskih odnosov med Bonnom in Beogradom zaradi jugoslovanskega priznanja Vzhodne Nemčije zahodnonemški vladi ne more odvzeti njenih obveznosti — ne z močjo logike, ne z močjo pravice.
Med Avstrijo in Poljsko
se bo gospodarsko sodelovanje še izboljšalo
Kakor smo v našem listu že poročali, je skupina vodilnih zastopnikov avstrijskih podržavljenih podjetij kratko po svojem obisku v Jugoslaviji odpotovala na Poljsko, kjer so prav tako vodili razgovore o nadaljnji razširitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama. Prve stike za ta pogajanja sta navezala že lani meseca maja vicekancler in minister za podržavljene obrate dr. Pittermann ter poljski minister za težko industrijo Ostrowsky.
Med bivanjem avstrijske delegacije na Poljskem je vodjo delegacije ministerialnega svetnika dr. Gatscho sprejel tudi poljski minister za zunanjo trgovino Tampczvnski. Pri pogajanjih med avstrijskimi in poljskimi predstavniki je bilo ugotovljeno, da so dane konkretne in realne možnosti za nadaljnjo razširitev gospodarskega sodelovanja in razvoj blagovne izmenjave med Poljsko in Avstrijo. Zlasti
ževanje sorodstvenih in drugih vezi, omogoča orientacijo ljudi v duhu sporazumevanja in medsebojnega spoštovanja, skratka koeksistence. S primerjavo družbenega položaja na obeh straneh pa daje tudi pobude v političnem, gospodarskem in tudi kulturnem smislu. Če dopolnimo, da žive na obmejnem področju še narodne manjšine: Italijani v Jugoslaviji, Slovenci v Italiji in Avstriji, se nam odpre razgled na pomen odprte meje tudi glede na položaj teh skupnosti. Stalna konfrontacija z dosežki drugih — na neposrednem terenu življenja pa terja iz dneva v dan od slehernega občana na področju tudi večjo politično, gospodarsko, kulturno in sploh človeško prizadevnost. Vse to velja za ene in tudi za druge — za obe strani.
Nato navaja članek številčne podatke o razvoju malega obmejnega prometa. Na jugoslovansko-italijanskem mejnem področju je imelo leta 1955 le 46.325 jugoslovanskih in 46.549 italijanskih državljanov dovoljenja za prehod meje; leta 1963 pa jih je bilo na jugoslovanski strani že 79.916 ter na italijanski strani 124.098. Z jugoslovanske strani je bilo leta 1955 skupno 132 tisoč 315 prehodov meje in z italijanske strani 118.376, medtem ko so leta 1963 zabeležili že 4,470.420 prehodov z jugoslovanske in 4,015.372 prehodov z italijanske strani. Na avstrijsko-jugoslovanskem obmejnem področju je bil razvoj naslednji: leta 1960 je imelo 8884 jugoslovanskih in 2562 avstrijskih državljanov obmejne izkaznice, leta 1963 pa jih je bilo 30.203 ina jugoslovanski in 16.466 na avstrijski strani. Mejnih prehodov so leta 1960 našteli iz Jugoslavije 38.588 in iz Avstrije 26.280, leta 1963 pa jih je bilo iz Jugoslavije 541.416 in iz Avstrije 350.222.
Po ugotovitvi, da igra mali obmejni promet važno vlogo tudi pri gospodarskem sodelovanju med sosednimi državami, je ob koncu članka rečeno:
Hkrati z množico posameznikov, s trgovinsko izmenjavo se razvija tudi kulturna. Tako sta postala skoraj stalna gosta v Celovcu ljubljanska Opera in Filharmonija, obratno pa gostuje v Ljubljani reprezentativni zbor Madrigalistov. Še več: nekdanje nerazumevanje do vprašanj med državami z različno družbeno ureditvijo je v javnosti in v glavah ljudi pridobilo svojega naravnega korektorja: konfrontacijo s stvarmi na mestu samem. Ob vseh uspehih in naporih pa ni manjkalo ovir in težkoč. Najprej je bilo treba premagati nezaupanje samega sebe, zatem še celo vrsto tehničnega in organizacijskega značaja. Predvsem pa je spremljalo prizadevanje tudi še nezaupanje, obremenjeno s preteklostjo. „Vse to pa ni moglo zavreti konkretizacije naše odprte skupnosti na dveh obmejnih področjih, ob srečanju z razvitima sosednima državama. Prav to pa je končno tudi potrdilo o pravilnosti in realističnosti naše politike dobrega sosedstva."
so bile take možnosti poudarjene na področju strojne, kovinske in kemične industrije.
Hkrati so ugotovili, da sodelovanje strojne industrije obeh držav ni možna le pri izpopolnitvi lastne proizvodnje, marveč tudi pri dobavljanju kompletnih naprav za tretje države, medtem ko naj bi razširitev sodelovanja na področju kovinske industrije služila medsebojni izmenjavi proizvodov.
Obe delegaciji sta se sporazumeli, da se bosta v bodoče prizadevali za uresničitev obstoječih možnosti gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Poljsko. —
Poljska namerava svoje gospodarsko sodelovanje poglobiti tudi z Italijo in je te dni bivala v Italiji tričlanska poljska delegacija pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino Tampczynskega, ki se je sestal tudi z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Ma-teralom in zunanjim ministrom Saragatom.
Anglija in Francija
BOSTA GRADILI PREDOR POO ROKAVSKIM PREKOPOM
Britanska in francoska vlada sta se pred kratkim sporazumeli o gradnji predora pod Rokovskim prekopom, ki bo povezoval obe državi. Ob tej priložnosti sta francoski predsednik de Oaulle in angleška kraljica Elizabeta izmenjala poslanici, v katerih poudarjata veliki pomen tega predora za sporazumevanje med sosednima narodoma. Predsednik de Gaulle je v svojem pismu naglasil zgodovinski pomen sklepa o skupni gradnji predora in izrazil prepričanje, da bosta Velika Britanija in Francija našli tehtne vzroke, da bosta medsebojno solidarnost In prijateljstvo še poglobili. V pismu angleške kraljice Elizabete pa je med drugim izraženo prepričanje, da bo zgraditev tega pomembnega objekta imela za narode obeh držav srečne in dalekosežne rezultate.
IROKttfl svetu
DUNAJ. — V 71. letu starosti je za srčno kapjo umrl vodilni funkcionar avstrijske komunistične stranke Franz Honner. V prvi avstrijski vladi po drugi svetovni vojni je bil Honner državni sekretar v notranjem ministrstvu, med vojno pa je bil vodilno udeležen pri zbiranju protifašističnih borcev.
TAJPEH. — ČangkajSkov režim na Formozi je prekinil diplomatske stike s Francijo, ker je francoska vlada priznala LR Kitajsko. S tem so se razblinili načrti de Caulla, ki je nameraval doseči neke vrste ravnotežje na Daljnjem vzhodu s tem, da bi uveljavil načelo dveh kitajskih držav.
BEOGRAD. — V imenu predsednika Združenih držav Mehike Adolfa Lopeza Mateosa je mehiSki veleposlanik v Jugoslaviji Delfin Sanchez Juarez svečano izročil svojemu namenu poslopje sedemletne Sole v okolici Bara v Črnogorskem primorju, ki jo je mehiSki predsednik podaril Jugoslaviji v znak prijateljstva. V imenu predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita je Solo prevzel zvezni sekretar zo prosveto in kulturo Janez Vipotnik.
OTTAWA. — Kanadski obrambni mister Paul He|-lyer je izjavil, da bodo Sest kanadskih letalskih enot opremili z jedrskim in konvencionalnim orožjem. Štiri eskadrilje so Se v letalskih vojaSkih oporiščih Zahodne Nemčije, dve, ki sta trenutno Se v Franciji, po bodo prav tako premestili v Nemčijo. Datuma te preselitve minister sicer ni povedal, dejal pa je, da se Atlantski pakt strinja s to akcijo. Prav tako je kanadski minister tudi povedal, da so že podpisal: sporazum z Ameriko o tem, da bodo opremili lest eskadril kanadskega letalstva z jedrskimi bombami manjSe jakosti.
PEKING. — LR Kitajska je lani skoraj 100 milijonov dolarjev namenila za nakup osem celotnih tovarn, v glavnem kemičnih. Tovarniške naprave bodo dobavile Nizozemska, Velika Britanija, Francija in Italija, in sicer večinoma v letih od 1964 do 1966. Skupna zmogljivost naročenih tovarn bo znaSala po cenitvah do 700.000 ton kemičnih gnojil na leto. Vendar to za kitajske potrebe Se zdaleka ne bo zadostovalo, kajti normalne letne potrebe znaSajo najmanj 20 milijonov ton, medtem ko znaSa sedanja domača proizvodnja le kake 3 milijone ton.
KAIRO. — Kairski list -Al Gumhurija” Je zelo pozitivno ocenil predlog Jugoslavije, naj bi na pripravljalni ministrski sestanek za novo konferenco iz-venblokovskih držav povabili tudi Finsko, Avstrijo, Švedsko, Čile, Brazilijo, Mehiko in Bolivijo. Hkrati pa je egiptovski list kritično ocenil opozicijo Zahoda proti neangažiranosti, pri čemer izraža mnenje, da Zahod ni dojel njenega bistva in vzrokov, zaradi katerih se neangažiranost krepi.
ATENE. —- BivSi predsednik grSke vlade in voditelj liberalne stranke Sofokles Venizelos je nenadoma umrl, ko se je vračal s piedvolilne kampanje *a nove parlamentarne volitve. V zadnji vladi predsednika Papandreuja je bil Venizelos podpredsednik vlade in zunanji minister. Vest o smrti Venizelosa je griko javnost močno pretresla in vsi grSki listi na II-roko poročajo, da se je Venizelos 50 let boril za demokratizacijo v Grčiji.
PARIZ. — Kuba bo letos kupila v Franciji 300 kamionov in so francoske oblasti že odobrile jamstvene kredite fovarniiki družbi, ki bo izvedla to naročilo. Prav tako se je kubanska vlada pogodila tudi o nakupu fancoskih traktorjev. S tem je Francija zadala Ameriki nov udarec v njeni nesodobni politiki do Kube.
LONDON. — Britanski filozof in Nobelov nagrajenec Bertrand Russel je predlagal, naj bi kaklna mednarodna ustanova takoj proučila podatke o uporabi strupenih vojnih plinov s strani Amerike in Južnega Vietnama v boju proti Vietkongu. Russel je ugotovil, da so podatki, ki jih je o uporabi strupenih plinov objavilo zunanje ministrstvo Severnega Vietnama skrbno pripravljeni in dokazujejo, da se Amerika spufča v kemijsko vojno okrutnega značaja.
STOCKHOLM. — Danski časopis .Lang Og Folk* je pod naslovom .Nečloveško zahodnonemSko stali-Sče do žrtev nacističnega nasilja” ostro obsodil vest, da je Bonn zavrnil jugoslovanske zahteve po odškodnini za opustoSenje in človeške žrtve v drugi svetovni vojni. Skupno Škodo, ki jo je Jugoslavija utrpela zaradi nacistične okupacije in sistematičnega iztrebljanja prebivalstva, cenijo na 37 milijard predvojnih dolarjev.
RIM. —- Italija in Sovjetska zveza sta pred dnevi obhajali 40-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med obema državama. Ob tej priložnosti so Italijanski in sovjetski državniki izmenjali pozdravne brzojavke.
LONDON. — Britanski list .Sunday Espress” piSe, do se bo bivSi predsednik britanske vlade Macmillan kmalu umaknil iz britanskega parlamenta, v katerem je deloval skozi 40 let. Nasprotno pa so v Londonu Se pred nedavnim krožile vesti, da namerava Macmillan pri prihodnjih volitvah ponovno kandidirati.
SOFIJA. — Predstavniki Bolgarije in Finske so podpisali sporazum o blagovni izmenjavi med obema državama za letoinje leto. Sporazum predvideva znatno povečanje blagovne izmenjave. Bolgarija bo izvažala na Finsko sadje in po* .tnino, stroje, tobak, kemične izdelke in drugo, uvažala pa bo papir, karton, tkanine in stroje.
MOSKVA. — Sovjetska zveza in Velika Britanija sta te dni obhajali 40-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. V Veliki Britaniji je bila ob tej priložnosti posebna slavnost, kateri je poslal pozdravno brzojavko tudi predsednik sovjetske vlade Hru-ščov.
LONDON. — Londonski .Times” je preji nji teden zapisal, da v Zahodni Nemčiji niso preveč natančni, kar se tiče zaposlovanja bivlih nacistov v nekaterih zelo kočljivih položa|ih. .Lahko smo prepričani, je rečeno v članku, da zahodnonemSko demokracija ni preveč prizadevna, da bi se zaičitlla pred tistimi, ki ji strežejo po življenju*.
14. februar 1964
Štev. 7 (1133) — H
b a ni ci it a a a »
K/TVAJR
Tclevi*'/« in dz?užina
Danes televizija tudi pri nas ni več luksuz, ki bi si ga mogli privoščiti le premožnejši ljudje. Skoraj ni več vasi, kjer ne bi opaziti na strehah eno ali več televizijskih anten; televizija je na pohodu tudi med podeželjskim ljudstvom, da o mestnem prebivalstvu sploh ne govorimo. Toda prihod televizijskega sprejemnika v naš dom pomeni marsikatero spremembo dosedanjih navad: spremembo za posameznika in spremembo za celo družino.
Ko pride v hišo že dolgo zaželeni mali ekran, vsaj v prvem času vnese zmedo v ustaljeni način življenja. Televizijski program izpodrine marsikatero prejšnje razvedrilo — obiske prijateljev, gledališče, kino, knjige m različne »konjičke«. Ameriški statistiki so u-gotovili, da preživi 90 odstotkov Američanov pred televizijskim platnom še en polni — delovni čas. Pri nas seveda že zaradi značaja in trajanja programa ne moremo govoriti o takih razsežnostih; vendar pa pedagogi opozarjajo, da preživijo otroci, ki imajo doma televizor, pred njim — še eno šolsko leto. Otroci po navadi gledajo ves program, ne pa samo oddaje, ki so namenjene njim. Torej se v tej zvezi pojavlja zelo aktualno vprašanje: kako se to odraža na uspehu v šoli?
Kako vpliva televizija na uspeh v šoli, pri nas še niso resneje proučevali in temelji to, kar o tem vemo, večinoma le na opažanjih učiteljev. Po njihovih besedah je opaziti popuščanje pri učenju samo dva do tri mesece po nakupu televizorja — to je obdobje »televizijske mrzlice«, ko tako otroci kakor odrasli gledajo vse, kar se dogaja na ekranu, od prvih glasbenih akordov do zaključnega »Lahko noč!«. Za temi prvimi tedni, v katerih so se gledalci seznanili s posameznimi oddajami, pride obdobje izbiranja. Gledalci se odločijo za posamezne oddaje in vedno redkeje gledajo tiste, ki jih manj zanimajo. Starejši otroci se odločijo za posamezne oddaje sami, mlajši pa potrebujejo pomoč staršev.
Učitelji poudarjajo, da je vpliv televizije na učni uspeh v glavnem pozitiven, ker opažajo po prvem, začasnem zastoju pri učenju pomemben napredek. Različne televizijske oddaje povedo in pokažejo učencem marsikaj n°vega in razvijajo zanimanje za mnoge stvari, ki jih je slika na platnu šele nakazala ali Pa nanje samo deloma odgovorila.
