The Oldest and Most
Popular. Slovene Newspaper, in United States oft America.
LOVENEC
ŠTEV. (NO.) 232.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA £ CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE X ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations
NajstarejH
najbolj vriljubljen ilovenski
list v Združenih Driavah Ameriških.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 30, 1935
LETNIK (VOL.) XL1V
Mussolini preklical že dovoljeni dopust 100,000 vojakom. , — Tajno premikanje čet v Italiji. — Po eni domnevi se čete pošiljajo proti Angliji v Libijo, po drugi pa na francosko mejo. — Mussolini si skuša z orožjem priboriti pot do petroleja.
Rim, Italija. — Mussolini Jevi koraki, ki jih je podvzel zadnje dni, kažejo, da se ni šalil, ko je izrazil grožnjo, da za-tvoritev uvoza petroleja v Italijo iz inozemstva pomeni voj-Ko vidi, da se druge države kljub njegovi prepovedi pripravljajo, da bodo ustavile ta Uvoz, se je tudi on pričel pripravljati, da si bo, ako bo potrebno, tudi z orožjem v roki našel pot do tega, za Italijo pre-Potrebnega produkta.
Dokaz, da se Italija pripravila za oborožen nastop, je Mus-solinijev ukaz, s katerim prekli-cuje svojo odredbo, ki jo je izdal Pred par dnevi, na podlagi.katere bi se imelo odpustiti iz vojaške službe 100,000 mož za tri mesece, katerim je bil ta dopust že obljubljen in so že bili na tem, da se odpravijo domov. Z novim Mussolinijevim ukazom s? ta dopust preklicuje. i Poleg tega se je pričelo v Ita-Mi veliko premikanje čet, o ka-®|em pa vlada stroga tajnost !se o takih stvareh v Italiji n'ti govoriti ne sme. Ne ve se (°Tej nič natančnega, kje se če-'e koncentrirajo, prevladujete glede tega dve domnevi. Pr-Va trdi, da bo Mussolini poslal ftazaj v Libijo, ob egiptovsko J^ejo, tiste oddelke, kateri so bi-1 Pred par tedni odpoklicani po ®Porazumu z Anglijo, v katerem 3e zadnja obljubila, tla bo odstranila del svojega brodovja iz Sredozemskega morja, česar pa n> storila.
Po drugi domnevi pa se bodo Cete poslale na francosko mejo, ^ koder so bile odtegnjene po J^ktu, sklenjenem s Francijo |Seca januarja. Italija trdi, da ^ Francija prelomila prijateljic Pakt z njo, ko je glasovala sankcije. Glede prepovedi v°za petroleja se je francoski f 'i- predsednik Laval sicer upi-aI« da bi pristal na njo, vendar ,a se zadnje dni ugotavlja, da ar>gleški pritisk nanj tako si-s n- da se bo moral ukloniti, in Olbo tako Francija popolnoma „ tiijila od Italije. Vsled tega
HITLER ZOPETyiSTl'
Na stotine sovražnikov Hitler jevega režima aretiranih.
Berlin, Nemčija. —r Med na-
zijskimi vrstami se je podvzelo novo "čiščenje" in strah je prevzel Nemčijo v pričakovanju, kdo bo ta čas postal žrtev fanatizma Hitlerjevega režima. Na stotine oseb, ki so bile žigosane kot sovražniki tega režima, je bilo zadnje dni aretiranih in poslanih v proslula koncentracijska taborišča. Večina aretiran-cev so družinski očetje in njih družine, brez sredstev in podpore, so izpostavljene naravnost stradanju.
---- ■ —
MR. ANTON GRDINA V AUTO NEZGODI
Začetkom tega tedna, ko se je Mr. Anton Grdina in z njim č. g. p. Jožel Cagram, pomožni župnik pri sv. Štefanu v Chica-gi. vračal iz Indianapolisa, Indiana, kjer je Mr. Grdina prikazoval filmske slike zadnjo nedeljo večer, se je nekje približno na polovico pota med Chicago in Indianapolisom na zadnjem levem kolesu razpočil "tire", kar je povzročilo, da se jima je avtomobil preobrnil. Father Jožef je dobil le male lahke poškodbe, Mr. Grdina pa je dobil poškodbo na vratni kosti, kakor je to ugotovil zdravnik Dr. Uršich pri "X-Ray" pregledovanju. Poškodba ni nevarna, le paziti se bo moral nekaj časa, da se mu bo zopet vse izravnalo in zarastlo. Navdušenemu in požrtvovalnemu možu za narod želimo, da čim prej okreva in ozdravi. Podrobnejše poročilo o nezgodi pa ho objavil v prihodnji številki Mr. Grdina sam.
BARABE POŠKODOVALE ŠOLO
Berwyn, 111. — v torek ni
_____ _____________bil° Pouka v tukajšnji La Ver-
^ Mussolini tudi pripravlja za jgne PubHčni šoli, kajti šolski ^ebiten spopad na francoski iProstori «o bili barbarsko po-°Ji. Vsekakor ie položaj skraj-|škovdovani- v ponedeljek po-'esen in nov temni oblak visi noči 30 neki vandali vdrli v d	t?,,,.^—	poslopje, pomazali stene h
okna šolskih sob z lepilom, zli li lepilo tudi v ure in klavirje, dalje so prevrnili pisalne mize, razbili klopi, raztrgali knjige in zemljevide, razlili črnilo ter pokvarili požarne aparate. Policija domneva, da so morali to delo izvršiti kaki učenci, ki jim šola ne ugaja, in se upa, da bodo krivce izsledili s po močjo prstnih odtiskov. Podoben napad na šolo se je izvršil zdaj že tretjič tekom treh tednov.
-o-
"Vsak naj spozna, da bvez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi. •ramotn' grob in naš mili narod Vi -Jo Šival prepotrebnega bodri!«.'
LAVAL0VA ZAČASNA ZMA€A
POBEG ZLATA IZ FRANCIJE
New York, N. Y. — Negotova situacija v Evropi po
vzroča. da se zaloge zlata čimdal.te b.\>lj selijo i;: Francije v Ameriko. TV ko je Inh'
Parlament mu ob otvoritvi iz rekel zaupnico.
—o—	preti k li torek nakazanega v
Pariz, Francija. — Kritično Parivu zlata za cd;>ošiljutcv v zasedanje francoskega parla j/.niciko r.a skoraj' «0 milijo-menta se je otvorilo pretekli nov dolarjev, dan prej pa celo četrtek in prvi dan je min iza -M milijonov.
predsednik Laval s svojo via ] _____
do odnesel popolno zmago, i	v
reCTlT J.' srr? iz KRIŽEM SVETA
reKei zaupnico s,J45 glasovi
proti 225. Ta zmaga pa je le	Al 77 . ..
začasna in prava borba se bo	~ Aksum Abesin,,a. -Ita-
pričela, ko bo prišlo do deba	oblasti so za
te o vladnih ekonomskih od	f^1"1 domačinom,
redbah. Spor se pričakuje tudi J dV,im ?^ n,lh VVl
glede zunanje politike vlade; Z Zlri^r T T* ----1 , ,	......s katerim bi pokazali svojo
NOV ROP
JAPONSKE
Japonska poslala na tisoče vo
jakov v sevcvnokitajske pro-Zasedli železniške
med tem, ko so nacijonalist: Italiji prijazni in nasprotni sankcijam, s0 pa radikalci nasprotno nevoljni na Lavala zaradi njegovega popuščanja napram Mnssoliniju.
-o-
FEDERALNA PODPORA ZA CHICAGO
Chicago, 111. — Nad dva ir. četrt milijona dolarjev je le-
do Mussoliiiijeve
v n~e.
prege.
nevdanost vlade.
—	Rio de Janeiro, Brazilija. — Vladi zveste čete so pretekli torek v več mestih v severovzhodnem delu države premagale upornike, katere so, kakor se trdi, maščuvali komunisti. V boju z uporniki ' je skupno doletela smrt do 60 oseb.
deralna administracija za jav | — Berlin, Nemčija. _ Kana dela nakazala za ta dela v kor trdijo poročila, ki so pri-1 Chicagi. Porabila se bo svota šla semkaj, so Rusiji ponudeni | za zgraditev par mostov preko krediti od treh evropskih v.e-Chicago reke. Na ta način se lesil, namreč Nemčije, Fran-bo mogel podaljšati Outer cije in Anglije. Bržkone se drive bulevard. Ta cesta vodi bod0 sbvjeti poslužili vseh po-ob jezeru na južno stran me nudb, ker potrebujejo kredi-sta. Podaljšala se bo zdaj še tov za svoje oboroževanje.
—	London, Anglija. — Vesti, da je angleška vlada sku šala ustaviti japonsko prodiranje v severno Kitajsko z grožnjami sankcij, se zanikajo
tukajšnjih krogih. Priznava pa se. da je Anglija skušala prijateljskim potom vplivati na Japonsko.
na severno stran in ob tako skoraj 18 milj dolga, namreč južno od 6700 na sever do 5200.
MALO UPANJA ZA ITALIJO
Chicago, 111. — Neki Donald Davis, ki je prebil na misijonskem delu v Abesiniji skozi pet let in se je zdaj vrnil do mov, trdi, da ne bo Italiji nikoli mogoče, da bi si po ji vrgla Abesinijo. O resničnem stanju se malo izve zaradi ostre cenzure, ugotovljeno pa je, da trpijo Italijani velikanske izgube vsled raznih bolezni, ka terim beli ljudje niso kos. Tudi z bombardiranjem ne bodo Italijani dosti opravili, kajti s tem ne dosežejo drugega, kakor da razbijejo par koč, glo-bočje v notranjščino pa aero-plani ne morejo.
'azdrapano Evropo.
D°BIL ZAHTEVANI PROSTOR — V CELICI
Sg Chicago, 111. — Sem in tja ^ Je gugal neki biciklist pre Uv Cele ceste doli po Michigan k • blizu 115. ceste, ko mu e naproti cestna kara. v^'1* je kar0 ustavil, ko je Hai,e ' da pijani biciklist vozi 0Vn°st proti njemu, in v tUcj.G^»jem trenotku je mož >"6, ,,Ze treščil v prednji del ka-je .^akaj se mi ne umakneš!' k0tJezno zakričal nad voznici ^are, ko se je pobral
ki lVTed tem Vn sta so r>™,
111
tem' ko sta se Prere" bij v, 2 v°znikom, kateri bi se ^fe.^0^! umakniti, se je pri-bi . 1 J
neki policist, ki je vzel
co.	v celico na stražni

je to neki 55 letni Leo mon st.
Goodwine, 12348 So. Saga
POBEGLA DEKLICA SE PREMISLILA
Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek je izginila od doma 14 letna Vivian Murray, 1529 E. Marquette rd. Drugi dan je prejel oče od nje brzojavko iz Munfordville, Ky., s prošnjo, naj ji pošlje denar za vožnjo nazaj, ker bi se rada vrnila. Oče je želji ugodil.
-o-
N« iraniniivpiše vesti so v Arn*»r ^lnvpnni- rifrnif-** trn1
Šangaj, Kitajska. — Med
tem, ko so evropske države zaposlene s problemom Italije, se je pa Japonska spravila na nove pustolovščine na Daljnjem vzhodu in je poslala svoje čete, da zasedejo nadaljnje dele Kitajske, katerih pri dosedanjih svojih roparskih pohodih še ni pograbila.
V sredo je bil izdan japonskim četam ukaz, -naj prično prodirati v severnokitajske province, ležeče v notranjščini velikega kitajskega zidu, katere torej spadajo pod pravo Kitajsko. V četrtek je bilo v teh provincah že na tisoče japonskih vojakov. Pred vsem so zasedli železniško progo, ki vodi od severa proti jugu, in so ustavili vse vozove, ki so bili namenjeni proti jugu. S tem so preprečili, da bi kitajska vlada v Nankin-gu ne uporabila teh vozov za pošiljanje vojaštva proti njim. Japonci ne izjavljajo, da je to kako sovražno prodiranje, marveč trdijo, da se vršijo le "manevri" njihove armade.
Istočasno, ko se je to godilo, je pa japonsko vojaško povel-stvo, nastanjeno v tukajšnjem mestu, poslalo ultimat načelniku kitajske vlade, Čiang Kai-šeku, naj nemudoma prekliče svoje administrativne reforme, ki jih je izdal za severno Kitajsko, češ, da Japonci ne soglašajo z njimi.
1% Jugoslavije«
Tragična nesreča nekdanjega Vranglovega kozaka, rodom ruski Nemec, katerega je zasul plaz zemlje v Slovenskih goricah. — Smrtna kosa. — Številne druge novice in vesti iz starega kraja.
Smrt pod plazom prsti
Ljutomer, 8. nov. — Posestnik Pušenjak je kupil za svojo hišo pri gostilni Triglavu del gozda, ga posekal, potem pa začel odkopavati hrib za hišo, da bi dobil več prostora okob nje. Odpeljal je od hriba mnogo voz prsti na zemljišča raznih posestnikov. Tudi gospa Zupetova, trgovka s papirjem, je kupila od Pušenjaka nekaj voz zemlje, da bi jo navozila okrog svoje hiše. Za nakopa-vanje je najela delavca Karla Hofmana in Vinkoviča. Vinko-vič je kopal na bolj varnem kraju, Ilofman pa je porinil jvoz skoraj do nekaj metrov visoke peščene stene in jo začel izpodkopavati.
Nenadno pa je Vinkovič zaslišal, kako je Ilofman zavpil:
co, namreč 50 letnico organi-stovske službe v Srednji vasi. Sam pripoveduje, da že 70 let služi cerkvi in župnišču.
-o-
Stražnik pretepal aretiranca do smrti
V Škof j i Loki se je mudila skupina ljudi, ki so po raznih lokalih kazali svoje umetnosti. Nekateri teh so v gostilni "Prajerca" igrali karte, kate-' rim je stražnik Lojze napovedal policijsko uno in ob enem aretiral dva igralca ter ju odgnal na poiicijsko stražnico in ju zaprl v posamezne celice. Mlajšega aretiranca je pri ten: občutno pretepel, da je šel ta Brugi dan k zdravniku in javii zadevo orožnikom. Zvečer drugega dne je zopet prišel
stražnik Lojze v isto gostilno, "Joj!" in že je Hofmana za- (poklical istega igralca iz sobe sula prst, ki je zdrsnila s hri- lin ga začel pretepati s penclre-[ba. Bilo je nekaj kubičnih me- kom, ne da bi gledal kam uda-trov. Vinkovič je takbj pokli- ri. Zraven je kričal: "Le čakaj, cal na pomoč posestnika in oba zakaj ->si me naznanil. Me boš
JOHNSON SI ZOPET DAL DUŠKA
Milwaukee, Wis. — Znani gen. Johnson, načelnik bivše NRA, ki je postal odločen na sprotnik New Deala, je imel v torek govor v tukajšnjem mestu, v katerem je kritiziral vladno administracijo, češ, da je večina prebivalstva proti njej zato, ker se obrača k radi kalizmu in zagovarja idejo, da se mora premoženje bolj enakomerno razdeliti.
ITALIIANI NUDIJO ABESINCEM ZDRAVNIŠKO POMOČ
sta nemudoma začela Hofma na odkopavati. Ker pa nista vedela, kje je v trenutku ne zgode stal, sta ga našla šele po kakih desetih minutah. Ta krat je bil že sreski sanitetni referent dr. Ilaring na mestu nesreče, vendar je bila vsaka pomoč zaman. Množina prsti je pritisnila Hofmana k vozu in mu strla prsni koš. O veliki .teži prsti je pričal tudi polomljeni voz.
Truplo ponesrečenca so spravili v mrtvašnico. Ilofman je bil ruski Nemec in je prišel v naše kraje z Vranglovimi ko-zaki, ki so gradili železniško progo. Ostal je v Ljutomeru, se preživljal kot hlapec in dninar in si ustanovil tudi druži-"no, ki ie zdaj izgubila redni-
ka.	X #? 81?
-o--
S palicami sta se
Na Vodnikovem trgu v Mariboru sta se 9. novembra s palicami obdelovala dva mo ška, medtem ko je ženska stala ob strani in glasno klicala na pomoč. Eden moških je nazadnje obležal z ranami na glavi, da so ga morali odpeljati v bolnico, drugega je pa policija vzela v svoje varstvo — Bila sta to 54 letni zida» Ivan Dražbaher, ki je že od ranega jutra zasledoval svojo ženo in jo nazadnje dobil v neki gostilni v družbi s 50 letnim zidarjem Alojzijem Rado vičem, ki se sedaj zdravi v bolnici.
že pomnil, kdaj si šel k doh-tarju!" Na prošnje ljudi, naj ga tako ne tepe, stražnik ni maral in je fanta tolkel še tudi potem, ko je ta omedlel. Poklicani zdravnik je hotel Nezavestnega igralca oživiti z injekcijami, pa se mu ni posrečilo, čez dobro uro je izdihnil. Brezvestni stražnik je v zaporih, ker čaka zasluženega plačila.
-o-
Slika kaže zdravniški šotor v bližini mesta Aksum, Abesinija, kjer so italijanski zdravniki nudili zdravniško oskrbo domačim bolnikom in ranjencem. Na desni se vidi skupina čakajočih pacijentov, da pridejo na vrsto.	_______ . _ ...
Zlata poroka
V Bohinjski Srednji vasi sta praznbvala zlato poroko daleč na okrog znani "Žvanov oče,' organist Jernej Grm in njegr va žena Franca, sestra zadnje ga oskrbnika nekdanjih plav-žev na Stari Fužini—Matevža P5evca. "Žvanov oče," je bil rojen leta 1858 v Boh. Srednji vasi. Poleg zlate poroke pra znuje letos še drugo 50 letni
Potres
Potres v Banjaluki, ki je trajal, več tednov, je napravil precej škode. Porušil je zidove starejših stavb in novejše ptavbe nekoliko prerahljal. Ljudstvo je v strahu več noči iprebilo na prostem. Človeških žrtev ni bilo.
/	s
Družinska
PRAT1KA
ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA
Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasijo o ljubljanskem kongresu in o raznih drugih dogodkih. Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite jo takoj, dokler je v zalogi.
Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča »e od:
KNJIGARNA
AMER, SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,
CHICAGO, ILL.
! man f
"AMERIKANSK1 SLOVENEC*
Sobota, 30. novembra 1935
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski
list v Ameriki. r Ustanovljen leta 1891.
P""'	(-,
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: jI849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
..$5.00 .. 2.50 .. 1.50
Za eelo leto? Za pol leta .... Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto______________________$6 00
Za pol leta __________________________________3.00
Za četrt leta .............................. 1.75
Posamezna številka-------------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act o i March 3, 1879.
The first and, the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................
For half a year _______________
For three months —.........
____$5.00
____2.50
____1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __________________________$6.00
For half a year ____________________________ 3.00
For three months ____________________ 1-75
Single copy.................................. 3c
Napetost na Vzhodu
vila nadškofa in nas vse priporočila v molitev. Dalje je govoril Father Oman, ki je pove dal, kako je bil poslan v staro domovino z nalogo, da nam pripelje pre vzvišenega gosta Povedal nam je tudi par krat kočasnih, da smo se prav od
lz vzhodne Azije prihajajo nove vesti, ki ne pomenijo nič dobrega. Vsaj ne za sovjetsko Rusijo ter njene interese, zoper katere je naperjen novi agresivni poskus japonskega imperializma.
To pot gre za konflikt na meji med Mandžurijo in tako imenovano Vnanjo Mongolijo. Spričo znanih odnoša-jev obeh teh dveh dežel je takoj jasno, da gre tu za konflit med sovjetsko Rusijo in Japonsko, za novo napetost med obema velesilama, ki si stojita v imenovanih dveh deželah nasproti.
Kje in kako se je začel spor, je težko reči, zakaj že pred meseci se je naznanil svetu prvi konflikt na meji med obema pokrajinama. Odtlej se pač stvar ponavlja, kakor zahteva japonski vojni, odnosno ekspanzijski načrt, zakaj iz mejnih spopadov se tako lahko izcimijo večje stvari. In vrh tega je mejni spopad prav lahko inscenirati v onih pustinjskih področjih, kjer malokje natančno ve, kje poteka meja.
. V kolikor svetovni časopisi beležijo te konflikte, se strinjajo v presoji, da so jih inscenirali Japonci, ki so dejanski gospodar Mandžurije. Pač malokdo dvomi, da bi se pri tem motili, saj je japonska agresivnost postala znana in očitna vsemu svetu. Prav zato se ne moremo čuditi, če se že navajajo poročila z Daljnega vzhoda, ki pripisujejo mandžursko-mongolskim sporom jako velik pomen ter jih premotrivajo silno resno, računajoč že z možnostjo, da se iz tega razvije nič manj kakor oborožen konflikt: japonski vojni pohod v Vnanjo Mongolijo. Jako resno se postavlja pred svet možnost, da bo v kratkem priča novemu podvigu japonskega imperializma, podvigu, ki ima za cilj razširjenje japonskega vpliva na Vnanjo Mongolijo, kjer je doslej prevladoval vpliv sovjetske Rusije. To pa so vsekakor že prav velike reči.
Na prvi pogled stvar preseneča. Zakaj po likvidaciji diferenc v Mandžuriji, likvidaciji, ki je za Rusijo pomenila popolno opustitev mandžurske železnice in popoln umik iz te dežele, je bilo misliti, da bo sedaj Japonska vsaj za nekaj časa saturirana, pa da ne bo še nadalje silila na agresivna in ekspanzivna pota zoper Rusijo. Toda pokazalo se je, da so v Tokiu namenjeni, temeljito izrabiti priliko, ko se sovjetska Rusija odlikuje po toliki miroljubnosti, pa io oslabiti čim bolj, zlasti pa jo potisniti kolikor mogoče daleč nazaj.
V Vnanji Mongoliji, se je utrdil ruski vpliv še v 'carski dobi in tu je bilo ono področje, kjer se tudi .v sovjetski dobi ni zmanjšal, marveč morda celo ojačil. V deželi se je izvedla sovjetizacija in tesna priključitev na Rusijo, dasi se je v formalnem pogledu ohranila podrejenost Kitajski. Vnanja Mongolija pa ima lahek priključek na sever k Sibiriji, dočim vodi do prave Kitajske dolga pot po pustinji in puščavi, enako kakor jo loči pustinja tudi od Mandžurije. Pričakovati bi bilo tedaj, da se japonske ekspanzivne težnje semkaj ne bodo obračale. Ako ni tako, marveč vi-
dimo agente Tokia na delu tudi v tej oddaljeni pokrajini, gleškem jeziku, moremo zaključiti, da smatrajo Japonci priliko za izredno ' Bili smo tudi v dvorani, kjer ugodno, da se Mongolija če že ne povsem podredi, pa vsaj ^^ZmlT^lZ iz nje izloči ruski vpliv.	_ 'Germ je prvi izrazi] v imenu ce_
Za Moskvo bo to jako važen memento, da se Tokio pri- lega .zbranega občinstva, kako pravija na končni spopad in da smatra vse drugo samo za 'se veselimo in radujemo, da uvod in pripravo. Gotovo je, da Japoncem ni za mongol- 'imamo v svoji sredi tako viso-sko pokrajino, saj bi ne vedeli kaj početi s tako deželo, ki gosta iz ljubljene domovino vemu načinu življenja povsem tuja toda tu gre za ~ £	£ ^ takticnevakcije, za oslabitev nasprotnika, kateremu name- PetroSi ki je tako lepo pozdra rava Tokio vzeti vse bolj važne predele. Ne more biti dvoma, da bodo Japonci šele takrat zadovoljni, kadar si bodo osvojili rusko primorje z Vladivostokom. Japonska vojna stranka ne prikriva teh osvajalnih načrtov, opozarjajoč neprestano, da morejo Rusi s svojimi avioni ogrožati japonska mesta iz Vladivostokom, dočim se Japonci nad ruskimi mesti ne morejo znesti. Dokler bodo Rusi segali do Tihega oceana, toliko časa se Japonska ne more čutiti varno, tako argumentirajo predstavitelji japonskega imperializma, ki se sistematično pripravljajo na bodoče velike konflikte.
Napeti položaj v Evropi obeta Japoncem ugodno priliko, ko se Rusija ne bo mogla dovolj brigati za azijske zadeve v bojazni, da bi mogli njeno zadrego izrabiti njeni zapadni sosedje, posredni in neposredni. V Tokiu očivid-no računajo, da bo pod temi okolnostmi Moskva hitreje pripravljena za kompromis, pa celo za umik in da bo dvig nila roke tudi od Vnanje Mongolije, kakor jih je od Mandžurije. Če so taki računi pravilni, bo pokazala šele bodočnost, vsekakor pa je za Sovjetsko Rusijo Vnanja Mongolija vse drugače važna stvar nego je bila mandžurska železnica v deželi z izgubljenimi političnimi pozicijami. V Mongoliji gre za deželo, ki je prevzela sovjetsko socialno-politično uredbo, ki je dejansko del sovjetskega sistema. Umik s tega področja bi zato pomenil poraz v lastnem področju, bi pomenil tudi kapitulacijo notranjepolitičnega značaja, pa bi hkrati silno prizadel sovjetski ugled in prestiž v osrednji Aziji in po vsem svetu. Zato moramo računati, da tu Japonci ne bodo imeli tako lahkega posla.
spoštovane družine. Novoporo-čencema želimo veliko sreče in božjega blagoslova v no vem stanu.
Mestne volitve se nam bližajo in sicer se bodo vršile prihodnji torek, 3. decembra Kakor izgleda, bodo jako ži vahne. Kot mi je dosedaj zna no, kandidira za aldermane sedem rojakov Slovencev in trije druge narodnosti. — Tukaj bi bilo pravilno, vso stvar dobro premisliti, kako bomo
do šli hitro od rok, ker ne bo treba spreminjati kulis, kar je tako mučno za gledalce, ki se med spreminjanjem samo dolgočasijo. Tega torej sedaj ne bo.
Da boste imeli popolen užitek od igre, vam je zagotovljeni, saj so igralke samo do bro izvežbane, poleg tega pa tudi iznadljive in si znajo po magati iz vsake zadrege. Šle so na lov in pridobile za sodelovanje v igri tudi moške, ki
volili. Ce vse stvari dobro ne j jih že poznamo, da so na odru premislimo, se kaj lahk0 zgo- kot doma. S tem nam je zago-di, da vse skupaj izgubimo, tovljeno, da bodo 'igralci in M'oje mnenje je, da podpira-j igralke najbolje izpeljali svo mo take kandidate, do katerih je vloge. Od vsakega kluba jih
imamo zaupanje, nikakor pa
srca nasmijali. Za njim je na- |ne take, ki nas poznajo samo stopil kot gov'ornik sam prev zvišeni nadškof, ki nam je tako od srca govoril o domovini in nam priporočal, naj naša mladina varčuje, da bo zamo-gla |^kedaj pogledat r'ojstni kraj svojih roditeljev. Posebno je tudi zatrjeval mladini, da naj ne pozabi milega slovenskega jezika. Govoril nam je o naši lepi slovenski pesmi, ki je najmočnejša vez med na-
ob času volitev, potem smo mu pa tujci.