Ko so vprašali starše, kako vpliva televi-Zlla na družinsko življenje, so mnogi odgovorili, da prav dobro. Prej je bilo težko doseči, da bi se zbrala vsa družina — so rekle matere. Mož je odšel od doma z družbo, otroci pa spet vsak po svoje. Česar nismo dosegle z mnogimi pogovori, je dosegla televizija. Zdaj vsi člani družine hitijo domov, da bi ne zamudili oddaje.
»Televizija je aktivna pasivnost,« naglaša-jo nekateri. Lahko se zbere polna soba gledalcev, pogovor pa zastaja. Vsak spremlja program bolj ali manj osamljen. Tudi otroci, ki sicer tako radi vzpostavljajo stike, ostanejo nemi pred magično močjo ekrana. Glede na to, da otroci, ki imajo doma televizor in ki so Prej preživeli precej časa na dvorišču ali na eesti med svojimi vrstniki, zdaj ta čas preživijo v sobi, menijo nekateri sociologi, da bi stegnila imeti ta izoliranost neugoden vpliv na oblikovanje značaja otrok. Nujno je, pravijo, da bi starši, pa naj jih program še tako Z(*nima, spremljali dogajanje na ekranu z glas-
Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda:
Slovesna podelitev Prešernovih nagrad
za največje kulturne dosežke v preteklem letu
V okviru osrednje akademije v počastitev Preiernovega dne, ki so se je udeležili številni kulturni delavci in najvišji predstavniki javnega življenja Slovenije, so Prešernove nagrade za največje kulturne dosežke v preteklem letu podelili igralki Štefki Drolčevi, pesniku Edvardu Kocbeku in pisatelju Mišku Kranjcu, akademskemu slikarju Mariju Preglju ter s področja glasbe Slovenskemu oktetu. Poleg tega je bilo podeljenih še 14 nag ad iz Prešernovega sklada, kateri je razpisal tudi vrsto štipendij za študijsko leto 1964-65.
Na slavnostni akademiji, kjer je sodeloval tudi simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica, je o pomenu Prešerna govoril predsednik prosvetno-kulturnega zbora SR Slovenije Ivo Tavčar, ki je uvodoma poudaril, da je Slovenski narodnoosvobodilni svet na svojem prvem zasedanju pred dvajsetimi leti uzakonil dan Prešernove smrti za narodni kulturni praznik. S tem je prva slovenska skupščina, kot odraz resnične volje slovenskega ljudstva, izrekla dolžno spoštovanje človeku, ki mu gre pomembna zgodovinska zasluga v boju za svobodo slovenskega naroda.
Letošnje Prešernove nagrade (po 600.000 dinarjev) so prejeli Šlefka Drolčeva za gledališke stvaritve v letu 1963 s posebnim poudarkom na njene vloge dr. Zahndove, Plesalke in Kesonije; Edvard Kocbek za pesniško zbirko »Groza"; Miško Kranjec za roman »Mladost v močvirju"; Marij Pregelj za slikarske ustvaritve, razstavljene v ljubljanski Moderni galeriji; Slovenski oktet za umetniško storitev v letu 1963 ko je imel okrog 90 koncertnih nastopov in snemanj, med katerimi je treba posebej omeniti ikon-
G. Flori Liipusch nas je naprosil za naslednjo objavo:
IZJAVA
V Trstu je izšla nova revija z imenom »most", kjer smo bili povabljeni kot mladjevci k sodelovanju in kot Korošci v uredništvo. Ker je bil njen prvotni koncept takšen, da je sovpadal z našimi hotenji, ki smo jih izražali v mladju in ob njem, smo se Vključili v njegovo funkcionalnost.
Žal pa smo po izidu 1. številke prisiljeni, da odstopimo od sodelovanja in uredništva, ker se je prvotni koncept bistveno spremenil in ne ustreza več temu, kar smo mladi intelektualci zasnovali.
Izjavljam tudi, da je bil moj feljton »Koroška in njen most" napisan v smislu prvotnega koncepta in torej za Most, ki ni izšel, in da je bil uvodni članek uredništva objavljen preko mene.
Flori Lipusch
v imenu mladjevcev
trumi komentarji in tako že v začetku preprečili, da bi dobili otroci kakšne napačne predstave.
Čeprav je zbiranje pred televizorjem torej »pasivno«, pa je le tudi pozitivno, ker ostane družina po končanem programu še nekaj časa skupaj v pogovoru.
certe na Dubrovniškem festivalu, v Pulju, Mariboru, Trstu in Celovcu, na Dunaju ter v Ameriki in Kanadi. Nagrade Prešernovega sklada (po 200.000 dinarjev) pa so dobili Boris Čampa (flavtist) in Jože Falout (solist na rog) za solistično reprodukcijo, Stane Jarm za plastiko »Talec", Nives Ka-lin-Vehovar in Franci Vehovar za kvalitetno oblikovanje svetilnih teles iz krivljenih furnirjev, Mile Korun za režijo tragikomedije »Talec", inž. arh. Stanko Kristl za realizacijo poslovno-stanovanjskega objekta v Velenju, Andrej Kurent za vlogo Einsteina v Durrenmattovih »Fizikih" in za vlogo Kaligule v istoimenski drami Alberta Camusa, Ivan Minatti za pesniško zbirko »Nekoga moraš imeti rad", Nace Simončič za odigrane vloge v ciklu iger gledališča ročnih lutk, lutk s paličicami in marionet ter za režijo »Dveh potepinov" in »Nenavadne pravlji-
KUKURIK DROBCI H6
0 Na podlagi sporazuma o kulturni izmenjavi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo bo letos gostovala v Sovjetski zvezi tudi ljubljanska Opera, in sicer je za gostovanje predviden mesec julij. Sploh je to prvič, da bo v Sovjetski zvezi gostoval celoten jugoslovanski oper« ni ansambel.
0 Zveza avstrijskih filmskih novinarjev je za najbolj!) film lanskega leta razglasila film grlkega režiserja Ca« coyanisa .Elektra”. Režiserju so hkrati poslali vabilo, naj se letos marca udeleži dunajskih slavnostnih tednov.
ce" v marionetnem gledališču, France Slana za ciklus umetniških ustvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja, Gregor Strniša za pesniško zbirko »Odisej", Milan Šega za zbirko novel »Deček s piščalko”, skupina razvojnega oddelka tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani za kvalitetno oblikovanje kolekcije sodobnega tapetniškega volnenega blaga ter Karel Zelenko za grafične ustvaritve.
Ob stoletnici smrti
Vuka Karadžiča
kulturnega velikana srbskega naroda
Ob letošnji 100-letnici smrti Vuka Stefanoviča Karadžiča so bile v Srbiji velike proslave, posvečene velikanu srbske kulture, ki velja za eno najvidnejših osebnosti v zgodovini srbskega naroda in nedvomno največji pojav v novejši srbski kulturi. To, kar je v družabnem smislu zastavil prvi srbski upor — osvoboditev izpod turškega suženjstva, odprava fevdalizma, začetek razvoja moderne družbe — je na kulturnem področju izpeljal Vuk Karadžič. Zato Karadžič ni bil samo kulturni u-stvarjalec, temveč prvi človek, ki se je spoprijel s srednjeveško zaostalostjo za duhovno osvoboditev svojega ljudstva.
Na slavnostni akademiji v Beogradu je o Vuku Karadžiču govoril tudi pisatelj in Nobelov nagrajenec Ivo Andrič.
^ V ljubljanski Narodni univerzitetni knjižnici so ob kulturnem prazniku odprli razstavo knjig in rokopisov, ki je posvečena Josipu Stritarju. Razstavo je odprl univ. prof. Valter Bohinec, ki je po smrti upravnika knjiž« niče dr. Mirka Rupla vodil ustanovo; navzoč pa je bil tudi novi upravnik knjižnice Jaro Dolar.
0 Zagrebška Opera je doživela izredno lep uspeh s predstavo .Kneza Igorja*' skladatelja Aleksandra Boro-dina v neapeljskem gledalilču .Teatro San Carlo”, ki je poleg milanske Scale največja operna hi!a v Italiji. Prve predstave se je udeležilo okrog 3000 navduieaih gostov.
Prešernov spominski muzej v Kranju
Ob letošnji obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna so v Kranju odprli spominski muzej v hiši, kjer je Prešeren umrl. V zgornjem nadstropju hiše, kjer je imel pesnik svojo pisarno in stanovanje, so s pomočjo razinih slovenskih kulturnih ustanov uredili muzej, ki ponazarja pesnikovo bivališče z njegovo opremo in pohištvom ter s številnimi dokumenti. Slav-nostine otvoritve muzeja so se udeležili visoki predstavniki kulturnega in javnega življenja Slovenije. Po ogledu muzeja so udeleženci slavnosti odšli na Prešernov trg, popoldne pa so obiskali še pesnikov dom v Vrbi.
Sploh je bil v Kranju za obletnico Prešernove smrti lep in obširen program Prešernovih proslav, ki naj bi postale tradicionalne v mestu, kjer je veliki pesnik preživel svoja zadnja leta. Proslave so se začele ob Prešernovem domu, kjer je sodeloval pevski zbor »France Prešeren«, medtem ko so v Prešernovem gledališču brali svoja dela slovenski pesniki. Po literarnem večeru pa so biile podeljene Prešernove nagrade in pohvale številnim zaslužnim kulturnim delavcem. Predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir je ob tej priložnosti napovedal, da bo občina Kranj te nagrade podeljevala redno vsako leto, da bi tako čim bolj vzpodbujala kulturno življenje v Prešernovem mestu.

Blaž Singer:	1
t na, DCo m ikmi
in razvoj zakonitih osnov za njegovo pospeševanje
Ko sem v »Koroškem koledarju« za leto 1962 pod naslovom »Turizem — gospodarski faktor našega podeželja« objavil prispevek za pravilnejšo oceno vloge in pomena turizma v južnokoroškem kmetijstvu in v gospodarstvu pri nas sploh, sem uvodoma prikazal, kako silovito je v povojni dobi na Koroškem naraščalo število turističnih nočitev. Na podlagi dosegljivih statističnih podatkov, da so v turističnem letu 1936-37 našteli v deželi 1,4 milijona turističnih nočitev, v turističnem letu 1932-33 1,88 milijona in v turističnem letu 1938-39 že 3,64 milijona, sem poudaril, da postaja turizem po naših krajih in na našem podeželju čedalje pomembnejši gospodarski faktor in za večino krajev in občin Popolnoma novo področje gospodarske dejavnosti.
Če pa danes po teh podatkih gledamo razvoj koroškega turizma v zadnjih letih, potem spoznamo, da Je prekosil tudi najbolj optimistična pričakovanja. Kdo je n. pr. leta 1959 računal s tem, da bomo imeli v turističnem letu 1962-63 na Koroškem več kot 10 milijonov turističnih no-<-,tev in da bo inozemski turizem Prinesel v deželo za 2 milijardi šilingov deviz, ko jih je prinesel leta *959 le za pičlih 800 milijonov, le-£a 1953 pa komaj za 150 milijonov nlingov. In vendar se je to zgodilo, “rez pomisleka pa danes lahl fmo, da zen višek rizma.
v R° gledamo razvoj turizma v de-Zeh v zadnjih letih, vidimo, da nas
pa danes lahko re-s tem še zdavnaj ni dose-v razvoju koroškega tu-
je vse skupaj, naše prebivalstvo, naše občine in našo deželno upravo postavil pred popolnoma nove pogoje in pred popolnoma nove poglede na turizem in na potrebo, skratka pred nujnost naglejšega nadaljnjega zboljševanja pogojev za njegov nadaljnji razvoj. Dosedanja zakonodaja za pospeševanje turizma v deželi je spričo tega razvoja zastarela in že v marsičem ni odgovarjala njegovim sedanjim potrebam. Zato so 1. januarja stopili v veljavo trije koroški turistični zakoni, ki jih je koroški deželni zbor sklenil 12. julija 1963. Ti zakoni na novo določajo organizacijo in pristojnost za pospeševanje turizma v deželi ter oblike financiranja tega pospeševanja. Zato si bomo v item sestavku nekoliko ogledali nji-
hova določila, pred tem pa se še nekoliko bavili s problematiko razvoja turizma pri nas in z zgodovino turistične zakonodaje na Koroškem.
Naše podeželje za turizem vse bolj privlačno
Sicer je res, da so lani nekatere turistične občine ob naših jezerih tožile, da pričenja turizem kazati neke znake stagnacije, toda vzrok take stagnacije je bilo povečanje števila turističnih postelj, penzionov in gostišč, predvsem pa neukrotljivo po-draževanje turističnih uslug in storitev. Da lani v deželnem merilu ne moremo govoriti o stagnaciji v turizmu, vidimo iz porasta števila nočitev od 9,5 milijona leta 1962 na 10,2 milijona. Res je tudi, da število nočitev lani ni tako naraščalo kot leta 1962, ko je naraslo skoraj za 2 milijona nočitev, vendar naraščalo je. Z nočitvami se je povečal tudi Čas bivanja turistov na Koroškem od 7,5 na 7,9 dni na turista. Slednjič ne smemo prezreti,
■	da je v tem razdobju število postelj naraslo za 14.000 na 124.000,
■	da je prišlo med turisti kampiranje vse bolj v modo in da je število registriranih nočitev v kam-pingih lani naraslo za 27 % na blizu milijon nočitev,
• da so zadnja leta poletne turiste oderuške cene iz nekaterih krajev
naravnost preganjale v odmaknjena kmečka naselja, kjer so kampirali, ker ni bilo še turističnih sob in postelj na razpolago,
■ da je število turističnih nočitev na Koroškem med letom 1962 in letom 1963 naraslo za 6,7 %, medtem ko je v zveznem merilu naraslo le za 3,7 %, medtem ko je na Tirolskem — kolikor je bilo slišati — celo padlo.
Na Koroškem se je 'turizem lani razvijal zelo različno. Medtem ko so med 18 občinami, ki so zabeležile več kot 200.000 nočitev na občino, občine Otok (—5 °/o), Millstatt (—4 odstotke), Landskron in Mallnitz v primerjavi z letom 1962 zabeležile padec števila nočitev, je to n. pr. naraslo v občini Treffen ( + 46%), Kriva Vrba ( + 36%), Škocijan (+17%), Bekštanj ( + 10%) in Marija na Zilji (+10%). V primerjavi z letom 1952-53 je med temi občinami občina Škocijan doživela največji porast števila nočitev. Od 63 tisoč 483 nočitev se je njihovo število povečalo lani na 485.279 nočitev. Porast znaša torej več kot 800 odstotkov. Podobno skokovite poraste turizma zasledimo med temi 18 občinami le še v Bekštanju, Mariji na Zilji in v Hodišah.
V takih okoliščinah postaja problematika turizma na Koroškem vse jasnejša. Iz leta v leto bolj smatrajo
letoviščarji našo deželo v prvi vrsti za deželo poletnega oddiha pod toplim soncem, na zdravem zraku naših gora in gozdov in v topli vodi naših jezer. Ker takorekoč že splošna rodbinska posest avtomobil turistom vsak čas omogoča obisk jezer in kopanje v njih, se od trušča po hotelih in penzionih ob obalah in cestah pomikajo vedno bolj v notranjost zaledja naših jezer, kjer je življenje mirnejše in — kar postaja vedno bolj bistveno — cenejše.
Turist naših krajev je v prvi vrsti delovni človek, ki živi skozi celo leto živce in zdravje razjedajoče življenje velemesta, industrijskih revirjev in montažnih hal, kjer mu neizprosna diktatorja stroj in tekoči trak ukazujeta njegove kretnje in ga držita v stalni živčni napetosti in zasmrajenem zraku. Ta človek išče in bo iskal naše podeželje in zaledje naših jezer. Njegovim željam morajo biti v prvi vrsti prilagojeni pogoji za nadaljnji razvoj turizma in turističnih uslug po naših vaseh in občinah. Kdor pa ima toliko denarja, da mu ga ni treba šteti in da z njim lahko razsipa, ta ne bo več reden ost naših krajev in jezer, njega mi-a širni svet, Južna Amerika, Afrika, Azija, Filipini in drugi mikavni otoki sveta ter njihove pustolovščine. Na take petične turiste nam na Koroškem ni treba več računati.
(Nadaijevaaje prikodajič)
4	— Š!ev. 7(1133)	,
IS»«1|
14. februar 1964
Ravnatelj Franc Aichholzer osemdesetletnik
Na svojem prijetnem gostoljubnem domu v Dobju blizu idiličnega Baškega jezera je šolski ravnatelj v pokoju Brane Aichholzer v sredo, 12. t. m., praznoval visok in častitljiv življenjski jubilej — osemdesetletnico svojega življenja. Nihče od vseh tistih, ki jubilanta poznajo in takih je nešteto po naši zemlji in preko njenih meja, bi Aichholzerju ne prisodil 8 križev, ker dočakal jih je razveseljivo duševno ter telesno svež in prožen. Prehojena pot življenja Aichholzerju ni bila praznik, temveč nenehen delovni dan, posvečen trudu in prizadevanju ne le zase, marveč tudi za druge, za blaginjo in napredek svojega ljudstva, za ohranitev slovenskega življa na Koroškem, ki se trdovratno bori za svoj obstoj na lastni zemlji, za njegove narodnostne, gospodarske in socialne pravice in preko tega za prijateljsko in mirno sožitje med obema narodoma v deželi na osnovi neokrnjene enakopravnosti. Taka plemenita stremljenja so mu nakopala sovraštvo narodnih nestrpnežev v deželi, preganjanje in podtikavanja, zato je moral jubilant prehoditi pot ovir in težav vodilnega koroškega Slovenca v dobi razburkanih in svet pretresujočih minulih desetletjih.
Za svojo življenjsko nalogo si je izbral poklic učitelja. Tej dejavnosti je posvetil vse svoje odlične pedagoške posobnosti. S prepričljivo predanostjo in vso ljubeznijo je vzgajal mladino v poštene člane človeške družbe in v zvestobi do svojega naroda in materinske besede. Učeči se mladini je utiral pot v skupno narodno življenje. Pred prvo svetovno vojno je že hotel organizirati koroške slovenske uči-telje, kar mu je tudi nakopalo sovraštvo i:* preganjanje s strani šovinističnih nemških na-jcionalcev, zaradi česar so ga šolske oblasti prestavile na kazensko službeno mesto.
Po zgubljenem plebiscitu ni sledil mnogim koroškim slovenskim inteligentom, ki so emi-grirali iz Koroške. Ostal je med svojim ljudstvom, da bi mu še nadalje mogel koristiti, kar je gotovo njegova velika odlika. Svoje prizadevanje za slovensko ljudstvo na Koroškem je izpolnjeval in izpolnjuje v polni in hvalevredni meri. Kot slovenski učitelj štiri leta po plebiscitu ni dobil namestitve in šele potem so ga šolske oblasti namestile, ne morda med svojim ljudstvom, temveč v visokogorskem nemško govorečem predelu dežele v Eisentrattenu.
V prvi avstrijski republiki je za vzdrami-tev in poživitev narodnega, predvsem organiziranega življenja Slovencev na Koroškem ogromno storil in ima na tem področju nesporne ter neprecenljive zasluge. Za povezavo med slovenskimi ljudmi v deželi je smatral za predvsem važno sredstvo tisk, zato je ustanovil tednik »Koroški Slovenec*. Lista ni hotela tiskati nobena tiskarna v Celovcu, zato ga je tiskala češka tiskarna na Dunaju. Listu je z gotovostjo pripisati, da je v takratnih razmerah veliko doprinesel k ohranitvi narodne zavesti med koroškimi Slovenci. Spoštovani jubilant je bil gonilna sila tudi na vseh drugih organizacijskih področjih gospodarskega ali prosvetno-kulturnega značaja. Najdemo ga med ustanovitelji koroške slovenske zadružne centrale in med prvimi člani njenega upravnega odbora. Zadružništvo sploh je z vso vnemo pospeševal kot pomembno ustanovo za gospodarsko in miselno neodvisnost šibkih eksistenc, malih in srednjih kmetov, obrtnikov in delavcev. Samoumevno je, da je jubilant posvečal svoje izkušnje in dejavnost slovenski prosveti na Koroškem v zavesti, da je prava izobrazba množic temeljno sredstvo narodnostne obrambe. Ne bi bilo lahko v kratkem sestavku navesti in našteti vse-ga jubilantovega sodelovanja na neštetih sejah, sestankih in shodih, kjer povsod je bila njegova beseda preudarna, tehtna in stvarna.
Ko je prišlo nacistično nasilje, ni bilo čudno, da so med koroškimi Slovenci prav po ravnatelju Aichholzerju najprej posegli, ga vlačili po geštapovskih ječah in vtaknili v zloglasno koncentracijsko taborišče Buchen-wald. Odporen in kremenit značaj, kot je Aichholzer, nacistom ni šel v račun, iztrebiti so ga hoteli. Toda tudi v ponižanju in razžaljen ju ni klonil, trdno prepričan je veroval v zmago resnice in pravice.
Po prestanem trpljenju se je vrnil v domovino in učiteljeval kot šolski ravnatelj na šoli v Ločah ob Baškem jezeru. Takoj se je spet vključil v dejavno prizadevanje za naše skupne težnje, ki jih nalagajo koroškim Slovencem nove razmere. Vedno se mora slovensko ljudstvo še boriti za svojo enakopravnost in uveljavljenje člena 7 državne pogodbe. Jubilantova velika zasluga je med drugim mladinski list »Mladi rod*, ki je začel izhajati pred trinajstimi leti in je kot berilo zelo pripraven ter od ministrstva za pouk dovoljen kot učni pripomoček pri pouku slovenščine v šolah. Mnogo truda žrtvuje našemu skupnemu prizadevanju in nikdar mu ni pre-težavna pot v Celovec, če je treba iti po tovrstnih opravkih.
Kot človek je jubilant Aichholzer zgleden značaj, najboljši tovariš in prijeten družabnik. Prirodna njegova skromnost je njegova odlična veličina. Zaradi tega ga tudi spoštujejo nešteti prijatelji in znanci na Koroškem
Občni zbor SPD »Zarja« v Železni Kapli
Iz sedanjih izkušenj in uspahov v novo dejavnost
Predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Zorja" v Železni Kapli, Peter Kuhar, je mogel v nedeljo 26. januarja t. I. na občnem zboru organizacije pozdraviti lepo število navzočih članov iz Železne Kaple in okolice, predvsem veliko mladine. Posebej je pozdravil predsednika Slovenske prosvetne zveze odvetnika dr. Francija Z w i 11 r a in tajnika Andreja Kokota ter učitelja-pesnika Valentina P o I a n š k a.
Predsednik SPZ je na občnem zboru spregovoril in znova nakazal lepe, hvaležne in potrebne naloge slovenskega prosvetnega društva. Med drugim se je posebno dotaknil šolskega vprašanja glede pouka slovenščine, čemur naj prav prosvetna društva posvečajo pozornost in se zanimajo, kako se izvaja pouk slovenščine v šolah v društvenem okolišu. Prav člani društva so poklicani, da starše prepričujejo o koristnosti in potrebi znanja obeh deželnih jezikov, da svoje otroke prijavijo tudi k pouku materinščine. Nadalje je opozoril, naj bi se prav društveni člani tembolj posluževali slovenskega jezika na sodnijah in drugih uradih. Društvo sploh mora postati faktor za uve-Ijavo našega upoštevanja, tako rekoč hrbtenica v občini. Pri društvu naj dobivajo občinski odborniki in drugi zastopniki javnega življenja zaslombo in stvarna navodila. Zaradi tega je važno in potrebno, da se članstvo društva čimbolj pomnoži in društvo .Zarja" mora postati narodni steber v novi združeni veliki občini Železna Kapla-Bela. Priporočal je tudi, naj se društveni člani poslužujejo tudi občinske knjižnice in izposojujejo slovenske knjige, ker bi se drugače lahko zgodilo, da bi občina slovenske knjige izločila iz svoje knjižnice.
Poročilo o delovanju kapelškega sloven-
skega prosvetnega društva je podal predsednik društva Peler Kuhar. Poročilo je bilo razveseljivo bogato in pestro o delovanju društva na pevskem in drugem odrskem področju, gostovanjih pevskega zbora, obiskih drugih bralskih društev s prireditvami v Železni Kapli in o mnogo drugem.
V živahni diskusiji je med drugimi učitelj Valentin P o I a n š e k znova opozoril na prepotrebno izobraževalno in vzgojno sredstvo — na knjigo in branje. Pregovor „Več znaš — več veljaš" drži in bo držal vedno. Priporočal je, noj starši vzbujajo pri svojih otrocih zanimanje za knjigo, ker jim le knjiga more posredovati širitev obzorja in razgledanost. Franc B o I t e ž a r je pozval na zvestobo narodu in naglasil dolžnost staršev, da s svojimi otroki govorijo predvsem po domače, slovensko, ker to je velikega pomena v narodnostni vzgoji. Mihi Kuhar je nasvetoval, da bi za društveno godbo pridobili Bajdlove godce. Vodja imenovane godbe, Johi O s i n a, je predlog pozdravil in dejal, da se s tem strinja. Predlagalo se je tudi, da bi v okviru društva izvedli tudi plesni tečaj.
Po razrešnici staremu odboru, ki mu jo je občni zbor izrekel soglasno, so sledile volitve novega odbora. Novi odbor so društveni člani izvolili soglasno s predsednikom Petrom Kuharjem na čelu. Od članov sedanjega odbora se lahko pričakuje, da bodo kakor prejšnji odbor krepko vodili društvo k novim vzponom in uspehom in storili še korake naprej.
Končno so občni zbor zaključili z nastopom društvenega moškega zbora pod vodstvom Vladimirja Prusnika.
Spodnja Vesca
K značaju pokojnika Ruperta Jesenka, p. d. Brodnika v Spodnji Vesci, o katerega tragični smrti in pogrebu smo poročali zad-njič, želimo povedati še naslednje:
Brodnikovo kmetijo je lani odkupila družba Avstrijskih dravskih elektrarn, kjer bodo zajezili Dravo zaradi postavitve elektrarne. Rajni Brodnik se je zjokal, ko je dobil obvestilo, da bo moral res zapustiti svojo domačijo, kjer je rod njegovih prednikov gospodaril skozi stoletja. Zelo je bil povezan s svojo iz rodu v rod podedovano zemljo. Ni se mogel odločiti, da bi kje drugod kupil kakšno posestvo, nedaleč od starega doma je začel zidati nov dom. Poslopje je danes v surovem
stanju že pod streho. Marljivo se je prizadeval, da bi bila nova domačija že letos dogo-tovljena. Pretresljiva smrtna nesreča pa mu je prekrižala načrte.
Izredna gostoljubnost Brodnikove hiše je bila znana daleč nabkoli. Brodnik je kot brodnik prevažal potnike čez Dravo. Vsakemu, ki je bil v potrebi in stiski, je on kakor že njegovi predniki rad pomagal in dal neštetim potrebno okrepčilo. Naj bo rajnemu in njegovim prednikom izrečena zahvala za vse, kar so dobrega storili bližnji in daljnji okolici; pa tudi priznanje, da so Brodnikov dom ohranili takšen, kjer so živeli iz rodu v rod svojemu slovenskemu ljudstvu zvesti potomci.
Gostovanje pevsko-godbene skupine Zasavcev
Št. Primož v Podjuni. — Že dalje časa napovedani obisk Zasavčanov na povabilo SPD .Danica" v Št. Vidu v Podjuni je bil na pustno nedeljo uresničen, ko smo goste videli in slišali v dvorani gostilne pri Voglu v Št. Primožu. Sodelovala sta pevski sekstet in inštrumentalni kvintet Delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Zagorja ob Savi. Skupino je vodil tov. Rihard Beuermann, znani pevovodja tamkajšnjega mladinskega pevskega zbora, ki velja kot najboljši v Sloveniji. Zborovodja opeva hkrati tudi še nastajajoči sekstet, kateremu se tudi pozna, da ga vodi vešča roka.
Prireditev je otvoril Hanzej K e ž a r, ki ije pozdravil občinstvo in gostom izrekel prisrčno dobrodošlico. Za uvod je domači moški zbor zapel gostom pozdravno pesem, nato so se razvrstili na odru godci kvinteta Janeza Mahkoviča. Uvodne besede je spregovoril profesor Nande Razboršek, ki je izrekel pozdrave rudarskih krajev iz Zasavja ter predstavil tov. Mahkoviča, katerega ime nosi ansambel, ter njegove člane. Mahkovič je tudi avtor nekaterih melodij, ki so bile odigrane na prireditvi. Ena izmed teh je bila uvodna .Skozi Zagorsko dolino". Profesor Razboršek kot napovedovalec je sestavil za vse tri dele programa zelo posrečeno povezavo in je takoj vzpostavil kontakt med nastopajočimi in ob-
in daleč preko meja ter ga imajo radi. Spoštujejo ga tudi pošteni nemško govoreči sode-želani, kar je tudi dejstvo, da so ga kot izvrstnega šolnika cenili tudi v trdo nemško govorečem kraju Eisentratten.
Vsi se veselimo, da obhaja jubilant Franc Aichholzer svoj življenjski jubilej svež in mladosten in združujemo z najsrčnejšimi' čestitkami željo, da bi mu bilo naklonjenih še mnogo let zadovoljnega življenja!
činstvom. Že takoj s prvim komadom, s katerim so nas popeljali v lepi zasavski kraj, ki „se vije od reke Save do Trojan, vmes se cepi v številne dolinice in grabne", kjer se je rodilo več znanih mož, med temi pesnik Mile Klopčič, pevec Ladko Korošec in pesnica Vida Tavfer, so močno vžgali in nas vse spravili v pravo razpoloženje. Spoznali smo tudi iz nadaljnjega programa, da znajo biti resni in mrki ljudje iz črnega podzemlja, kjer kopljejo premog v stalni nevarnosti, tudi veseli.
Program se je odvijal tako, da sta nas godba kakor pevski sekstet, glasovno izenačeno v lepo harmonično enoto, nad vse navdušila. V vsakem delu programa so bili vložki dobro podanih narodnih in umetnih pesmi znanih slovenskih avtorjev.