Cenjeni volilci, kakor sem že poprej omenil, kandidira sedem Slovencev za aldermane in eden za sodnika. Vsi se vam lepo priporočajo za izvolitev, zlasti se vam pa priporoča mo ža, oziroma fanta, ki je zmožen in vreden tega urada. Vanj lahko zaupate. Je član velike družine in ve komu je
mi v Ameriki in domovini, ka- ,za pomagati. Ta kandidat je tero naj' tukaj v tujini gojimo Joseph Pucel. Priporoča se
z vso skrbijo. Zlasti naj tudi šolska mladina poje ljubke domače pesmice. Te jo bode utrdile v ljubezni do materinega jezika, ki ga zlepa ne bodo pozabili.
Šolski otroci so potem prav lepo zapeli "Lepa naša domovina...", ki nas je v resnici razveselila in zadovoljila.
Lahko po pravici še to zapišem, da med najbolj veselimi je bil naš č. župnik p. Ciril, ki je stregel pri sv. maši prevzvi-šenemu nadškofu. Kljub svojim 76 letom, je bil tako uren kot 16 letni mladeni
VESELI SPREJEM LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA
Pueblo, Colo.
Mesec dni že poteka, odkar smo doživeli lep in vesel dan, ko smo pri cerkvi Marije Pomagaj sprejeli prevzvišenega ljubljanskega nadškofa dr. Gregorija Rožmana, ki je prišel iz daljne Jugoslavije, da vidi svoje rojake v tujini. Vesel jo bil prihod in sprejem visokega gosta. Ze ob 5. uri popoldne se je pričelo zbirati ljudstvo k cerkvi, dasi je zaželjeni in težko pričakovani nadpastir prišel šele ob sedmih zvečer. Vse je bilo krasno okrašeno, Vse.v mlajih in zastavah, samo škoda da je bilo že zvečer in se teh dekoracij ni tako opazilo, kot bi se jih ob belem dnevu. Z drhtečimi srci smo pričakali poslanca domovine in ga spremili v cerkev, kjer se je razlegalo veselo petje. Ljudstva je bilo toliko, da smo se bali, da bo zmanjkalo za vse te prostora. Začele so se pete litanije, katere je zapel Father Oman, po litanijah je bila pridiga, katero je imel prevzvišeni nadškof in po pridigi je bil blagoslov v. Najsvetejšim. Drugi dan se je začela štirideseturna pobožnost. Vse dni štirideseturne pobožno sti smo imeli čast imeti med se-
vam, da pri volitvah v torek 3. decembra, oddaste njemu svoje jgiateove. — Prihodnjič pa kaj drugih novic. — Pozdrav čitateljem in naročnikom.
Poročevalec
-o-
REDKOST NA MILWAU-ŠKEM ODRU
Milwaukee, Wis.
"Kdaj bodo spet kako igro igrali?" gre vprašanje od ust do ust v naši naselbini že dalje časa, zlasti med tistimi, ki sc tako radi šli gledat naše oder-K'3 smo is]s-e predstave. — Upraviqenc. ga videli, kako z veseljem je |je to vprašanje, kajti izgleda,
boj visokega gosta, ki je imel vsaki dan ob sedmi uri sv. mašo. — Kar pet pridig je imel prevzvišeni in njegove ;krasne besede si bomo za vedno vtisnili v spomin. — Prva pridiga je bila od veličastnega evharistič-nega kongresa v Ljubljani. Kako verno smo poslušali pripovedovanje, kako je ljudstvo tam v domovini pozdravilo in počastilo evharističnega Kralja. Druga, kako je spremljalo čudodelno Marijo z Brezij v Ljubljano, ko je romala na evharistični kongres. Cele vasi so jo navdušeno pozdravljale. Tretja pridiga je bila o četrti božji zapovedi, kako moramo starše spoštovati, četrta pridiga je bila, zakaj je Jezus dal prvo sv. obhajilo apo-stolom-možem in ne Mariji, četudi je bila njegova mati in nam lepo razložil, da možje morajo biti prvi in prvi naj bodo tudi pri obhajilni mizi. Peta pridiga in sklepna pridiga štirideseturne pobožnosti je bila o trpljenju božjega Sina in našega Odreše-nika, kateremu ni Oče prizanese! in je moral kelih trpljenja izpiti do dna. Krasne in ginljive so bile besede, ki nam jih je govoril in vtisnili si jih bomo v srce. — Tudi Father Oman je
imel dve pridigi in sicer v an-
opravljal to opravilo, ( smo bili še mi vsi veseli, tudi naši otroci, ki so nadškofu tako lepo odgovarjali po slovensko, dasi dru-gekrati samo nekako stokajo in le malo iz sebe spravijo slovenščine. Sedaj so pa vsi znali lepo slovensko govoriti. Prevzvišeni nam je tudi povedal koliko časa je že v naši novi domovini Ameriki in da bo šele po novem letu prišel v belo Ljubljano.
Naj Vsemogočni blagoslovi pota po katerih sedaj prevzvišeni nadškof hodi po Združenih državah, naj blagoslovi vsa njegova dela med slovenskimi rojaki. Naj njegovo delo stotere poplača. Mi pa obljubljamo, da se bomo vedno spominjali njegove priprostosti in ponižnosti, da je tako prijazno govoril z vsakim. Bog blagoslovi našega nadškofa dr. Gregorija Rožmana ! — Pozdrav naročnikom tega lista.
Johana Starcer
-o-
NOVICE IN DRUGO Z ELY
Ely, Minn.
Prav veselo svatbo smo imeli v ponedeljek 25. novembra, ko se je poročila Miss Marija Prešem, hči dobro znane in spoštovane družine Frank Pre-šern. Poročila se je s Frank IZašprer. Tudi ženin je član
je nekaj, tako bo sodeloval Naprej, nekdanja Danica, dramski odsek Lilije, itd. Edi no kar je sedaj potrebno je to, da ljudstvo pokaže s svoje udeležbo, da je dovzetno za' igre kljub depresiji in da svojo navzočnostjo navduši to žensko gibanji, kajti šle so na delo v zaupanju, da bo ljudstvo razumelo njih žrtve in delo in stroške, ki .so združeni s tako prireditvijo. Nič več kot prav ni, da jim napol nimo dvorano in na ta način pomagamo do novega dramskega življenja v naši naselbini. — Igra bo, kakor je zgoraj poročano popoldne ob 2:30, zvečer se pa nadaljuje pevski program in druga za bava. Kateremu je torej mar do dramatike in lepega' našega slovenskega petja, -naj se v nedeljo 1. decembra potrudi v S. S. Turn dvorano.
"Buster drame"
-o-
ČLANICAM PODR. ŠT. 5, SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V INDIANAPOLISU
Indianapolis, Ind.
Opozarja se članice naše podružnice Slovenske ženske zveze, da se prav gotovo udeleže seje ki bo v nedeljo 1< dec. ob 3. uri popoldne. To je/ glavna letna seja "in 'pSo^ je članic, da se seje udeleže vsaj enkrat na leto, da se ka,i dobrega ukrene za naprej. Ka*
da je popolnoma zamrlo tisto nekdanje navdušenje med oderskimi igralci in igralkami Vse je nekam mrtvo in če
vprašaš kaj je temu vzrok, dobiš kratek odgovor: — kriza.
—	Res, če smo vse obesili n'.<
"puldo" te starke krize, za- . v,	,
..,...».	.... . tera clamca se ne bo te seje
kaj bi ji se tega ne naprtili in , . VM , .	,
,	• „,„ udeležila, plača 10c v drust-
—	amen — konec je vsega	' 1
razlaganja zakaj in čemu...
Tako je torej, bi se reklo, toda ni tako, ker vsa korajža še vendar ni splavala po michi ganskem jezeru. Naše ženskf o se zganile to pot in sicer jc oživela naša 'Planinska Roža/ One pravijo, da mora biti kri ze konec in spet moramo igra ti kot nekdaj, da se zopet raz-vesele in razvedre ljubitelji iger. Poiskale so prav te žen ske, primerno igro — "Kapri časti soprog" so ji dale ime, katero bodo ujprizorile v ne deljo 1. decembra v S. S. Turn dvorani ob 2:30 popoldne.
Verne, da česar se ženske polotijo tudi izpeljejo in to smemo po vsej pravici pričakovati tudi sedaj. Igra je lepa in podučljiva in ne ravno prekratka — nad dve uri bo trajala, pa je polna zanimivosti da se ne boste prav nič dolgočasili, ampak se' iz srca nasmijali. Dejanja in prizori bo-
veno blagajno, tako se je gia* sil sklep zadnje seje. Po sej' bomo tudi oddale posodo, ka' tera jo bo dobila in pa ena članica prinese nagrado za" stonj. Članica, katera želi to dobiti pa mora biti navzbča-zato pridite vse. .— Pozdra^ starim in novim uradnica!*1 SŽZ.
Tajnica
--o--
KMALU BI JO BIL IZKUPl1
Pariz, Francija. — Kakor g0' vore poročila iz AbesinijH", s° abesinske krogle izstrelile zraka aeroplan, ki ga je vod"1' Mussolinijev ^et, grof G. Ciano-Posrečilo se mu je toliko, di prišel do Makale, kjer se .1e pod pokroviteljstvom itali.U'n* skih pušk spustil na zemljo 111 je ostal nepoškodovan on in m0' štvo z njim.