Ni naš namen, da bi se spuščali v podrobno kritiko; najboljši 'kritik je občinstvo samo, ki je navdušeno nagrajevalo vsak odigran komad in vsako odpeto pesem z viharnim aplavzom. Videlo in čutilo se je, kako močna povezava je bila ustvarjena med odrom in občinstvom. S svojim prijetnim nastopom so si godci kakor pevci osvojili srca vseh poslušalcev. Nad vse lep in harmoničen je bil skupni nastop godbenega ansambla in pevskega seksteta v pesmi o .šranganju" in zaključno z venčkom slovenskih narodnih pesmi. Zapeli pa so tudi Prešernovo .Luna sije" v spomin 115-let-nice smrti našega največjega pesnika.
Po izčrpanem programu se je razvila prijetna plesna zabava, kjer so igrali godci-gostje, vmes pa prepevali pevci-gostje sami in skupno z našimi domačimi pevci. Ljudje so rekli, da je bil ta družabni večer Slovenski ples v malem. Občinstvo se je razhajalo nad vse zadovoljno, hvaležno vsem, ki so se potrudili za uspeh tako lepe prireditve, tako domačemu društvu in gostom iz Zagorja ob Savi.
Tomo Brejc — umrl
V ponedeljek je umrl Tomo Brejc — član CK ZKS, znani borec in neutrudljiv organizator delavskega gibanja. V borbo za pravice delavskega razreda se je vključil že v mladih letih in temu prizadevanju žrtvoval vse svoje sile.
Rodil se je leta 1904 v Spodnjih Novakih nad Cerknim. Emigriral je iz Italije ter dalje časa živel in deloval v Avstriji. Med drugo svojo dejavnostjo na Koroškem, je bil tudi soustanovitelj Slovenskega prosvetnega društva na Radišah. Potem je bil sindikalni organizator gradbincev v Sloveniji.
Med vojno pa je bil eden izmed organizatorjev oborožene vstaje na Gorenjskem in v Slovenskem Primorju proti nacističnemu okupatorju.
Po osvoboditvi Jugoslavije je zavzemal razne funkcije, med drugim je bil minister za delo LRS, član CS ZSJ in končno generalni direktor državne-a zavoda za socialno zavarovanje Jugoslavije.
Številna množica ljudi ga je spremila na pokopališče na Žale, med temi mnogo delegacij organizacij borcev in številno predstavnikov javnega in družbenega življenja.
Slovensko prosvetno društvo .Bilka' v Bilčovsu Vabilo na igro
TIHOTAPEC
ki bo v nedeljo, dne 16. februarja 1964, ob 14.30 uri popoldne in ob 20.00 uri zvečer v dvorani Miklavževe gostilne v Bilčovsu.
Vabljeni vsi k številni udeležbil
Odbor
Škofiče
Nedavno lega je v 72. lefu starosti preminul Jožef Kafer, p. d. Ravšič na Klopcah. Pokojni je bil mož iz naših vrst, odločen in se nikdar ni branil sodelovati pri naših skupnih prizadevanjih za blaginjo vseh in obstoj slovenskega življa na naši domači zemlji. Med drugim je tudi kandidiral na naših občinskih volilnih listah. Po poklicu je bil priden kmet in mesar ter je klal pri sosedih in na splošno tudi vsem z veseljem pomagal. Pokojnikova hčerka je poročena v znani domači gostilni pri Košar-
ju pri Sv. Luciji.
Pogrebnih svečanosti se je udeležilo zelo lepo število žalnih gostov. Po njegovi želji so mu pevci iz Škofič zapeli žalostinke na njegovem domu in ob odprtem grobu. — Teden dni potem je umrl Valentin Kafer, p. d. Žnidar iz Škofič. Dosegel je starost 70 let. Poklicno je bil delavec, marljiv in vesten in vsi, ki so ga poznali, so ga imeli radi. V svojih mladih letih je požrtvovalno sodeloval pri domačem slovenskem prosvetnem društvu in pogosto nastopil kol igralec na društvenem odru. —
Smrt je v našem kraju pretekli teden pobrala tudi 60-letnega delavca E k s n e r j a. Poročen je bil z Oranovo hčerko v Logu ter
•	•	1__* 1 t__ 1 n L |#.M	7 »v ■ .r r- 9-9 -9 /vr% I r*
dva otroka.
Vsem žalujočim svojcem pokojnikov velja naše iskreno sožalje.
Iz Celovca
Po poročilu tujske policije in državnega policijskega oddelka je bilo leta 1963 v Celovcu prijavljenih 1782 inozemcev. Stanje se je v primerjavi z letom 1962 nekoliko zmanjšalo. Po narodnosti živi v Celovcu med ino-zemci 749 Nemcev, 345 Jugoslovanov, 112 Volksdeutscherjev, 129 Italijanov, 26 Romunov, 67 Madžarov, 9 Grkov, 60 Rusov in 35 Angležev. Med temi odpade na begunce 225 Jugoslovanov, po 58 Madžarov in Rusov. 28 Poljakov, 7 Bolgarov, 25 Romunov, 1 Čehoslovak in 44 oseb brez državljanstva.
Inozemskih delavcev je v Celovcu po vzajemnem sporazumu s sindikati in zvezne gospodarske zbornice 159, in teh iz Jugoslavije 94, iz Zahodne Nemčije 29, iz Italije 9, iz Španije 11, iz Turčije 4, iz Švice 3, iz Belgije 1, iz Nizozemske 3, iz Anglije 4 in iz Kanade 1.
Pri zvezni policiji v Celovcu je prijavljenih 551 društev. Minulo leto je bilo v Celovcu 741 shodov, med temi 420 prijavljenih. Politične stranke so imele 198 shodov, verske skupnosti pa 91.
V Celovcu izhajajo 4 dnevniki, 14 tednikov in 33 mesečnikov, število periodičnih tiskovin pa je znašalo 67.
Izdajatelj, lastnik In založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredniitvo In uprava:	Čelovjc - Klagenfurt, Gasometer-
gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založnilka 1» tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se poiiljajo na naslov: Celovec - Klogenfurt 2, Postfach 124.
Punčka iz gozda
Mamica in očka sta imela silno rada štiriletno malo Sonjo. Tako rada, kot imajo radi starši svoje otroke, če so otroci pridni, seveda.
Toda bili so časi, ko očka ni mogel pripovedovati pravljic, ko mamica ni utegnila delati oblekic za Sonjine punčke. Vojna je bila.
Zato je morala mamica z očkom zdoma, da bi ju Nemci ne dobili. A kam naj gre Sonja? Jokala bi doma sama. Vsi trije so šli v gozd k partizanom. Za Sonjo je bilo to prehudo: dež, veter, dolge in mrzle noči brez strehe! Smilila se je partizanom. Zbolela bi lahko.
Poiskali so zanjo prijazno družino v neki vasi. Tja so dali Sonjo. Imela je lepo toplo Posteljo, nakupili so ji nove oblekice, so-
d/o; z Gradnik
OLarnkt
Če krava žene hlapca past, če žago žaga v gozdu hrast, če soba Miciko pometa, če streha k lastovici leta, če pastirico vreže šiba, če ribiča ujame riba, če juha kuharico skuha, če pajku vrat zadrgne muha, če šolarja naloga spiše, če zidajo zidarje hiše, če strica Marka pije vino, če bluza trga teto Lino — če tak je kje na svetu red, je takšen red narobe svet.
sedovi otroci so ji nanosili polno igračk in radi so se igrali z njo. Povsod se je razvedelo, da je Sonja hčerka partizanov, da ie prišla iz gozda ... In oprijel se je je nad-imek: punčka iz gozda. In kadar je Sonja začela kaj praviti o gozdu, o partizanih m celo o punčkah in o ležiščih v listju, takrat so vsi otroci pozabili dihati in z odprtimi osti, v krogu poslušali punčko iz gozda. To Pa je bilo malokrat. Sonja je bila skopa z besedami.
Nekega jutra, rano, ko je Sonja še spala, so prišli Nemci. Zvedeli so bili za punčko iz 9ozda. Hoteli so zvedeti podrobnosti o partizanih. Obkolili in zastražili so hišo, zve-ZQli roke vsem domačim, le gospodinja je borata z njimi v sobo k Sonji.
»Kje je tvoja mamica?" je najprej vpregi tolmač s hinavskim nasmehom na obra-
zu, brž ko se je Sonja zbudila. Dekletce se je sprva prestrašilo. Tolmač, ki je znal dobro slovensko, je privlekel iz žepa veliko lešnikovo čokolado, jo ponudil Sonji in znova spraševal:
»Kje je tvoja mamica?"
»Tovarišem kuha v gozdu," je nenadoma rekla Sonja odločno in kratko. Ko so Nemci videli, da je dekletce spregovorilo, so bili vsi srečni trli so si roke od nestrpnosti in napeto poslušali tolmača.
»Kje pa je očka?" je nadaljeval tolmač.
»Očka pa samo zelence (Nemce) strelja," je spet dejala Sonja.
Nemci so skakali od jeze in nestrpnosti, kaj vse bodo še izvedeli. Sonja pa jih je gledala, gledala z velikimi radovednimi očmi.
»Kje so zdaj partizani?" je znova vprašal tolmač.
Sonja je obstala.
»Ali prihajata očka in mamica ponoči k tebi?"
Zaman, vse tiho.
»Ali hodijo v to hišo partizani?"
Sonja je bila kot nema. Niti oči ni premaknila. Gospodinja, ki jo je držala v naročju, je bila v velikem strahu. Se prejšnji dan so bili v hiši partizani. Sonja jih je videla. Jagode so ji bili prinesli iz gozda. Ce
bi zdaj samo prikimala, bi Nemci zažgali hišo, izgnali in postrelili ljudi. Toda Sonja — morda se je bila prestrašila, morda je slutila nevarnost — ni zinila več besedice, niti mignila.
Nemci so še ponujali čokolado, silili so tolmača naj sprašuje, toda Sonja je ostala pri vsem tiha in mirna.
Ker niso mogli družini ničesar dokazati, so Nemci zazočarani odšli. Vsi v hiši so potem dajali Sonjo iz naročja v naročje, jo obsipali s poljubi in ji bili hvaležni, kajti punčka iz gozda je s svojim molkom rešila hišo in družino pred veliko nevarnostjo.
Karel Makuc
Malo za smeh
UČENI DEČEK
— Poznam neko edino besedo s sedmimi črkami, ki vsebuje kar petindvajset črk — reče mali Janko.
— Zares? Katera je ta beseda?
— Abeceda!
UGANI
— Če belega psa vržeš v Črno morje, kaj izvlečeš?
— Pa, belega psa.
— Ne.
— Črnega?
— Ne.
— No, potem pa res ne vem. Povej mi!
— Okopanega psa.
Cen uh
Nekoč je živel zelo len mož. Ker ni delal, ni imel niti prebite pare. Njegovi otroci so umirali od gladu. Da ne bi še dalje gledal posledic svojih grehov, se je odločil prositi sovaščane, naj ga živega pokopljejo. Položili so ga na nosilnico, ga pokrili kakor mrtveca in se s popom vred odpravili na pokopališče. Na poti jih je srečal neki bogat mož in jih vprašal, zakaj nosijo živega moža na nosilnici. Povedali so mu, da noče več gledati posledic svojih grehov, ko mu otroci umirajo od gladu, in se je zato odločil umreti. Bogataš mu je obljubil kilo pšenice in jim rekel, naj ga vrnejo domov. Lenuh jih je vprašal, ali je pšenica zmleta. — »Ne, ni," so mu odgovorili. Ko je zvedel, da pšenica ni zmleta, je vzkliknil: »Ne, ni! Odnesite me na pokopališče! To zahteva mletje, mešanje in peko. Kdo bo prenašal toliko trpljenja!” Bogatin je spoznal, da je to od lenobe, in jim rekel, naj ga pokopljejo. Pokopali so ga in mu pustili luknjo, da bi lahko dihal, dokler ne pride smrt in mu vzame dušo, kakor si je mislil.
Ponoči okoli dveh ali treh je prišel bogataš s palico v roki. Odkopal ga je, ga nekajkrat udaril po plečih in ga gnal, da je vso noč prenašal nagrobne kamne od enega kraja pokopališča do drugega. Preden se je zazorilo, pa ga je zopet položil v grob in odšel. Ko je bogataš odšel, je živi mrtvec vstal, odšel domov, pograbil sekiro, se prekrižal in hajd na delo. Vaščani so ga vprašali: »Zakaj si to storil! Ali si zopet vstal!” — »Kaj pa naj storim, bratje," jim je odgovoril, »upal sem, da je tam večji mir kakor tukaj, toda tam je bilo še bolj naporno. Tukaj človek dela kadar hoče, kadar noče, pa ne dela. Tam pa je bilo drugače: če hočeš ali nočeš, te s silo gonijo na delo. Ko je nocoj prišla smrt k meni, me je vso noč priganjala, da sem prenašal kamenje od enega konca pokopališča do drugega, in to brez jedi in pijače. Zato sem se vrnil v življenje, če sem hote! ali ne, da delam vsaj sam od sebe." Odtlej je opustil lenobo in postal marljiv delavec.
Makedonska pripovedka
Hrabri medved
Ptičica in miška sta živeli skupaj. In skupaj sta nabirali zrnje.
Nabirali sta, nabirali, in nekoč pravi ptičica:
— Dosti je. Za vso zimo imamo dovolj zrnja. Razdeliva si ga sedaj!
In začeli sta deliti. Ptičici — zrno, miški — zrno! Miški — zrno, ptičici — zrno! Razdelili sta si zrnje na dva enaka dela, a eno zrnce je ostalo.
Kaj storiti?
Miška pravi:
— To zrnce je moje. Jaz sem več delala kakor ti, jaz sem zemljo kopala, celo krem-peljčki so se mi razboleli.
A ptičica odgovori:
— Ne, to je moje zrnce. Jaz sem več delala. Jaz sem zrnca od zgoraj opazovala, ves čas sem letala in letala, celo peruti so se mi razbolele.
Prepirali sta se in naposled stepli. Tako se mikastita, da se je razlegal krik in vik po vsem gozdu.
Tepli sta se in tepli, cvilili in cvilili, a no-
oooooooooooooooooooooooooooooo
Čebelica in čmrlj
Na dišeči svetkl sta se sešla čmrlj in čebela.
»Oj čebela,” pravi čmrlj, »kako si ti suha! Poglej mene, kako sem debel in rejen! I kaj pa delaš z medom, ki ga nabiraš po cvetju, kaj ga ne poješ sama!"
»O ne," odgovori čebelica, »jaz ga dajem tudi drugim..."
»To si bedasta," reče nato čmrlj, »jaz ga pa sam pojem. Čemu bi ga dajal drugimi Zato sem pa tudi telesen in rejen, hum, ti si pa kot trska!"
»Naj bom kot trska, zato me pa tudi ljudje ljubijo bolj kakor vse druge moje vrste, tebe pa se boje in te ne marajo," odgovori čebelica In odleti $ proti ulnjaku.
0	Dragotin Kefie
<XX><X>0<X>00<>0<X><><>0<>00<><>0<><><><>0<>0
bena ni mogla druge premagati. In šli sta iskat pomoči.
Ptička si je vzela za pomoč Grom — ptico.
Miška je pripeljala hrabrega in silnega pomočnika, samega medveda, seboj.
Razmahnil se je medved in udaril Grom — ptico s pestjo po perutnici.
Perutnica se je zlomila, zagrmelo je.
Miška se prestraši, švigne pod košček lubja.