-o-
iitajte In širite list "Amerika"' ski Slovenec"!
7,1,ATO MESTO IN TARZAN
(Metropolitan Newspaper Scrvice)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Nemope je vsa muhasta," je svaril Gcranon Tarzana, ko sta dospela do kraljičine palače. "Vedno jc dolgočasna in na vse načine si hoče krajšati, to zoprno dolgočasje. Kolikokrat si v tem dolgočasju poišče taka pota, da bi človek mislil, da se ji bo ponesrečilo, pa vselej se ie izkopala iz zagate."
Ko sta prišla do palače, ni bilo treba Tarzanu čakati. Takoj je bil poklican v slonokoščeno dvorano, kjer je našel kraljico Nemone v skoro istem položaju kot takrat, ko jc bil prvič tykaj in poleg nje je stal Erot, kot prejšnjo noč. Sprejela ga je z nekoliko prisiljenim nasmeškom, Erot ga je pa grdo gledal.
"Danes zjutraj," je pričela pripovedovati kraljica, "smo se nekoliko pričkali in sklenili smo, da se tudi ti in Gemnon udeležita naše zabave. Včeraj so namreč moji vitezi vjeli nekega vojaka sosednjega mesta Athne, s katerim se bomo nekoliko pozabavali." Tarzan ni povsem razumel, kaj s tem misli.
Niti ni Tarzana posebno zanimalo, kaj bi nai vse to pomenilo in kakšna zabava se ima vršiti. Preveč je mislil na prejšnjo noč in na staro M'duze in čudil se je, kako da mu hodi pred oči ta stara tuja ženska. "Pojdi in povej, da smo pripravljeni," je rekla Nemone Erotu, ki je odhajal iz dvorane.
i e poleg vašega imena in naslova Dznačba '11-35' je to znamenje, da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova.
pobota, 30. novembra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC*
Stran 9
ZA NAŠE GOSPODINJE
gospodinja kuharica
Zelo važno opravilo v kuhinji je snaženje kuhinjske posode kakor križnikov, škode lic, skled in skledic ali z eno besedo: belo pomivanje. Za to pomivanje je treba vroče vode, ki se mora dovolj zgodaj pripraviti, da je, ko se rabi, na mestu. Za pomivanje se rabijo tri ptosode, ki so lah ko banjice, škafi ali pa velike sklede. Ena posoda služi za prvo pomivanje, druga za splakovanje, tretja za polaganje umite posode. Pri pomivanju se ne sme štediti z vodo. Le v obilni vroči vodi se posoda lepo sveti. Pred pomivanjem se spravijo vsi ostanki, ki se porabijo za živino, kokoši, psa ali zajce, če so pri hiši. Osušeno belo pomivanje zbri šemb še s čedno krpo in spravimo na določen prostor. Za Pomivanje se poslužujemo bele krpe, s katero drgnemo umazano posodo.
Za belo posodo pridejo lonci, kožice in ponvice.> Ker ta Posoda od plamena zunaj po črni, jo je treba zdrgniti z drobnim peskom ali »epelom.
Leseno kuhinjsko orodje kakor deske' za testo, sekalnice, žlice in kuhalnice zribaj z drobnim peskom in gorko vodo, nato jih zrni j z vročo vodo in splakni z mrzlo. Na gor-kem na štedilniku se lesena Posoda zveriži in potemni, zato jb suši vedno na zraku. Polivati z milom leseno robo ni Priporočljivo, ker les vsrkava frtilo in se jedi kaj rade najamejo milovega okusa in duha. Tudi snaženje s sodo ni na mestu; soda potemni les, pri deskah za meso in slanino se spoji kemičnim potom , s tolščo in tvori milo.
Zelo grda navada je pušča U žlice in kuhalnice med ku-K v jedi. Žlica se navzame '°lšče in drugih snovi in se ne c'a več lepo ognažiti. Jed, v kateri se kuha žlica, spremeni kolikortolikO okus, zato naj se ta navada pri kuhanja popolnoma opusti. Madeži od zelenjave, ki se z ribanjem s pe-skom ne odpravijo, odpravi z žveplom. Madež zmoči in drži ^ad posodo, v kateri si zažgala košček žvepla. Moč žvepla ttiadež odstrani. Seveda mo-J*aš potem še tisto orodje zri-bati in dobro splakniti in posušiti.	v
Pločevine (plehe,) ki služi Jo za pečenje drobnega peci va in drugih stvari, ni dobro Pogosto umivati z vbdo, ker Pi'av rade zarujave. Ce pa jih Pomiješ, jih dobr0 obriši in ^uhe namazi z mastjo. Še boljše pa je, da jih snažiš na sledeči način: Razgrete odrgni s folj0 in jih potem prav dobro temeljito zbriši s papirjem. Spravljene morajo biti na su-
hem prostoru. Kožice iz kosi tra in modele najlepše osna-žiš z zvitkom preslice in vročo vodo. Da se prav lepo svetijo, jih razdrgni s stolčeno kredo ali opeko in trdo obriši z vol neno krpo.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI
Svileno perilo likaj med dvema robcema, sicer se lahko mezgo niti in tudi izgubi blesk in prožnost.
♦
Ako postanejo čevlji vsled mokrote trdi, jih izmijmo s toplo vodo, nato pa namažemo
z ricinovim oljem.
*
Ako rabiš samo jajčni be ljak, lahko več dni ohraniš rumenjak, če ga pokriješ / mrzlo vodo.
*
Da se sirkova metla dalje časa ohrani, jo vsak teden vtakni par minut v vroč lug.
ORJAŠKI DEČKO
ZDRAVSTVO.
važnost mleka v prehrani
Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York.
Preveč ljudi smatra mleko le kot hrano za otroke in do jenčke in pri tem pozabljajo na dejstvo, da odrasli potre bujejo snovi, ki so v mleku, da prehranjajo zobe in kosti, kakor da dajejo ravnotežje pre-lrani. Malokodo se zaveda, da bi mogel dolgo časa živeti na samem mleku, pa zares glaso-viti pokojni Dr. S. Weir je predpisoval lečenje, obstoječe iz popolnega odpočitka in same mlečne prehrane.
Mleko je jed, ki tvori najbolj popolno hrano izmed vseh. Za nekoliko mesecev je edina hrana za dojenčka. Vsebuje vse snovi, ki jih potrebi! je telo rastočega otroka. Ni-kaka druga jed ni tako boga ta na mineralih, potrebnih za zgradil jo čvrstih kosti in zdra vih zob. Vsebuje vitamine, ki jih telo potrebuje za rast. Pre bavlja se prav zlahka.
Preveč ljudi pa se ne zave da, da moški in ženske so le odrasli otroci.in da, kar je bile dobro za nje v rani mladosti, je' dostikrat tudi dobro v po znejših letih. Mleko je bogato na apnu' in fosforu, katera dva minerala naše telo mora imeti v vsaki starosti. Vsebuje mast in sladkor, ki nas zalaga ta z energijo, in končno nam daje znatne količine prvovrstnih protejinov, ki omogočajo telo, da more nadomestiti obnošene tkanine, in da raste in se stalno razvije.
Odrasli človek, ki dodaje mleko k svoji dnevni prehrani, večinoma kmalu občuti znat no zboljšanju v zdravju. Kri
^ v
Skupna površina ozemlja pa, ki odtaka svoje vodovlje v re ko Mississippi s pritoki vred, znaša več kot 1,250,000 milj, kar je več kot tretina skupne površine Združenih Držav.
Največja reka na zapadni strani Združenih Držav je Columbia River. Od izvira v British Columbia pa do izliva v
RAZNOTEROSTI
ZRAČNE VOJNE PRED — mednarodno ime, kravata.
12.000 LETI	V dobi tridesetletne vojne
Veliki indijski angleški dnev- in tam okrog hrvaški vojaki v
nik "Statesman" uvotavlja, da cesarski so ljudje zračno vojno poznali že okrog 1. 10.000 pred našim štetjem. List navaja poročilo,
armadi nista zbujali pozornosti samo s svojim izrednim pogumom, temveč tudi s pisanimi ovratnicami, ki
morje pretaka 1400 milj — ki ga je dal o tem indijski so bile pritrjene okrog vratu z skbzi državi Washington in učenjak V. R. Ramačandra vozlom. Vojaki so imeli takšne Oregon. Tudi reka Columbia jDišidar z vseučilišča v Madra-
ima nekoliko važnih pritokov, su na nekem predavanju o in-
izmed katerih je poglavitei, jdijski prazgodovini.
En inč manj kakor sedem čevljev meri orjak, ki ga kaže gornja slika ob katerem izgledajo ljudje normalne velikosti kakor mali paglavci. Ta velikan je rumunski boksarski prvak, z imenom Mitu. Gornja slika je bila vzeta, ko je prišel v Pariz na obisk.
v»o mišlenje, da mleko odebe- lorij na dan in treba pač re-
luje, je mnoge ljudi, zlasti mlade ženske, odvrnilo od navade nilekopitja. Mleko ima odebelujoč vpliv le v razmerju kalorij, ki jih prispeva, in kvart mleka vsebuje le 750 ka-larij (gorkotnih enot.) Telo pa potrebuje 2000 do 2500 ka-
gulirati vživanje drugih jedi. tako da mora mleko imeti sv o je pravilno mesto v dnevni prehrani. Ako se ravnamo ,po tem pravilu, dobimo od mleka korist vseh njegovih vredno sti, ne da bi povečali svoje teže.
AMERIŠKE REKE
Poprej so bile reke v Ameriki poglavitne prbmetnG pot? za trgovino, ali z razvojem železništva so polagoma zgubile svoj pomen kot prometno fredstvo. Vodne poti Ameriki fo dandanes pomembne zlasti ibt neizčrpljivi viri vodne sile, n o vprašanju privatne ali via dne kontrole hidro-električnih podjetij se vodijo ostre poli tične borbe. Imamo več kol 3200 lakih / vodo-elektrarn \ Združenih Državah, ki ^ala-gajo ameriške hiše in industri je s 16 miljoni konjskih sil vsako leto. Preiskave inženir jev so pokazale, da, ako bi se vse vodne sile Združenih Držav popolnoma razvile, bi mnogo več miljonov hiš, i'arm in industrij v stotinah mest moglo dobivati elektriko po jceni. V nadi, da se tak razvoj dovrši, je vlada v dolini reke [Tennessee in drugod začela z gradnjo dalekosežnih električ nih projektov.
Katere so največje ameriške vodne poti in viri vodne sile? Ogromna reka Mississippi
'Oče vod" — je glavno steblo največjega odvodnega sistema severne Amerike. Zavzema skoraj vso dolgost Združenih Držav, od sto milj znotraj Kanade do Mehikanskega zaliva, v vodnem toku 2550 milj. Ile ka tvori mejo, deloma ali popolnoma, destorice držav in ob njenem bregu ležijo štiri velemesta — St. Louis, New Orleans, Saint Paul in Minneapolis — poleg sedemnajstih manjših mest. Petinštirideset izmed 100,000 pritokov velikanske reke je pristopnih plovbi v razdaljih od 100 do 2500 milj.
Missouri je največji pritok reke Mississippi in je ogromna reka sam na sebi; ob njem le žijo taka mesta kot Sioux Citv, Kansas City in Iowa City. Po dolgosti največji pritok za njim je reka Ohio, ki začenja v Pittsburghu iz pritoka Alleghany in Monongahela rek in se vliva v Mississippi in je 975 dolga.
Tennessee je drug važen pri tok Mississippija in njegov ne-
Snake River. Morda najbolj slikovita. reka v Ameriki je Colorado, ki teče skozi države Colorado, Utah, Ariz'ona in Ne vada; njegov tok je 2000 milj dolg in izliva se v Kalifornijski zaliv v Mehiki. Visoki obronki reke Colorado se nekje vzpenjajo do višine 7000 čevljev nad strujo, tam kjer tvorijo največji klanec na svetu, Grand Canyon. Stene klanca se dvigajo dostikrat navpično za daljavo mnogih tisoč čevljev v nekaterih mestih, drugje se stena vzpenja nad steno, tvoreč prekrasne terase V reki sami je mnogo vrtincev in slapov.
Nabolj poznane reke v se-vero-vzhodnem delu Združenih Držav so >one, ki se izliva-n i jo v Atlantski ocean oziroma v obširne zalive, ki vodijo v odprto morje. Hudson, veličastna reka, toliko pomembna za svoje naravne lepoto, kolikor za važno plovbo, teče južno od severa države New York in se po 300 miljah izli va v ocean pri mestu New York, kjer tvori del newyor-škega pristanišča. Reka Dela ware, ki je tudi 300 milj dolga in se izliva v Delaware zaliv je plovna za največje la-dije do mesta Philadelphia. Reka Potomac, ki se izliva v Chesapeake Bay po toku 200 milj, je plovna do mesta Washington. Tudi manjše reke, kot Connecticut River, Savannah, Kennebec in Manchester, so velike lokalne, važnosti.
Poleg rek najbolj značilno potezo ameriškega vodopisja tvbri niz sladkovodnih jezer, ki se raztezajo on severni me ji Združenih Držav. "Velika jezera" — Superior, Michigan, Huron, Erie in Ontario — so pravcato ameriško sredozemsko morje. V nje pritaka voda iz ozemlja 90,000 kv. milj in se odliva v reko St. Lawrence in tako v morje. Sevei\>zapad se mora njim zahvaliti za svoj razvoj in ob njih so se razvila velika mesta kot Toledo, Chicago, Cleveland, Milwaukee in Buffalo. Vez med jezeri Erie in Ontario tvori reka Niagara, ki v svojem naglem padu 165 čevljev tvori najznamenitejši vodopad na sve tu, ne le znamenit po veličastni prirodni lepoti, marveč tudi kot velik vir električne energije.
F.L.I.S.
Učenjak je dejal, da so pred časom odkrili v Indiji 125 napisnih plošč, iz katerih bi bilo razvidno, da so bile vojske že v tistem davnem času oprem ljene z letalnimi stroji, ki so imeli prostora za tucate oseb. Ti stroji so bili iz lesa in so imeli obliko slonov, konj, opic, ptic itd. Indija je v tistem času imela tudi izvrstno mornarico.
ovratnice iz navadnega blaga, častniki in deikleta pa iz svile. Te pisane ovratnice so nemški kmetje in meščani imenovali v svojem dialektu "krovtote" in iz tega je nastala beseda "kravata." L. 1660. so službovali hrvaški najemni vojaki tudi v francoski armadi in so prišli v Pariz. Parižanom so njih ovratnice zelo ugajale in ni trajalo dolgo, da so jih začeli še sami nositi. Iz Pariza se je vojno kravata osvojila Francijo in od tam polagoma ves svet.
Dišidarjeve trditve so v znanstvenih krogih ■ zbudile mnogo skepse. Ce že obstoj o takšne napisne plošče, potem zvirajo gotovo iz dosti poznejših časov, ko so znali ljudje i sploh pisati in to postavlja
stvar seveda v povsem druga«- "tove ,mrti na mlčin_ 0 katerem no luč. Tudi ni izključeno, da gre samo za nekakšno utopi stično poročilo o vojnah v davni bodočnosti — utopijo, ki pa itudi ni nezanimiva.	i
BOMBE GA REŠILE SMRTI
Mexico City, Mehika. —Neki Manuel Topete, brat gover nerja mehiške države Jalisco, je bil pred par dnevi rešen go-
indijansko ime, ki pomenja |odvisni tok je 800 milj dolg.
ZA ROŽIC
BABON PRED DVIGOM V STRATOSFERO
se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari 'domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene.
Dinarji:
Za $ 2.75........................100 Din
Za $ 5.10........................200 Din
Za $ 7.20........................300 Din
Za $ 9.60........................400 Din
Za $11.70........................500 Din
Za $23.40......................1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite............$ 5-75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.10
Za $40.00 pošljite............$41.25
Za $50:00 pošljite............$51.50
Lire:
Za $9.20..
...........100 lir
Za $87.25.
Za $44.00... ........1000 lir
.500 lir
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICE
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1849 W. Ccrmak Rd.,	Chicago, Illinois
"Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne damo iz rok prej, kot na smrtni postelji amerikanskega lovenstva.
KAJ RAZUMEMO POD "KONJSKA SILA"?
Kdor je količkaj študiral fiziko, ve, kaj hočemo označiti s "konjsko silo," kaj se pravi« da'ima ta motor toliko in toliko konjskih sil. Konjska sila je sila, ki jo potrebujemo, da dvignemo v eni sekundi tovor 75 kg en meter visoko. Kako pa je prišel človek do tega, da je .ta silo nazval "konjsko"?
V	londonski pivovarni so leta 1785 postavili prvi parni stroj, ki je gnal vodno črpalko. Ta je črpala vodo iz velikega vodnjaka in jo dovajala pivovarni. Dotlej so za to delo potrebovali 35 konj. Ko sta Boulton in Watt postavila svoj parni stroj, so morali konje odpustili iz službe. O tem parnem stroju so potem dejali, da nadomestuje 35 konj, da je njegova moč enaka moči 35 konj. Deset let nato so gonilno silo stroja podvojili. Nato so dejali, da so s tem dvignili gonilno silo na 70 konjskih sil. Ta stroj je ostal v londonski pivovarni sto let. Zdaj ga hra nijo v Sidneyu, glavnemu me stu Avstralije.
V	tem primeru se je zopet pokazalo, kakb važno vlogo igra goli slučaj pri označbi raznih izumov in odkritij. Ali ni čudno, da se Amerika, ki jo je vendar odkril Kolumb, ne imenuje Kolumbija, temveč Amerika? Amerigo Vespucci je vendar prispel v Ameiuko za Kolumbom. Ker je svoje potdvanje in Ameriko samo bolj podrobno popisal, so ljudje to deželo imenovali po njem.