A sam medved se je še bolj prestrašil. Ozira se na levo in desno:
Kje je moja miška? Moje miške ni!
Prestrašen zbeži proč in stopi na tisti košček lubja. Stopi, a pod lubjem je nekaj tresk-nilo.
— No, — si misli medved, — streljajo!
In z vso silo se spusti medved v beg.
A kaj se je zgodilo? Miški je počil zob.
Risanje mi pomaga pri preverjanju vtisov, ki bi jih *'cer le bežno registriral. Z blokom pod pazduho se poti-kam po predelih okoli študentskega naselja, narišem pa dosti manj od tega, kar se ponuja očem. Bolj kot da ri-*6rn' je risanje važno zato, ker je zaenkrat edino komunikacijsko sredstvo s preprostimi ljudmi. Največ opravka irnam seveda z otroki. Z njimi se stiki najprej uposta-'djo: manj nezaupljivi so kot odrasli in v radovednosti dalj neposrednji od njih. Spremljajo me v gručah. Skupaj Pohajkujemo, se smejimo, kričimo in se zabavamo. Tudi 9ovorimo, le da se slabo razumemo. Služijo mi za mo-Pele, vodiče in tolmače za stvari, ki so mi tuje: kolikor ^ seveda lahko tako pomagajo. Na žalost pa dobra volja ni vselej zadosti.
Včeraj sem z njimi posedal v senci velikega drevesa. Na deblu sem opazil iz lesa zbit, ptičnici podoben zaboj-, * z nekaj rožami in barvastimi papirnatimi trakovi, 'n enostavno igračko, podobno punčki iz cunj. Bila je doslužena marioneta. Zato tudi revna in uboga in še Posebno uboga zato, ker je v leseni »ptičnici" ležala kot Pozabljena Sneguljčica. Ker je bilo okoli mene dosti •Palčkov”, sem želel zaigrati »princa". Ko sem jo hotel vzeti v roke, da bi se z njo poigral, so mi otroci z na-a imi vznemirjenimi kretnjami dopovedali, naj se je ne olikam. Nisem bil pravi princ, ker punčka sploh ni bila Onienjena nobenemu princu.
Začel se je dolg in resen pogovor z dvanajstimi pari ^Oniišljenih oči in potočkom čebljajočih, nerazumljivih ,-ed. K sporazumevanju so po svoje prispevale drobne , P‘ce, ki sem jih moral risati in jih sproti dajati otro-.j.?1’1, In tako je bilo tudi z njihovimi čačkami, ki sem 1 dobil v povračilo.
gr Vsak med njimi se je na papir najprej podpisal. 62 tega ni šlo. Vedel sem, da hodijo v šolo, in zalo
Okameneli
smehljaj
JOŽE CIUHA
nisem dvomil o njihovi pismenosti. Mogoče mi otroci niso zaupali v enaki meri kot jaz njim in so se le hoteli izogniti vsakemu morebitnemu nesporazumu. Vsekakor je vsakdo med njimi, potem ko je zgrabil za peresnik in pomočil pero v tuš, najprej napisal svojo ime: s črkami, ki so mi bile enako nerazumljive kot besede. Medtem ko so se posamezniki podpisovali, so drugi klicali njegovo ime in s prsti kazali nanj: češ, ta je ta in ta in ti v spomin poklanja tale podpis.
Podpisali so se vsi: z zavitimi črkami in packami, risali so pa samo nekateri. Čeprav so se smejali, niso bili kričavi ali nesramni. Mogoče taki sploh ne znajo biti, ali pa jim je moja družba tako ljuba. Drobna, črnolasa deklica s pričesko, ki se na temenu stožčasto dviga kvišku in po obliki spominja na pagodo, mi je po tretjem srečanju ponudila roko. Poslej se ob vsakem srečanju rokujeva. Drugi tega niso naredili: kot da ima le ona pravico do tega.
Pogovor pod drevesom je bil dolg in zamuden. Odsvetovali so mi, da bi se dotaknil pajacke v utici, in tudi somi se je niso hoteli dotakniti, ko sem jih podržal kvišku. Narisal sem letalo, konja, hudiča z rogovi, mačka s krili in še druge stvori, pa je vse šlo mimo cilja. Nji-
hove čačke, s katerimi so mi odgovarjali, so mi ostale nerazumljivi hieroglifi. Ko sem za šalo narisal Budo, smo se premaknili z mrtve točke. Otroci so se zdrznili. Potem sta vojak s sabljo in vojak s puško spet zadela v prazno. Ko pa sem začel risati pajacke, podobne tistim nad nami, in sem jih nanizal okoli Bude, se je razburjenje nekoliko potišalo. Gotovo so čutili, da si močno prizadevam, da bi odkril skrivnost »ptičnice’ nad nami. Malčki, ki so mi jo v svojem jeziku prav gotovo že desetkrat odkrili, so bili bolj nestrpni in neučakani od mene. Gotovo so me imeli za slabega učenca. Torej sem se le približal korenu problema: tako sem razbral po mladih obrazih, čeprav za to nisem dobil dokončnega potrdila. Uganko sem dokončno razrešil šele v naselju, s pomočjo študentov.
V deblu drevesa, pod katerim smo sedeli, biva »nat*. Nat je duh in teh je povsod dosti. Dobri so in slabi, vsi pa so enaki v tem, da ostajajo očem nevidni. Ljudje jim prinašajo cvetja in jih v svojih molitvah prosijo za milost in naklonjenost. Sneguljčiča je bila torej duh.
Večina mojih odkritij je manj pravljična od skrivnostne ptičnice. Ob otrocih, ki jih rišem, sem spoznal, da so manj nadležni od naših; da so skoraj vse deklice, ne glede na leta, pomazane z rdečilom; da imajo skoraj vse med njimi uhane in mnoge zapestnice; da si lase krasijo z vedno svežim cvetjem; da imajo mnogi rahitične noge in da se med sabo dosti manj prepirajo kot pri nas.
Med vsakdanja odkritja šteje tudi odkritje burmanske hiše. Hiše so si med sabo različne: tako pri nas kot tu, čeprav je razlik precej manj. Dom povprečnega Bur-manca je iz lesa in bambusa narejena koliba, v večini primerov nasajena na kole in tako privzdignjena od tal.
6 — Štev. 7 (1133)
14. februar 1964
Jenska posoda v gospodinjstvu
Otrok naj sodeluje
Vse večja zaposlenost Staršev zahteva drugačen odnos do otrok in obratno. Družina je prvo družbeno okolje, v katerem se otrok osamosvoji. Rad pomaga Staršem pri delu. Zato ga je treba že od zgodnjih dni navajati na vsakdanje delo. Seveda je treba z vsakim letom z otrokom drugače ravnati. To pomeni, da je treba, če hočemo privzgojiti otroku samostojnost, ne le vedeti, kaj bi otrok moral in kaj bi lahko storil, marveč imeti pri tem tudi precej potrpljenja.
Marsikateri star si vedo, da bi se na primer štiriletni otrok že moral in znal sam sleči in obleči, da bi moral pravilno in lepo jesti, kot bi šolski otrok že moral sam skrbeti za svojo čistočo itd. Toda starši čestokrat zaradi pretirane ljubezni zavirajo naravno težnjo in otrokovo potrebo po samostojnosti.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti odnosa med starši in otroki. Povedali bomo le nekaj izkušenj staršev, ki so v novih razmerah uspeli doseči sodobnejši odnos v družini.
•	Pri nalaganju domačih del otrokom, — pravi neka mati, — nisem imela preveč težav. Morda je k temu pripomoglo večje prizadevanje že od vsega začetka in pa razumevanje moža, ki se je sprijaznil z določenimi domačimi deli. Otroci so se že zelo zgodaj navadili, priskočiti mi na pomoč, kadar je bilo potrebno. Seveda smo delo razdelili med seboj glede na sposobnosti in sile. Sčasoma smo razdelili delo na stalno in izredno, ko pomaga vsa družina. Stroga delitev dela nas tudi spodbuja. Otroci so z veseljem sprejeli to enakopravnost. In končno smo poskrbeli tudi za to, da najbolj prizadevnega posebej nagradimo, navadno z dvojno porcijo slaščic ali denarjem, kakorkoli se pač dogovorimo.
•	V začetku sem spremljala vsak gib in potezo svojega otroka, pripoveduje druga mati. Kar naprej sem pospravljala za otrokom in urejala njegove igrače. Ko pa sem poskušala doseči, da bi otrok sam pospravljal za sabo, se je uprl. Razumela sem, da bom namesto vzgoji morala precej več potrpljenja posvetiti prevzgoji. Drugega izhoda ni bi-
Čeprav je močna, vendar ni neuničljiva. S previdnim ravnanjem bo ostala dolgo vsestransko uporabna.
Jensko steklo je specialno steklo — mešanica surovin z odlično odpornostjo proti vročini. Je ognjevarno, iz njega pa izdelujemo pekače raznih oblik, sklede za grati-iniranje, skodelice za čaj, kozarce za punč, stekleničke za dojenčke itd.
Pri uporabi posode iz jenskega stekla moramo vedeti, da ne prenaša dobro toplotnih sprememb, kot n. pr.: vročih jenskih posod ne smemo postavljati v mrzlo vodo ali na mrzle mize. Dno jenske posode naj bo gladko brušeno. V taki posodi z brušenim dnom lahko kuhamo na navadnem električnem ali plinskem štedilniku. Ko postavljamo posodo na ogenj, mora biti zunanjost posode popolnoma suha. Posode vedno napolnimo na pripravljalni mizi in šele nato jo postavimo na vročino. Prazne
/o. Bila sem dosledna, zato sem vztrajala do konca in moj desetletni sin mi je kmalu postal zvest in spreten pomočnik.
Otrokom je treba pomagati, da se sami od sebe privajajo nekaterim domačim delom. Pri tem je treba seveda računati z njihovo zmogljivostjo. Ne smemo jih preveč obremeniti s težkimi deli, ki bi lahko škodovala njihovemu fizičnemu razvoju. Od otroka je treba najprej zahtevati, naj sam pospravi za seboj ves nered. Prav tako jih je treba navajati, da sami spoznajo, kaj kvari urejenost stanovanja in njihove obleke. Tako bomo postopoma oblikovali njihovo samostojnost in estetski čut.
Pasiven odnos staršev do otrok povzroča mnoge nevšečnosti in jim vceplja številne komplekse, kajti otrok že od najzgodnejšega otroštva teži, da bi se z aktivnostjo in delom osamosvojil in uveljavil.
posode ne smemo segrevati. Lahiko se zgodi, da nam še poči, če nam kane blizu vroče posode na vročo štedilnikovo ploščo mrzla kaplja vode. Pri kuhanju na plin si zapomnimo še to, da postavimo jensko posodo na žično mrežo nad gorilcem.
Jensko posodo uporabljamo za kuhanje, pečenje in dušenje. V njej lahko pripravljamo razne narastke, rižoto, zloženke, zelo primerna pa je tudi za kuhanje rib ali če n. pr. hočemo še posebej zapeči različne priloge.
Velika prednost jenske posode je v tem, da jo lahiko uporabljamo tudi za namizno, servirno posodo. V njej jed pripravimo in v njej jo tudi ponudimo. Kadar postavljamo vročo posodo z jedjo na mizo, ne smemo pozabiti na ščitnik, ki zaščiti mizo in posodo, če je miza premrzla. Posebno moramo paziti na to pri marmornatih ploščah na mizah in pri novih plastičnih oblogah. *> Prednost jenske posode je tudi v tem, da lahko v njej pustimo jed, ne da bi se bali, da bi izgubila svojo vitaminsko vrednost, ker ne pride do oksidacije (vitamin C).
Tudi čiščenje jenske posode je enostavno. Zadostuje že vrela voda in malo detergenta. Če se je jed prijela posode, prekuhamo v njej slano vodo in posodo splahnemo. Ne smemo je praskati ali strgati, da ne odrgnemo steklaI
NASVETI
■	Da svečo lahko namestimo v svečnik, postavimo spodnji del sveče pred-tem v mlačno vodo, da se zmehča.
• Pomaranče in limone dajejo več soka, če jih pred uporabo pustimo nekaj časa v topli vodi. Predvsem je ta kuhinjska zvijača koristna, kadar smo kupili limone, ki niso še popolnoma dozorele.
■	Bakreni predmeti zahtevajo posebno nego. Za čiščenje uporabljamo topel kis ali pa posneto mleko, ki smo mu dodali nekoliko soli. Baker potem ološčimo z jelenovino.
■	Mamice se hudo jezijo, kadar se jim pšenični zdrob pri kuhanju zlepi v kepice. Zdrob zakuhamo tako, da ga vsipamo v mleko skozi koničasto vrečico, ki smo ji nekoliko odtrgali dno.
■	Pozimi laže režemo trdo surovo maslo, če ovijemo okoli noževega rezila kos pergamentnega papirja. Nad ognjem maslo ne porjavi tako kmalu, če mu dodamo nekaj jedilnega olja.
■	Umazane usnjene predmete bomo hitro in poceni očistile z mlekom. Predmet zdrgnemo z mlekom, ga pustimo, da se osuši, in potem namažemo z belo kremo za čevlje.
Priprava za pomlad
Znanka vam je nenadoma dejala, da se ji zdijo vaše oči nekam čudno motne. Pa ste menil), da je to le utrujenost. No, najbrž bo držalo; samo da je to spomladanska utrujenost. Če vas muči slaba prebava in ne jeste kaj dosti sadja, se bo to najprej poznalo na koži in očeh. Poskusite se temu izogniti; za začetek izpijte na tešče kozarec vode z limonovim ali pomarančnim sokom. Vendar ne pijte vedno limonade na prazen želodec, drugič poskusite z banano ali skuto ali kameličnim čajem.
Morda pa je vzrok motnim očem slabokrvnost; posvetujte se z zdravnikom. Zdravnik bo najbrž predpisal uživanje zelenjave, ki vsebuje železo (regrat, radič, špinača. Po kosilu pa je obvezen polurni počitek.
Res je, da se nam oči včasih zameglijo od ganjenosti, vendar poskusite po dolgem in napornem napenjanju oči osvežiti s kamelično kopeljo. Pazite, da oči pri tem ne prehladite. Ko si jih osušite, počivajte z zaprtimi očmi nekaj minut. Ne mislite na ničesar, da vam za vekami ne bo neprijetno migljalo.
Če slabo vidite, ne napenjajte oči; ljudem z oslabljenim vidom se kaj hitro pojavijo številne gubice okrog oči. Sicer jih z masažo in mastno kremo delno odpravimo, toda vzrok nastajanju gubic bodo odpravila le očala.
Morda ste že pozabili, kako se je treba smejati z očmi. Poglejte se v ogledalo, če je ostalo nekaj leska v očeh. Nekaj telovadbe za oči zvečer pred spanjem, tople obloge in sadni sokovi, — pa boste pripravljeni za pomlad.
'JIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!Mlllllllllllllllllllimi!llimillllllllll£
I Pet lepotnih zapovedi |
§ ■ Imejte svoj obraz v oblasti! Kadar = | govorite, ne trzajte z obrvmi, ne gu- § | bajte čela in ne grizite ustnic!
| ■ Pojdite spat pred polnočjo, zakaj § E	to spanje	najbolj zaleže!	Spite	§
|	dnevno vsaj	osem ur!
| B Bodite previdne pri izbiri rdečil in |j | pudra! Predno se napudrate, utrite = | v kožo dobro dnevno kremo!
| ■ Jeza in žalost sta največja sovraž- = |	nika lepote.	Skušajte premagati pr-	=
E	vo in zatreti	drugo!	=
=	■ Pazite na	svoje zdravje,	zakaj	=
1 zdravje je — lepota!