-o--
IZUMITELJI OVRATNICE
izjavlja, da je bil naravnost čudežen. Neka tolpa ga je ujela in pripravila se je, da ga bo linčala. Mož je imel že vrv okrog vratu in so ga par krat potegnili kvišku, ko se je pripetilo nekaj nepričakovanega. V zraku se hipoma pokažejo aeroplani, ki prično zbrano druhal obmetavati z bombami. Množica se je razbežala in mož je bil na ta način re šen. Rešile so ga federalne aeroplanske čete, ki so vrgle bombe na množico z domnevo, da imajo pod seboj zbrane upornike.
Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano
Chicago, 111. — "Trinerjevo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerodnostih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna l'avlus. Nikarte delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Trinerjevo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih.
TRINERJEV ELIKS1R GRENKEGA VINA
Joseph Triner Company, Chicago
PRODAJAMO
lloniški "Egg" premog; i vre e $1. Dostavljamo brezplačno tamorkoli. Tona $6.50, pol to-le, $3.50. Pokličite LAWndale 6699.
PRODA SE
dvonastropna hiša po pet sob po zelo zmerni ceni. Nahaja se na 1927 W: 23rd St. Za vsa natančna pojasnila se obrnit«
Kot izumitelje ovratnice |na naslov Joseph Steblay, 263 « smatrajo Hrvate po katerih je (So. Lawndale ave., Chicago.
ovratnica dobila tudi svoj.
O Z I
v Jugoslaviji
PRIDITE! PREŽIVITE BOŽIČNE PRAZNIKE V STARI DOMOVINI
I'ar ni ki i/. New Vorka:
.Balon, v katerem sta se pred kratkim dvignila dva vojaška letalca skoraj 14,000 čevljev visoko, pri čemer se je dobilo dosti znanstvenih podatkov glede višjih zračnih plasti. Napihnjen balon s spodaj visečo gondolo je dosegel visokost 31 nadstropij visokega poslopja.
Tel. LAWndale 2344.
New York - -Bremen - -Hansa - -
(I'rej Albert
Eu ropa
5. decembra 7. decembra 12. decembra
- 15. decembra
Eksprcsni vlak isb BREMEN in EUROPA v Bt*emerhavcrt jamči za udobno potovanje do Ljubljane, istotako točne zveze iz Hamburga.
V NAJEM
se odda stanovanje petih sob po zmerni ceni. I liša leži sredi slovenske naselbine; dobra transportacija; ugodno za po šil jati otroke v šolo ali v cerkev. Pojasnila daje Joseph Steblay, 2634 So. Lawndale ave., Chipago. Tel. LAWndale 2344.
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Aver.ua Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj
do S.30 zvečer.
r m&* n^
"C T*
"AMERIKANSKI SLOVENEC?'
s
SoEota, SO.
novembra 1935 v
I (6
Krščen denar"
Nespametnež mu je pa res sedel na limanice. Zastonj sem mu odpiral oči, zakaj oni hujska proti meni in mu dopovedoval, da vendar jaz delam za njegovo korist in ne oni — dobival sem vedno iste odgovore, da sta stara prijatelja in da se zaradi mene ne bosta skregala; pa da je za oba dosti zaslužka in zakaj bi hotel le eden vse snesti. Saj zato ne gre, sem- mu razlagal — naj tudi oni prodaja tako pijačo in tako blago, kakor mi, pa se ga ljudje ne bodo več ogibali in jih bo pol tu, pol tam; ampak to se pravi naravnost goljufijo podpirati, če bi tudi mi razpe-čavali tako žvirco, kakor jo toči oni, in "prav iskali v Ljubljani že na pol skvarje-ne robe, kakor dela sosed.
Vse zastonj — če sem ga jaz obrnil, oni ga je znal preobrniti. Ali toliko je naš poštenjak kakor je bil, le gledal, da smo imeli vedno pošteno blago. Zato sem tudi vse potrpel; in celo to, da je bil pogosto-ma neprijeten, ko mi je bila trgovina že tako k srcu prirastla. In hiša tudi; saj je bila posebno gospodinja nazadnje prav dobra žena, čeprav malo preveč stiskava.
Nekega dne pa je bil oni človek našega, ne vem kako, pregovoril, da je šel on sam za oba nakupovat vina, češ, da ne bodo ljudje vohali, kje je boljše in kje slabše. In je res pripeljal neko kislico, ki ni bila ničemur podobna .Bili smo vsi trije skupaj, ko smo poskusili. Tudi naš je skrem-žil obraz, ko je požrl, ali rekel ni ničesar, kakor da se onega boji. Tu pa sem jaz udaril vmes in povedal, da te brozge ne bom točil. No, oni je menda pa le čakal na to in je začel vpiti, da hlapec ne bo čez gospodarja; in da če ima Juri le še malo časti, bo takega pritepenca pognal, odkoder je prišel. In da že moram vedeti, zakaj se toliko silim — če se zadovoljim s svojo pošteno plačo, mi mora biti vseeno, kaj se toči in prodaja.
To moram reči: čez mojo čast doslej Juri tudi onemu ni nikdar dovolil žal besede. Zdaj pa se še tu ni več postavil za mene, in to mi je bilo dovolj. Odšel sem še tisto uro in dal spraviti svoje stvari k neki ženski v vasi.
Pa sem bil spet enkrat na cesti," se je posmejal Martin. "Spet nisem vedel, ne kako ne kam. Jezen sem bil in Jikratu zadovoljen, da bom imel pred onim zdraž-ljivcem vendar že mir. In tudi to sem vedel, kako se bo Juri še kesal, da ga je poslušal, sleparja.
Kmalu se me je lotil dolgčas, tako brez dela. Pa sem vzel harmoniko v roke in začel gosti. In ko tako godem, mi pride na um, da bo strašno nerodno, če ostanem v tem kraju, kjer me bo vse od vseh strani izpraševalo, kaj sva imela z Jurjem in zakaj sem šel kar po glavi proč. Pa rečem oni ženski, da me kak dan ne bo nazaj in se napravim na pot. In da bi me ne bilo čudno videti tako brez opravka po cestah, si naprtim harmoniko in jo mahnem kar zadaj ven po stezi za vasjo.
Ker me je ob glavni cesti proti Idriji vse poznalo, sem jo obrnil tja gor čez hribe na Poljansko dolino, koder ste rekli, da ste tudi vi, mati, že hodili. Pa pridem
ko pod noč v veliko čedno vas in jo krenem v gostilno. Tu pa vse pokoncu, ko me zagledajo. Imeli so ravno neko praznovanje in jih je bila cela hiša. Tudi go-
POVEST. -ij
r ■ 'j - ■•uJi
Spisal	ss
DR. IVO ŠORLI. [j|
m
spodarjevi me lepo prosijo in skoro ne morejo razumeti, zakaj se toliko branim. Imeli so, me pač za kolednika — meni se je zaenkrat pa še čudno zdelo, da bi tako za meštir godel.
To harmoniko sem bil nekoč še doli pri Jurju kupil uprav od nekega takega kolednika, pa sem začel tako za kratek čas prijemati po njej, da sam nisem vedel, kdaj sem se nekoliko naučil. No, muziko sem imel zmerom rad in v uho mi gre vse, kar slišim.
Naj bo, kakor hoče — harmoniko sem imel oni večer v tisti vasi s seboj, silili so me tudi tako, da se nisem mogel ubraniti ; in če me imajo za godca, pa naj me imajo, sem si mislil; vsaj za drago se ne bo treba odgovarjati.
In tako sem tisti večer postal godec. Videl sem tudi, da nese lep denar in da bo jesti in piti več nego za potrebo.
In kamor sem potem prišel, so me kar naprej vzeli za godca in še vprašal ni nihče, ali sem ali nisem. Tako sem polagoma še sam verjel, da sem; in da nisem bil nikoli nič drugega.
In takoj sedaj kolovratim že tri leta po svetu. Kamor sem prišel, me je že čakala skleda; kjer sem potegnil meh, so privreli ljudje skupaj in se poveselili; kamor sem prišel drugič, sem bil že dober znanec. Nikoli pa nisem čakal, da bi se me bili naveličali, zakaj vedel sem, da se sladkost še najrajša in še najbolj za dolgo priskuti. In enkrat sem jo lomil po Gorenjskem, potem jo usekal na Dolenjsko, pa zopet sem čez Notranjsko. Nihče ni govoril pametne besede z menoj, in kamor sem prišel, sem krožil neumne. Tako sem se privadil norčij kakor vsakdanjega kruha. Samo grde besede in kletvine ni slišal nihče iz mojih ust. In tudi če sem videl, da se bo radi mene greh delal, sem pograbil harmoniko in jo pobral zadaj ven skozi vrata.
In nihče ni videl, ali sem žalosten ali vesel; nikomur tudi nisem tožil, kako sem bil tega življenja že včasih sit. Romal sem ,po svetu, godel, z enim očesom pa sem vedno gledal, ali bi se ne mogel tudi jaz kje na svetu zopet ustaviti. Pa nič: en prostor in že dva človeka na njem! Juri je sicer še dvakrat poslal pošto za menoj, naj pridem nazaj, a tja bi se ne bil vrnil za ves svet.
Tako mi je ta mesec šinila v glavo misel, da bi pogledal enkrat tudi na to stran. In sem jo veselo prigodel sem do Slivnice in do vaše hiše, mati, ki ste mi prva zopet rekli, naj se malo odpočijem. Pa me je zopet hotel ta človek tu gori pognati naprej ... In Bog ve, ali se mu še ne posreči.;."
Šilarica je ves ta čas molče poslušala dolgo Martinovo pripovedovanje in le na obrazu kazala, kako se ji zdaj smili, kako se ji zdaj prav vidi, da je tako napravil, ali kako se čudi, da so ljudje tako ravnali ž njim; pa je le v loncu, kjer se je kuhala večerja, včasih pomešala, potem pa zopet naprej pletla svoje nogavice. Zdaj šele, ob zadnjih Martinovih besedah, se je vsa zganila in je odločno izpregovorila: (Dalje)

Najzanimivejže vesti so v A.mer. Slovencu5 čitajte ga!
TISKOVINE
m
vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
81
Slovenska tiskarna
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Le posamezen slučaj
Sodite, kakor vam dragu Vsi Slovani tvorimo morda nekaj procentov v amerikanskem prebivalstvu; saj nas je dohajalo kot listja, trave. Kako pa z našo •— inteligenco? Ali je imamo morda kak — odstotek? Inteligenca je le inteligenca, in kašen revež postane narod brez inteligence, nam kaže sedanja Rusija, kjer davi vse miljone nekaj stotin prefriganih — in-teligentov. Tudi dobra mora biti inteligenca, se razume, ako hoče priti v poštev. To pa ne spada sem.
Znan mi je slučaj, da je odšel na državno univerzo vrlo nadarjen mladenič. Drugi, ne od našega naroda, so mu pomagali, saj smo reveži pri delu z rokami. Upov je bilo, da dobimo vsaj enega inteligenta, odvetnika, ko jih pride na ti soče na enega slovanskega Pa se je ta — akademik — vrnil domu, moral se je vrniti, ko je bil iz univerze — izključen in pognan? Dasi imajo oblasti morda strahovito široko im kosmato vest pri takih — robah, ampak ta mladenič je ptoznal le dve stvari na univerzi: ženske, punce in glažek. Zdaj zopet suče — kramp.
Ali je to morda edini slučaj? Kako število ni vse, mar sikaj drugega nam je še treba, da bodo šteli naši — od stotki.
*
Tu tako, tam pa tako.
Ko je Mussolini pričel s svo jo akcijo proti Abesiniji, je prišlo baje mnogo vojaških beguncev v Jugoslavijo iz okupiranega ozemlja, da so morali upostaviti posebne tabore, celo Lahi s0 bili med njimi, nc morda le Slovenci in gotovo tudi Hrvati. Še vidim poročila o — beguncih. Kako je med Slovenci v Jugoslaviji sami,
ne vem, vsaj med Hrvati, kakor sem na svoje začudenje sam izvedel, je dosti, in morda ne le dosti, takih, ki kar čakajo, kdaj se Mussolini pri kaže tudi izza Jadranskega morja, da prinese "slobodu : nezavisnost." Ne vem, če se nis6 nekateri šli že ponujat, saj bodo "dobri" politiki in bodo vedeli, da po Abesiniji sledi — Balkan. Ne vem, kako je pri ti robi. Stavim pa svoje prazno bučo, da bi morda prav isti zopet — bežali, ko bi jih Mussolini "oslobodil," pa poslal pozneje še kam drugam "pro patria," saj tudi na Bal kanu se Mussolini ne bo ustavil.
Taki "politikarji" spravljajo tudi druge, ki nikakor niso za Mussolinijevo "dobru upra-vu" in za njegov "dober kato-licizam," pod Mussolinijevo kapo, in ni čuda, da se tako potem organizirajo po plavih srajcih, ker pač ne marajo Mussolinijeve slobode i nez? visnosti. Ker ni razsodnosti, je v ospredju le — jesti in piti mora biti fajt in bo fajt, do kler zarukancev pamet ne sreča.
*
Umrl je...
Naš Simon Gregorčič je za pisal znano: Umrl je — mož. Ne morem zapisati po Gre gorčiču, zapišem le: umrl je... namreč Bill Sunday je umrl, znani amerikanski evangelist, čuden in nič čuden pojav, saj je bil v — Ameriki, v deželi vseh mogočnosti. Kjer ni strnjene in dosledne verske avtoritete, so mogoči pojavi na verskem polju, kakršnih imamo na stotine v Ameriki. Bill Sunday je bil v zadnji dobi morda najbolj markanten pojav. V veli kih mestih noben velik avditorij ni bil dosti velik, da bi sprejel vseh množic, ki so se
zagrinjale okoli tega moža. Kakor se vzame, se lahko sodi. Subjektivno je drugače, objektivno pa zopet drugače, če kdo to razume. Marsikdo lahko poreče, da je bil pravi — cirkus, saj si je mož mno gokrat snel površnik, snel tudi jopič, odprl srajco, ovratnik, ko je grmel zoper — hudiča in žganje. Subjektivno je težko soditi, objektivno pa je mož morda pri najboljši volji verskemu udejstvovanju, ,pravemu in resničnemu verskemu udejstvovanju, mnogo — ško doval, ker je izpreminjal s svojim načinom "evangelizira nja" pravi verski čut v — farso.
UmrJ je — Bil! Sunday, naj počiva v miru.
Phone: 2575 in 2743.
ANTON NEM ANIC H & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
Ustanovljen l. 1895.
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — CENE ZMERNE.
1002 N. Chicago Street,
Joliet, Illinois
ZA PARTIJE — SVATBE — KRSTIJE
in sploh vse take slučaje si naročite MONARCH "OLD TIME" PIVO od
Johit ECochevarja
West Side Distributor of Monarch Beer
2215 W. 23rd Street	Telefon Canal 6177
CHICAGO, ILL.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
—	PHYSICIAN & SURGEON —
Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—<5:30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Austin 5700 Phone Canal 9694—9695
DR. RAY A. OLECH,
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road
Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday, Friday and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m.
BOSTIC BROTHERS
—	SLOVENSKA LEKARNA —
1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695
Sirom Jugoslavije
Eksplozija
Posestnikov sin Franc Go rek iz Filovcev, takto poročajo iz Maribora, si je pri luči ogledoval dinamitno patrono s katero je nameraval razstrelje-vati drva. Pri tem je odletela iskra od luči v naboj, ki je Francetu eksplodiral v roki. Dobil je nevarne poškodbe na roki in zlasti na očeh, vendar je upanje, da ne bo oslepel.
-o-
Z vlaka je padla
Iz Labinj, v občini Cerkno na Goriškem se je pripeljala 23 letna posestnikova hči Marija Tavčarjeva, ki je bila namenjena v Ljubljano, da si popravi zobe. Blizu Škofje Loke se ji je pripetila nesreča, da je padla z vlaka in dobila hude poškodbe na glavi. Pripeljana je bila v ljubljansko bolnico.
-o-
Svinjska kuga
Iz Ptuja poročajo, da se je v zadnjem času po okolici ze lo razširila svinjska kuga. Pravijo, da tako še ni bila raz širiena. S tem je zlasti krneč ko prebivalstvo silno prizade to. — K razširjenju kuge je pomagal neki brezvestnež, ki
je zaklal svinjo ki je bila okužena in potem meso poceni prodal. Tako so mnogi nakupili meso za trgatev, ga skuhali, vodo pa dali domačim svinjam, ki so po preteku enega tedna vse obolele za svinjsko kugo.
Obešenca so našli
Nekega jutra so našli malega posestnika 50 letnega Lojzeta Rajha iz Cirja pri Krškem obešenega pred njegovo hišo. Ko so prerezali vrv na kateri je nesrečnež visel, so opazili, da ima na glavi več ran od udarcev s topim predmetom, o katerih sodijo, da si jih ni mogel sam zadati, niti se sam obesiti Prijeli so nekega kovaškega pomočnika, s katerim sta se baje prepirala ko so večer poprej pri sosedu ličkali koruzo. — Nesrečni Rajh je pred leti prišel iz Amerike precej založen z denarjem, katerega je pa polagoma zapravil-
-o-
V silobranu V neki gostilni v Šikolah se je zbrala večja družba fantov, med katerimi je bil tudi Štefan Brglez iz Šikol, ki je v prepiru vrgel gostilničarju kozarec, v glavo. Ko so fantje odhajali, je hotel Brglez gostilničarja še enkrat napasti* ta pa je v silobranu prijel za samokres in sprožil proti Brg' lezu ter ga zadel v prsi.
os. H. M.
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3317 CHICAGO
Kakovost
Točno«'
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni prevoj
2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534
OR. J. LIIRSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
.Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
Poštenost
k. F. WARM
— LE K AKNA' —
Poxltifr f,r«lfa 32 l^r
2159 West Cermak Rd.
ogel LeaVitt S t f cei CHICAGO. ILL ' _
ROJAK! SLOVENCI!
ij	Kadar želite o-
ce^eteW krasiti grobove svo-MJMOmALT jih dragih
ne poz«5'
t IL\ bite' da imate na
ivt lkL razP°laS° lastnega —-•••*' • rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
m
Š5s
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
«019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
. Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, 111.
1849 West Cermak Rd.