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiičf
Za zajtrk si moramo vzeti čas
Uspeh oziroma neuspeh dneva je pogostokrat odvisen od zajtrka. Zjutraj nam je bolj kot kdajkoli čez dan potreben dober, kvaliteten obrok hrane, s katerim bomo obnovili energijo za boljše počutje in uspešnejše delo.
Številne raziskave so pokazale, da se utrujenost pri človeku, ki slabo ali sploh ne zajtrkuje, pojavi že kmalu dopoldne. V neki večini so takšni ljudje nervozni in razdražljivi.
Kakšen naj bo zajtrk? Zajtrk mora prispevati najmanj eno tretjino energije, ki jo dobimo z dnevno hrano. Da bi dobili nujno potrebne ogljikove hidrate, beljakovne, vitamine in mineralne snovi, mora naš zajtrk vsebovati sadje, kruh, jajca, meso, sir oziroma ribe in mleko. Takšen zajtrk morajo imeti vsi člani družine — mati, oče in otroci. Če boste le nekaj časa uživali takšen zajtrk, se boste okrog enajste ure dopoldne precej bolje počutili, in bolj boste sveži ter sposobni za delo, kot pa ste bili prej, ko tega zajtrka niste uživali. Celo kadar imate shujševalno kuro. naj bo zajtrk tak, kot smo vam ga opisali. Kajti brez zajtrka se boste opoldne preveč najedli in vaša shujševalna kura bo splavala po vodi.
Za dober zajtrk pa morate najti tudi dovolj časa. To je najboljši način za dobro zdravje.
Zdravje v kislem zelju
0 Na pol kilograma drobno narezanega kislega zet|o narežemo tanke rezine kisle kumare, Čebule, nekaj k«~ mine in dodamo 4 žlice majoneze.
0 Pol kg zelja dodamo dve žlici paradižnikove orno-ke, 2 žlici olja, drobno Čebulo, malo kumine in listke drobno nasekljanega peteriilja.
0 Drobno nasekljano Čebulo, malo olja in limonin#' ga soka. Ščepec sladkorja in 1 ali dve nastrgani red* kvici zmeSajte s pol kg zelja. NiC zato, Ce vam be močan vonj izsilil solze; zelje bo okusno pripravljeno.
• Nastrgajte 3 srednje velike korene, dodajte 3 Iliče olja, malo kumine, nasekljano Čebulo, Cajno IliCke zdrobljene kapre in Ščepec soli. Ali pa poskusite namesto korenja nastrgano kolerabo z jabolki in dodajte drobno nasekljano endivijo. Vse te dodatke potresite po kislem zelju.
£ Kislemu zelju lahko dodate tudi 2 kisli nastrgani jabolki, malo drobnjaka in peteriilja, kumino in kisle kumarice, olje in Ščepec soli.
Kadarkoli pripravljate kislo zelje na te načine za solato, naj jed stoji eno uro, vendar na primernem kroju da vam mali ali veliki otroci ne izpraznijo sklede, preden jo postavite na mizo.
Tikov les, ki je trd in odporen, ji služi za konstrukcijsko ogrodje m pod, medtem ko so stene lično spletene iz bambusa. Bambus In palme zadostijo tudi potrebam strehe. Prepričan sem, da so vsaj tako dobre kot slamnate strehe na našem podeželju, saj kljubujejo dosti hujšim vremenskim preizkušnjam. Gotovo pa je, da je njih življenjska doba krajša od teh.
Notranjost kolibe se sestoji ponajveč iz enega samega velikega prostora, z okni na vse strani ter s prednjimi In zadnjimi vrati. Skozi prednje prihaja gost, zadnja pa vodijo na dvorišče, kjer je posebna koliba z ognjiščem, na katerem gospodinja pripravlja jedi. V sobi so še v nizke odre oblikovana ležišča, miza, stoli in klopi. Nepogrešljiv je v njej tudi oltarček z Budovo soho, pa če je ta še tako revna. Slik na stenah ni: v premožnejših hišah jih nadomestijo fotografije in pisani koledarji z ilustracijami, ki v živih barvah pripovedujejo nabožne legende.
Na dvorišču za hišo je poleg kuhinje ozek, z rogoznico zakrit prostor, ki služi za kopalnico. Burmanci se pogosto umivajo. Osebna higiena je pri njih na dokaj visoki stopnji. Umivajo se tako, da iz vodnjaka ali vrča s posebno zajemalko zajemajo vodo in se z njo polivajo po telesu. Ko se umijejo, si natrejo lica s »tanaka" praškom, ki ga Stolčejo iz posušenih korenin neke rastline. Prašek z vodo zmešajo v belo brozgo. Potem ko se z njo namažejo, jih ščiti pred soncem in preprečuje čezmerno znojenje.
K drobnim odkritjem sodi še spoznanje, da je v Ran-gunu veliko menihov, ki so oblečeni v žatranaste tunike in imajo obrite glave. Pred soncem jih varujejo rdeči senčniki. Nun je precej manj in jih ne srečaš pogosto. Oblečene so prav tako v tunike, čeprav so v barvi bolj blede, glave pa imajo prav tako obrite kot njih moški kolegi.
Ko sem jih prvič srečal, sploh ne bi bil pomislil, da gre za ženske, če bi me na to ne bila opozorila Ana Gav-rilovič. Nič ženskega ni na njih.
Spoznal sem tudi, da so tako kot londži k vsakdanji opravi Burmanca še dežnik. Vedno mu je potreben. V menjavanju letnih dob ga enako varuje pred pripeko in dežjem.
*
Či Vin je študent zgodovine in francoščine. Ima neskaljene in vesele oči, prostodušen smeh, lahkoverno zaupanje in radovedne besede. Mlad je in mika ga svet. Odkar smo se spoznali, rad prihaja k nama: med vsemi gosti je nojbolj stalen. Včasih pride kar tako, včasih pa prinese francosko preparacijo in potem se ob njem ubijam s pozabljeno »grammaire".
V nedeljo zjutraj je bilo: z Vilkom sva čakala na polkovnika, ki naju je povabil na partijo tenisa. Pred njim je prišel Či Vin. Pripeljal ga je dolgčas. Ko smo nekaj časa govorili, sem ga vprašal:
»Povej, či Vin, kaj počnejo ljudje pri vas ob nedeljah?"
Zmignil je z ramami, kot da bi mu bil zastavil težavno vprašanje. Privoščil mi je prijazen nasmeh in šele čez čas odgovoril:
„V kino gredo, v pagodo in na izlete. Nekateri spijo. Nekateri so doma.”
Veliko ni povedal, zato sem nadaljeval:
Je to vse?"
.Kako naj bi bilo vse?"
»Kaj pa še razen tega?"
»Kaj vem! Karkoli pač. Počnejo vse mogoče: kdo bi vedel, kaj vse."
»Povej, Či Vin, kaj delajo recimo študentje?"
»Isto: na izlete hodijo, na tekme, spijo ali pa greda v mesto in kino."
Bil sem malce hudomušen in sem spet vprašal:
»Je to spet vse?”
Či Vin se je nasmehnil in odgovoril brez premisleka:
»Seveda ne: mnogi gredo na jezero, tenis in konjske dirke. Ali pa berejo, se pogovarjajo, poslušajo radio, nabijajo pink-ponk itd."
»Še to povej: kako se študentje zabavajo?"
»Saj sem povedal."
»Mar nimate nobenih družabnih prireditev?"
»Kakšnih družabnih prireditev?”
»Recimo plesa."
»Ne plešemo tako kot ljudje na Zahodu."
»Kako to misliš?"
»Tako pač, kot plešete pri vas: tako, da fant objema dekle."
»Čemu ne?"
Tokrat je precej časa pomišljal in iskal besede:
»Ne vem pravzaprav. Ni v Skladu z našo kulturo. Te stvari so pri nas dosti bolj ločene."
»Misliš ples?"
»Da. In sploh odnosi med fanti in dekleti. Pri nas nismo tako svobodni: držimo se bolj vsak zase. Če bi se naša dekleta obnašala kat vaša, bi jih ljudje obsojali.*
»Čemu obsojali?"
»Zato pač: ker bi bila dekle danes v družbi enega, j jutri drugega, pojutrišnjem spet tretjega. Te stvari so pr> nas stroge in imajo svoj določen pomen."
»Torej tu dekleta ne hodijo s fanti?"
»Seveda hodijo. Nisem rekel, da ne hodijo.”
»Tedaj te ne razumem čisto prav."
(Nadaljevanj* sledi)
Vila, dvanajstletno dekletce, je živela v rolinu. Samo ljudje, ki so prinašali žito v TOlin, so se ustavljali pri njih. Pa nikoli za dolgo. Odložili so vreče in mehove, spregovorili s starim očetom Jokom nekaj besed pa otovorili moko in šli. Tudi zavoljo vojne se ni dosti spremenilo. Saj so se v mlinu oglasili partizani in tudi Nemci so •večkrat prišli ob vodi in se stiskali v hiši in okoli nje, pa se ne eni in drugi niso zadrževali dolgo. Grapa je bila preveč od rok, Pfeveč globoka in hribi nad rvjo prestrmi, da
_ se kdo počutil v njej varnega. Vila, ki je 0'la urna in zmerom pripravljena za na P°f, je prenašala partizansko pošto v Šmi-hel in vasi tam okrog in stari Jak je zmlel zanje nekaj žita in skrival pred Nemci, kar jo imel doma. To je bilo tudi vse, kar jima te prinesla vojna.
Partizan Pajek je bil prvi, ki se je za dalj časa ustavil pri njih.
Vila ga je spoznala v mrzli noči v mar-°u- Bila je tretja ura ali kaj, ko jo je Jok z nestrpnim bobnanjem po vratih vrgel iz spanja. Se nikoli je ni budil; če se je pojoči kdo oglasil, ga je sam odpravil. To pot je v suknji, ki si jo je bil v naglici vrgel ž©z ramena, vznemirjen vstal na pragu in Priganjal. Sveča mu je drgetala v roki, da se mu je vosek pocejal po členkih in je vitki plamen poskakoval po stenju in grozil, da zdaj zdaj ugasne.
»Obleci se! Partizan Pajek je spodaj!" »Kdo?"
Mela si je oči in omahovala med spanjem in budnostjo, toda Jok ni imel časa, da bi ji odgovarjal.
Ranjen je! jo je obšlo.
Dotlej še ni videla krvi, zato jo je pogled na partizana Pajka tako vznemiril. Kolena je imela mehka in roke so ji drgetale, ko je postavljala lonec na štedilnik.
rokava. Ranjena levica mu tega ni dala, mučil se je z njo, pogledal Vilo in rekel: »Primi!"
Plaho je prijela rokav, da bi mu pomagala, pa si ni upala potegnii.
Partizan Pajek
»Tak, daj no!” je rekel nestrpno. »Pomagala boš!”
Pozni gost je sedel spodaj v izbi. S hrbtom se je naslanjal na steno in je bil tih in negiben, komaj da je z očmi trenil, ko je vstopila.
»No!" se je Jok oglasil za njo.
Takrat je spregovoril tudi partizan Pajek.
»Skledo tople vode mi pripravi"! je rekel.
In po premolku:
»Pa brisače... pa kak povoj, če je pri hiši."
Tedaj je šele videla, da mu je rokav pri suknjiču razcefran in potemnel od krvi. Pogledala mu je v obraz, ki je bil videti pri svitu petrolejke nenavadno bled, in je komaj premagala slabost, ki ji je šinila v noge.
Potlej ni našla povojev, pozabila je na brisačo in je trikrat tekla po stopnicah v kamro iin nazaj .
— Saj ne bom vzdržala, če bom morala zraven, se je bala.
Pa potlej:
— Kako mora biti njemu?
Ko se je vrnila v izbo, se mu je znova zazrla v obraz, a je zaman iskala na njem znakov bolečine. Potemnelo kožo so mu prerezale neštete drobne gube, ki so se ob očeh združile v snop, kakor ob nasmehu. Oči so bile mirne in pogled mrzel in lasje so na sencih rahlo siveli.
»Semle postavi!” je rekel partizan Pajek in pbkazal na klop ob sebi.
Pričel se je slačiti. Z desnico je odpel gumb, potem pa jo je skušal potegniti iz
»Primi in potegni," je rekel Pajek.
Ni se prav upala. Bala se je, da bo zakričal od bolečine, in je z mučno napetostjo poslušala, kdaj mu bo ušel vsaj stok.
Srajca je bila vsa krvava in se je lepila na kožo iin na nekaj, kar je bilo videti gobasto in nabreklo. Očitno je bila tam rana. Vili je bil pogled nanj mučen, a so ji oči vendar nenehno uhajale tja. Gledala je, kako je segel k rami in z enim samim krepkim sunkom odtrgal rokav, kako se je tam okrog znova zalila kri in kako se je sklonil nad skledo in si pričel umivati roko. Voda se je pordečila, kri pa je še zmerom po malem curljala iz rane in polzela proti komolcu.
»Brisačo!" je rekel.
Brž nato pa:
»In druge vode!"

PES
P«, velik črn pes je počasi hodil za menoj. ■Nisem se čutil povsem varnega v njegovem 'Premstvu in sem mu obrnil hrbet. Ko sem ob-ita*> me je pogledal, kot da sem kako nenavadno bitje. Stresel je z glavo.
. Marš domov! — sem mu ukazal. Pes je mirno sedel. Ko sem šel dalje, je hodil nekaj VU' °v Pred mano. Stopal je težko, vendar ^ cn? in zanesljivo kot kak novofundlandec. , ,PS* te pasme so pametne živali. Imel je °1&0 dlako in lesketajoč se kožuh.
Ko sem se približal majhni domačiji, me je pes prehitel, zalajal proti hiši in sedel na vz-aozje stopnic. Nisem niti nameraval mimo :vjega po ozkem hodniku.
, Na vratih se je pojavila ženska, stara ne-**j’ nad trideset let, se priklonila in me pozdravila: lepa plavolasa ženska. Gledala me ?e brez nasmeha. Vprašal sem jo za pot na postajo.
— Morali bi se vrniti do križišča, a pojdite raje po poti na levo, nato po drugi na desno. Tod je precej daleč. Je pa še bližnji-'•a> ki je gotovo ne bi mogli najti, razen ... Je to vaš pes? — sem vprašal.
Da, — je odgovorila — to je moj pes. Je novofundlandec? — sem vprašal.
Ne, mešanec. Ima mnogo plemenite kr-1 v sebi. Dober pes!
j Bi bil zelo hud, če bi se nekdo grdo ve-'e do vas, — sem rekel.
5	~~ Da, lahko ste prepričani, da bi bilo ta-> °! je rekla posmehljivo. — Zame je kot Policijski ipes. Medved ima zmeraj odprte
P°s je počasi zganil glavo, me pogledal, ^mahnil z repom ,in me spet opazoval.
Prišel je iz gozda pri križišču in me ■premijal do sem, — sem rekel.
~~ Tam zakopava kosti. Prst je zelo pri-Jierna za to in večkrat odide tja, da pogleda, re mu jih ni kdo izkopal. Sicer zelo redko spremlja. Navadno priteče naravnost * d*1 gozd in mi .sporoči, da prihaja tuj člo-N ’ 'n t0 mnoS° PreJ. preden pride ta mimo.
a znance me ne opozarja nikdar. Le, če *°ga čakam.
On torej r v~~ Tako je,
;e?eni, da b0 danes prišel ta in ta ... Vi ste ejnf in lačni po dolgi poti, ali ne? — je prijavila.
Bi lahko kupil malo mleka? s ^Zv°l'te vstopiti, mleko imam. Umakni C’ Nedved, da bo gospod lahko vstopil, j 1 es je vstal, naredil nekaj korakov na stran te S^Ct sec^- Leno je mahal z repom, med-s 01 ko sem se vzpenjal po stopnicah. Vstopil v lepo sobo. Ženska je odšla v kuhinjo *io SC vrn^a 2 mlekom ,in kozarcem na pod-Se SU- Zunanja vrata je pustila odprta. Videl n0v’ ca Je lepa, lepe postave in oblečena v ia. 0 modro bombažno obleko. Imela je goste, hr.aJ počesane lase. Obraz je bil nekako ^>zrazen. Videti je bila apatična.
Kmalu bo kava..., — je rekla. — je tudi sama nameravala popiti >rejšnji teden sem dobila nekaj Tnj"" .ave. Sedaj jo je zelo težko kupiti. ^a> ali morda ‘ Zelo rad
^ Moj rnož jo je imel prav tako rad ..
Je umrl? — Sem zadržano vprašal.
ve, kdaj vi koga pričakujete? je rekla. — Navadno mu
j110 sem
4dfeW Prejšnji teden
ne marate kave? jo imam ...
— Ne, ni umri, — je rekla. — Zapustil me je pred dvema letoma. Samo leto dni sva živela skupaj. Odšel je k drugi.
Tako govore otroci in preprosti ljudje. Odkrito govorijo o vsem. Povsem se izpovedujejo. Dobro bi bilo, da bi vsi ravnali tako.
— To je žalostno. — Moral sem nekaj pripomniti.
— Da, žalostno, — je tiho rekla.
— Veste, zelo ste podobni mojemu možu. Lahko bi bili njegov starejši brat. Nekaj let je mlajši od vas. Zaradi tega vas je Medved tudi spremljal. Opazil je, da ste mu podobni. Ne misli, da ste vi on, vendar čuti, da ste mu zelo podobni.
— Pes ne vidi tako dobro.
Da, da, gotovo vas je spremljal zaradi J^ga. Nima navade, da bi spremljal tuje ljudi. Zdelo se mu je zelo pomembno, da ste tako podobni mojemu možu. Hm, dobro poznam Medveda.
— Morda se bo mož vrnil...
— Ne vem... Toda, vzemite. Prijetno je nekoliko poklepetati. Ves teden se nisem z nikomer pogovarjala... In vi ste mu tako podobni. Kako čudovito ...
Dolgo sva tako sedela. Dosti sem pešačil in počitek se mi je prilegel. Ni mi dovolila, da bi karkoli plačal.
— Rada bi vam nekaj povedala ... Med-ved vas bo spremljal do križišča. Pot si boste skrajšali za polovico. Med potjo mi bo lahko se kaj kupil. Potrebujem neke drobnarije. Pridi sem, Medved.
Pes se je odzibal navzgor po stopnicah in sedel na tla. Položila mu je na hrbet sedlo, ki je imelo na vsaki strani košarico. Nato je napisala nekaj na listek in tudi listek položila v eno izmed košaric.
— Pojdite kar naravnost po gozdni poti navkreber, Medved bo šel pred vami. Vi ga samo spremljate, ker se pot tu in tam zgubi. Po polurni hoji boste prišli do vasice v gozdu. Medved bo odšel na levo, a vi se ne zmenite za to. Pojdite kar naravnost. Medved se bo kmalu vrnil. Tam je namreč neki pes in Medved noče, da bi lajal nanj, kadar koga spremlja ali je namenjen v trgovino. Tisti pes ga zmeraj ustavlja. Sicer sta dobra prijatelja. To je namreč psička ... Takoj nato boste prišli do široke ceste. Tam je majhna trgovina. Medved bo šel naprej. Sedaj boste imeli še pol ure hoda do postaje, spuščali se boste po gozdu. Medved vas bo spremljal vse do perona. Tam ga obvezno pobožajte. Rad ima, da se ga poboža, če komu pokaže pot. Nato se bo vrnil do majhne trgovine, kjer bo dobil, kar potrebujem. Pozneje bo odšel na postajo, od žene postajnega načelnika bo dobil kost. Gotovo bo počakal, da bo pripeljal vlak. Zelo rad gleda vlake. Saj razumete: tu se tako redkokdaj zgodi kaj novega ... Bodi sedaj dostojen pes in spremljaj gospoda, — je resno rekla, — nato mi kupi nekaj pri Ni-bergu. Bodi priden, Medved!
Tes. j°Je pogledal, pogledal je tudi mene, počasi odšel ter zavil naravnost v gozd. Tam je obstal in me počakal. Ko je zagledal vasico me je spet pogledal, rahlo zamahnil z repom in zbezal na levo med drevesa. Šel sem mimo hiše, kjer je bevskala drobna laponska psička, ki je nato pritekla k dvoriščni ograji in mi v pozdrav pomahala z repkom.
Nekoliko dalje je stal pes in me čakal. Odzibal se je naprej, križal cesto in se vrnil nanjo z druge strani. Pri trgovini me je spet počakal, da bi se prepričal, ali hodim za njim.
Dvajset minut pozneje sva stala na peronu železniške postaje. Potrepljal sem ga in rekel: »Ti si dober pes, Medved. Hvala ti za družbo!« Pes je počasi pomahal z repom, me pogledal in mirno odšel proti trgovini. Vstopil sem tudi jaz, da bi kupil tobaka. Sedaj ga nisem več zanimal. Vedel se je, kot da me ne vidi; sedel je pred prodajno mizo in čakal.
— Ti si še tu, Medved? — je vprašal trgovec. — Kaj 'potrebuješ danes? Odprl je košarici, zavil blago v dva enaka dela in jih položil v košarici. — A, ti bi rad sladkarije, seveda ... — je pristavil in mu položil slaščico v košarico. Pes je zadovoljno pomahal z repom, odšel na postajo, sedel in gledal navzgor v okno. Prišla je po9tajenačelnikova žena, zavila v papir kost in jo položila v košarico. Pes je zamahnil z repom, jo pogledal, sedel in čalkal.
Hodil sem gor in dol po peronu :in kadil.
— Pes čaka vlak, — je rekla postajena-čelnikova žena. — Nikdar ne odide pred odhodom vlaka. Zelo rad opazuje vlak .. .
— Morda nekoga čaka!? — sem rekel.
— Da, morda. A čaka že zelo dolgo.
— Dve leti.
— Da, dve leti. Ste morda njegov sorodnik? Močno ste mu podobni!
Kupil sem vozno karto. Kmalu nato je pripeljal vlak. Pes je vstal, stal in gledal sem in tja po vagonih.
IZREKI
O Zanimajte se za mrtva pokolenja: to je edini način, da ste prizanesljivi do živih in da manj trpite.
(Flaubert)
° Mučenje, klanje, grmade! To je zgodovina. Zgodovina je kostnica. Nikar po vsej sili ne brskajte po tej temni preteklosti in krvi! Svetlobo je treba iskati v prihodnosti!
(Mirbeau)
•
O Zgodovina je luč časa, skrinja dogodkov, verna priča resnice, izvir dobrih svetov in razsodnosti, pravilnik ravnonja in knjiga običajev.
(Rollfn)
•
O Ljudje vseh časov so si podobni. Zgodovina ni koristna zato, ker v njej beremo preteklost, marveč prihodnost.	(Say)
•
° Najbolj filozofski del zgodovine je spoznavanje človeških neumnosti.
| Volta ir«)
° Misli so v srcu, iščemo jih pa v umu.
IDufiesn«)

Stala je ob njem in mu stregla, kakor hitro je mogla, in ves čas je drhtela in se bala, da bo nekaj prevrnila, ali da ji bo skleda zdrknila iz rok.
Partizan Pajek je s palcem in kazalcem stisnil mišico in počasi tipal po njej. Potlej je vprašal:
»Imaš nož?"
»Nož?” je vzdrhtela.
»Saj si slišala. Tenak in oster."
»Imam," je rekla.
»Prinesi!" je dejal nestrpno, ko se ni zganila.
Stekla je v kuhinjo in s tesnobo v grlu brskala po mizici.
Segrel je rezilo nad plamenom, ga ohladil in segel z njim v rano. Meso je močneje zakrvavelo in Vilo je spreletel srh.
»Boli?" je vprašala.
»Menda.”
Odgovoril ji je skozi stisnjene zobe in s takim prizvokom v glasu, da jo je postalo sram.
— Čemu le vprašujem neumnosti? si je očitala.
Rezilo je prodrlo še globlje, partizan Pajek je pritisnil z njim ob palec »n previdno izvlekel oglat kovinski drobec. Položil ga je na mizo in se naslonil ,na zid kokor bi se hotel odpočiti.
»Jod nimaš kaj?" je vprašal čez čas.
»Ne."
»Potlej pa arnike..."
Znova je Vila odhitela in dolgo, kar predolgo brskala po policah, vlekla zamaške iz steklenic in si vsako podržala pod nos, da je našla pravo.
»Tule!" je rekla.
Partizan Pajek je potresel steklenico z zeliščem, namočenim v cvet, potem pa jo je odmašil in vlil na rano. Vila je stisnila zobe.
— Peče? je pomislila sama pri sebi.
Naglas tega ne bi rekla, raje bi se ugriznila v jezik.
Ko mu je ovijala roko, ji je povoj uhajal med prsti. Komaj da se ga je upala dotakniti.
»Močneje!” jo je opominjal.
Pa spet čez čas:
»Zategni vendar!"
Od notranjega napora in premagovanja se ji je znoj v kapljicah nabiral na obrazu. Oddahnila si je čele, ko je potegnila zadnji vozel in je odšla v kamro po svežo srdjco.
Ndcje daleč pa je slišala besede. Prihajale so do nje, se odbijale in se vračale:
»Je vaša?" Da, to je partizanov glas.
»Ni,” odgovor starega Joka. »Hčerina je."
»Za bolničarko bi ne bila."
»Premehka je ..."
Bilo jo je sram, ko je poslušala te odbite besede, ki so kot odsev nečesa pozabljenega prihajale in se zgubljale.
Janez Goz/c
Olimpijske igre v Innsbrucku
so bile velik uspeh v vsakem oziru
Zadnjo nedeljo so bile IX. olimpijske zimske ig:e v Innsbrucku zakljuSene z veliko slavnostjo, pri kateri so se v prenapolnjeni olimpijski hali še enkrat zbrali vsi udeleženci, ki so skoraj dva tedna v prijateljskem vzdušju tekmovali v posameznih športnih disciplinah. Olimpijski ogenj je ugasnil in bo po štirih letih spet prižgan v francoskem mestu Orenoble, kjer bo prirejena X. zimska olimpiada, medtem ko bodo poletne olimpijske igre letos oktobra v japonski prestolnici Tokio. V Innsbrucku pa ob zaključku letošnje olimpiade z upravičenjem lahko ugotavljamo, da je prireditev zadovoljila v vsakem oziru: športniki so dosegli nove uspehe in rekorde, tehnična izvedba je bila prvovrstna in tudi glede števila obiskovalcev je bil dosežen nov rekord, saj si je posamezna tekmovanja ogledalo skoraj milijon ljudi, medtem ko so mnogi drugi milijoni širom po svetu spremljali dogajanja v Innsbrucku po televiziji in radiu. Tako je bil z Innsbruckom res povezan cel svet — v znamenju prijateljstva in razumevanja med narodi.
V zadnji številki našega lista smo poročali o poteku olimpijskih iger do vključno nedelje, tokrat pa sledi poročilo o drugem tednu.
Za sestri Goitschel iz Francije se je drugi teden innsbruških tekmovanj začel s ponovnim prodornim uspehom: tudi v veleslalomu sta si priborili zlato in srebrno kolajno, le med seboj sta tokrat zamenjali prvo in drugo mesto. Bronasto kolajno si je spet osvojila Američanka Saubert pred najboljšo Avstrijko Haas, katera se je morala zadovoljiti s četrtim mestom, vendar sta bili tudi Edith Zimmermann in Traudl Hecher (obe Avstrija) med prvimi desetimi. V umetnostnem drsanju za ženske je Nizozemka Dijkstra ponovno zmagala pred Avstrijko Heitzer in torej v tej disciplini ne bi bilo kakega presenečenja, če v borbi za tretje mesto ne bi bila Kanadčanka Burka pustila za seboj favorizirano Francozinjo Hassler. Zato pa je bila končna razporeditev v klasični kombinaciji nekoliko bolj senzacionalna, ko se je moral prejšnji olimpijski zmagovalec Thoma (Nemčija) zadovoljiti s tretjim mestom za Knutsenom (Norveška) ter Kiselovom (Sovjetska zveza).
Toreik je bil v znamenju zmagoslavja skandinavskih držav, ki so demonstrirale svojo dominacijo v teku moških na 50 kilometrov, kjer med prvimi desetimi sploh ni bilo zastopnika Srednje Evrope. Zlato kolajno si je pri-
boril Jernberg (Švedska) pred Ronnlundom (prav tako Švedska), tretje mesto pa so prisodili finskemu tekmovalcu Tiainenu, medtem ko so mesta od 5 do 8 zasedli Norvežani. Dvakratni zmagovalec Mantyranta, za katerega strokovnjaki niso izključevali tretje zlate kolajne, pa se je moral zadovoljiti z devetim mestom. Pri sankanju je poskrbela za
Ihr Horgerat n u r vom ortsanstissigen Fachmann:
Tiennatone
HORGERATE KLAGENFURT, Lidmanskygcme 21
Kostenlose Berafung von 8—18 Uhr, Sa. 8—12 Uhr
Alle Krankenkassen
Jedes Httrgerdt unverbindlich 4 Wochen zur Probe
senzacijo dneva Avstrija, ki je s parom Feist-mantl-Stengl osvojila zlato in s parom Senn-Thaler srebrno kolajno pred italijanskim parom Ausserdorfer-Mair. V teku žensk na 5 kilometrov je zlata kolajna pričakovano šla spet v Sovjetsko zvezo: prvo mesto Bojarskih (Sovjetska zveza), drugo mesto Lehtonen (Finska) in tretje mesto Kolčina (Sovjetska zveza). Skandinavci pa so prepričljivo zmagali še v hitrostnem drsanju moških na 5000 m, kjer so
si vse tri kolajne priborili Norvežani: Jo-hanssen, Moe in Maier.
Naslednjega dne so močno prevladovali Nemci, ki so si osvojili kar pet kolajn v enosedežnem sankanju. Pri moških je slavila Nemčija trojno zmago s tekmovalci Kohler, Bonsack in Plenk, pri ženskah pa sta prvi dve mesti zasedli Nemki Enderlein in Geisler, bronasto kolajno pa je Thurner priborila za Avstrijo. Posebno oster boj se je razvil v drsanju moških na 500 m, kjer je prvo mesto dosegel Dermott (Amerika), medtem ko so si drugo mesto delili kar trije tekmovalci: Gri-šin in Orlov (oba Sovjetska zveza) in Gjest-vang (Norveška). V biatlonu (smučanje, povezano s streljanjem — op. ured.) je imel najnajvečjo smolo visoko favorizirani Pšeničin (Sovjetska zveza), ki je med tekom zgubil nekaj nabojev in s tem zapravil izglede na kolajno. Zmagala pa sta njegova rojaka Mela-njin in Prvivalov (oba Sovjetska zveza) pred Norvežanom Jordetom.
Najbolj uspešen dan za Avstrijo je bil četrtek, ko je bil na sporedu smuk za ženske in je avstrijska trojica (Haas-Zimmermann-He-cher) slavila trojno zmago ter se tako »maščevala« nad Francijo; ena izmed sester Goitschel je v tej disciplini dosegla le deseto mesto. Tega dne je bilo odločeno tudi tekmovanje v drsanju moških na 1500 m kjer je zmagal Antson (Sovjetska zveza) pred Nizozemcem Verkekrkom in Norvežanom Haugenom.
Tudi v petek so močno prevladovale skandinavske države. V drsanju moških na 10.000 metrov so si prva tri mesta osvojili Nilsson (Švedska) ter Maier in Johanessen (oba Norveška), prav tako pa sta v ženski štafeti 3X5 kilometrov šli srebrna na Švedsko in bronasta na Finsko, medtem ko si je zlato kolajno zasluženo priborila Sovjetska zveza. Tekmo šti-risedežnih bobov je v svojo korist odločila Kanada, srebrno kolajno pa si je osvojila Avstrija pred svetovnim prvakom Italijo. Umetno drsanje moških se je zaključilo s pričakovano zmago Schnelldorferja (Nemčija) pred Calmatom (Francija) in Allenom (Amerika); Danzer (Avstrija) je zasedel častno peto mesto.
Predzadnji dan olimpijskih iger je naklonil Avstriji še eno zlato kolajno: v slalomu moških je zmagal Stiegler, srebrna (Kidd) in bro-
nasta kolajna (Huega) pa sta šli v Ameriko. V moški štafeti 4X10 km je slavila zmago Švedska pred Finsko in Sovjetsko zvezo. Tega dne je bil odločen tudi hokejski turnir, O katerem pa poročamo na posebnem mestu.
Za zaključek v nedeljo so bili na sporedu le še smučarski skoki na veliki skakalnici, kjer so skandinavski tekmovalci še enkrait manifestirali svojo premoč v zimskem športu. Po
giiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio:
Hokejski turnir
1 je vzbujal največje zanimanje 1
E Med vsemi tekmovanji v okviru olimpijskih iger E E v Innsbrucku je največje zanimanje vzbujal ne- E E dvomno hokejski turnir, kjer sta veljali že od E E vsega začetka za favorita svetovni prvak Sovjet- S E * k a zveza in večkratni olimpijski zmagovalec Ka- = E nada. Toda v polni meri je pričakovanja izpolni- E E la le sovjetska ekipa, ki je kot edina zmagala v E E vseh tekmah in si zasluženo priborila zlato ko- E E lajno. Za senzacijo turnirja ja poskrbela Češko- E E slovaška, ki je predzadnji dan tekmovanja pre- = = magala Kanado in tako odprla vse možnosti v E E b°ju za srebrno in bronasto kolajno. Popolno S E -zmešnjavo" pa je povzročila Švedska s svojo E E zmago nad Češkoslovaško v tekmi, v kateri je = E vsak posamenzi gol ponovno spremenil račune o E E dokončni razvrstitvi. Končni izid turnirja je bil na- E E slednji: prvo mesto Sovjetska zveza, ki je doseg- E E la naravnost senzacionalno razmerje golov 54:10; E E drugo mesto Švedska in tretje mesto Češkoslo- E E vaška, ki je zaradi boljšega razmerja golov zrl- E E nila Kanado na četrto mesto. V drugi skupini, E E kjer pa ni šlo za kolajne, je zmagala Poljska E E pred Norveško in Japonsko; Avstrija in Jugosla- E E vija sta si priborili peto oziroma šesto mesto E E pred nekdanjo hokejsko .velesilo" Italijo.
ftllllllllllllilllllllllll........................................................
zelo ostri borbi je zmagal Norvežan Engan (93,5 in 90,5 m, 230,7 točke), drugo mesto je zasedel zmagovalec na mali skakalnici Kankkonen (Finska), ki je sicer dosegel najdaljši skok 95,5 m, vendar je dobil le oceno 228,9 točke, tretje mesto pa si je osvojil spet Norvežan — Brandtzaeg (90 in 87 m 227,2 točke). Prejšnji olimpijski zmagovalec Reck-nagel (Nemčija) je tokrat dosegel le sedmo mesto, najboljši Avstrijec Willi Egger pa je bil dvanajsti.
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročilo: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevno oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti
—	9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa.
Sobota, 15. 2.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Madžarska glasba — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 17.00 Veseli konec tedna z glasbo — 18.25 Ljudske pesmi — 20.15 Orkestrski koncert.
Nedelja, 16. 2.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke
—	9.40 Glasba Johanna Sebastiana Bacha — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 12.45 Gledališko zrcalo — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Priljubljene viže — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.30 Šport — 19.45 Zabavna oddaja — 20.10 Radijska igra
—	21.10 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 17. 2.: 8.00 Domovinski spisi — 8.15 Majhen jutranji koncert — 13.30 Majhna melodija iz Dunaja
—	14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba —
15.45	Koroški knjižni	kotiček	— 16.00	Glasba	zate —
17.00	Popoldanski koncert —	18.25 Za	vas? Za	vsel —
20.15 In kaj menite vi? Vsakodnevni problemi — 20.30 Pesmi in popevke — 21.15 Veselo petje, veselo igranje.
Torek, 18. 2.: 8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	— 8.15
Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Oddaja za otroke — 16.00 Operni koncert — 17.00 Koncert pri kavi — 18.25 Ce mene vprašate ... — 20.15 Radijska igra — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda, 19. 2.: 8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	— 8.15
Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Zbor radia Celovec — 16.00 Glasba za mladino — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.00 Ljudske pesmi —
18.15	Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 Komorni koncert.
četrtek, 20. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav —- 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Ura pesmi —- 15.45 Koroški avtorji: Heinz Pototschnig —- 16.00 Jazz — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Ljudske pesmi
—	18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Bilanca olimpijskih Iger v Innsbrucku — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 21. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 17.00 Koncert pri kavi —• 20.15 Jazz —• 21.00 Glasba dvajsetega stoletja.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00,	13.00, 17.00 19.00, 22.00,
23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro -- 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.28 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro
Za letno sezono 1964 iščemo domača dekleta za kuhinjo ter 1 kuharico, 1 pomočnico, 1 servlrko in 1 sobarico. — Gostilna-penzion „Trink-wlrt", Vognje polje/Bogenfeld ob Baškem jezeru, pošta Drobole/Drobol-lach.
mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 šport
—	22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet.
Sobota, 15. 2.: 8.20 Veseli konec tedna z glasbo —
9.00	Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Koncert — 15.15 Mi igramo —
16.00	Za delovno ženo — 17.10 Iz parlqmentg —■» 18-00 Vsaka stvar ima dve strani — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.15 Avstrijska Hit-parada.
Nedelja, 16. 2.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj jo novega? — 9.00 Operni koncert — 10.15 Za vsakega nekaj glasbe — 11.15 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Zabavna glasba — 15.00 Ljudstvo in domovina —■ 16.00 Glasbeni mozaik — 18.00 Med včeraj in jutri — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže.
Ponedeljek, 17. 2.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže —
13.30	Za prijatelja opernih melodij — 15.00 Pripovedka
—	15.30 Popevke — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura —• 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke —
19.30	Jntermezzo’, komedija.
Torek, 18. 2.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.20	Teden pri Združenih	narodih	—	13.30	Znani	or-
kestri — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Zabavna glasba
—	16.30 2ivljenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 20.30 Prominentni glasovi v opereti — 21.30 Lahko govorimo o tem.
Sreda, 19. 2.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže —
13.30	Za prijatelja opernih melodij — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Godala v ritmu — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Popevke —
19.30	Halol Tenagerjil —	20.15 Vseh	devet	— 21.40
Popravi, kar drugi zagrešijo.
četrtek, 20. 2.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudska glasba —
13.30	Za prijatelja opernih	melodij	—	14.10	Znani	or-
kestri — 15.30 Avstrijski komponisti — 17.40 Oddaja za ženo — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Zabavna oddaja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na siednj«m valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro	—	10.55	Vsak	dan
nova popevka —- 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba —- 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 15. 2.: 8.05 Vedre melodije za konec tedna —-
9.25	Zimsko veselje —- 10.15 V ritmu polke in valčka — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Od tod in ondod -— 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje moški zbor .Zarja’ iz Trbovelj — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Priljubljene popevke — 21.00 Sobotni ples.
Nedelja, 16. 2.: 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 10.00 še pomnite, tovariši — 11.50 Godala v ritmu — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Nekaj melodij, nekaj ritmov — 15.05 Nedeljski mozaik zabavne glasbe — 16.20 Domače melodije — 16.45 Zabavna glasbe — 17.Q5 Hammpnd crgla — 20.00 Izberite svojo popevko — 22.10 Plesna glasba.
Ponedeljek, 17. 2.: 8.05 Slovenske narodne pesmi —
9.25	Pojeta Nada Vidmar in Miro Brajnik — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Zvočni mozaik — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 17.00 Poročila — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Zabavni kaleidoskop — 20.00 Koncert mladih glasbenih umetnikov.
Torek, 18. 2.: 8.05 Vrtiljak zabavnih zvokov — 8.35 Nekaj domačih — 9.45 Pesmi Marijana Lipovška — 10.15 Helmut Zacharias s svojim orkestrom — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domače pesmi in napevi za prijetno opoldne — 14.35 Harmonikaški zbor — 17.05 Koncert po željah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Dunajske melodije — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Mariborski komorni zbor — 20.20 Radijska igra.
Sreda, 19. 2.: 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Za prijetno razvedrilo —
10.45	Človek in zdravje — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Ritmi in melodije — 14.35 Poljske, bolgarske in sovjetske popevko — 15.15 Zabavna glasba — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre —
18.45	Ljudski parlament — 20.30 Plesna glasba.
četrtek, 20. 2.: 8.05 Z opernih in koncertnih odrov —
9.25	Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pihalna godba — 12.25 Izbrali smo za vas — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 17.05 Kvintet Jože Kampič — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Na obisku pri vzhodnonemškem radiu —
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Madžarski napevi — 21.00 Literarni večer.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 15. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 16. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 17. 2.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. Za našo vas, manuskript Blaž Singer. 10 minut za športnike. Zanimivosti, ki jih piše Mirko Bogataj —
18.00	Za našo male poslušalce.
Torek, 18. 2.: 14.15 Poročila, objave. Koroški kulturni
Sejem pincgavskega goveda v Feldkirchenu
Rejska zveza pincgavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko bo v petek, dne 21. februarja 1964, z začetkom ob 10.30 uri priredila v Feldkirchenu plemenski sejem za govedo ženskega spola. Na sejem bodo postavili 40 krav in telic. Klasifikacijo cen bodo izvedli isti dan ob 9.00 uri.
pregled bo podala gospa Marija Inzko. V okviru oddaje Bolje je paziti kot zdraviti se bo govoril o trihinozi dr. Jožef Glančnik.
Sreda, 19. 2.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, *a-igramo.
Četrtek, 20. 2.: 14.15 Poročila, objave. Lepa melodija — dragocen zaklad (2. del). Dr. Anton Feinig nas bo seznanil z novimi deli svetovne glasbene literature.
Petek, 21. 2.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh . . . Novice, ki jih zbira Blaž Singer. V spomin Fr. Ks. Mešku pisatelju, ki je umril 12. januarja 1964 in je ljubil Koroško kot svojo domovinOi
ce vizi j a
Sobota, 15. 2.: 15.00 Za mladino: Kaj lahko postajnem? — 15.30 šport — 16.55 Za družino: Moderna ročna dela — 18.30 Kaj vidimo novega? — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.10 • Kraljeva cesta’, igra.
Nedelja, 16. 2.: 17.00 Svet mladine — 17.30 Mladinski film — 19.00 Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.20 Zanimalo vas bo — 19.35 Družina Leitner — 20.00 Poročila in šport — 20.15 .Skopuh’.
Ponedeljek, 17. 2.: 19.00 šport — 19.25 Zabeleženo zo vas — 19.30 čas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.10 .Bazar’ — 21.00 Kriminalni film.
Torek, 18. 2.: 19.00 Film — 19.25 Zabeleženo za vas
—	19.30 čas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.05 Enaindvajset — 20.55 Horizonti.
Sreda, 19. 2.: 17.00 Za otroke — 17.32 ,Fury’, zgodba konja — 17.57 Za družino: Pri zdravniku rož — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki — 20.10 Kriminalni film — 21.50 V križnem ognju tiska.
četrtek, 20. 2.: 19.00 šport — 19.25 Zabeleženo za vai
—	19.30 Čas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.10 Val nastop, prosimo — 21.00 Hotel Viktorija (V).
Petek, 21. 2.: 19.00 Tip revija — 19.25 Zabeleženo zo vas — 19.30 čas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.10 Zaročenec Lady Lobsters — 21.05 Z očmi naših otrok.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
Sobota, 15. 2.: 18.00 Poročila — 18.05 Mlin na veter, mladinska igra — 19.00 Obzornik — 20.00 Dnevnik —
20.45	Ogledalo državljana Pokornega, humoristična oddaja — 22.15 Poročila.
Nedelja, 16. 2.: 11.00 Kmetijska oddaja — 19.00 športna poročila — 20.00 Dnevnik — 20.45 Tisoč ena strast, drama — 21.45 Mali komorni koncert — 22.15 Poročila.
Ponedeljek, 17. 2.: 10.40 šolska oddaja — 17.30 Angleščina — 18.30 Poročila — 18.35 Kljukec in smukec sto lačna, lutke — 19.00 Obzornik — 19.30 športni pregled
—	20.00 Dnevnik — 20.30 Celovečerni film — 22.00 Poročila.
Sreda, 19. 2.: 17.30 Ruščina — 18.00 Poročila — 18.05 Ribičeva hčerka, slikanica — 18.20 Mladinska oddaja
19.00	Obzornik — Kulturna panorama — 19.25 S kamera po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.45 Večer z Bojanom Adamičem, zabavno glasbena oddaja — 21.45 Dr. Kil-dare — 22.35 Poročila.
četrtek, 20. 2.: 10.00 TV v Šoli — 17.30 Angleščina —
18.00	Poročila — 19.00 Obzornik — 19.30 Kakor vam drago, glasbena oddaja — 20.00 Obzornik — 20.30 Ne moreš vsega imeti — 21.30 Poročila.
Petek, 21. 2.: 17.30 Ruščina — 18.00 Poročila — 18.05 Filmski klub — 18.30 2ivČne bolezni — 18.50 Glasbeni kotiček — 19.00 Obzornik — 19.30 Kantata o kavi —"
20.00	Dnevnik — 20.45 Ekran na ekranu — 21.45 Slovens^ pesniki: Kajuh — Samo milijon nas je.