X dS&i »O. i i *■> pr et v i h Leto VII a mst a ■i u i i : C-i,- iOi i :;-RS it Bi 08J? *f*"-. 1 <1 <>'F ! o <, mw I' m fil 3T .rasif«? V Celin, dne 11. aprila 1912. .v,. .....'Z r- - f ■-•• ■-■;,» ■' ■ - S' SBiiSSfi St."15; • i I 1 hhaia vsak *atrtek; »ko je ta dan praznik, p* dan poprej. — V« pošiljatve :'dcp?si. ietJansacije, rproSacja Itd.) je pošiljati na;-lov: M«tM v &*tja. — Sietla»acije tc poštnine ,?w,te. redciStvo- Dolgo polje Sttf. 1. „Narodni Liit" stane i% 6elo leto 4 S,, sa poi leta 2 K, it četrt Jeta 1 K. Za Ameiiko^n drage dežele na let« 5 K «0 vin. NaročiVins »c ffcsTftoj. - SC **»» Oglasi se računajo po 16 siisarjav ena petit trst* -Pri večkratnih objavah ascaten popcst po dogovora. Pri«t<~1- b i i. r- ie >jjr iae« je pJafierstl po polti na naslov: r>7 a rod ti List" * Celin. Današnja številka obsega 12 strani. Napredni štajerski Slovenci in dogodki na Hrvaškem. lzvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko in odbor političnega društva »Naprej« v Celju sta imela v torek 9. tm. zvečer v Celju skupno sejo, v kateri sta glede dogodkov na Hrvaškem sklenila sledečo rezolucijo: »Napredni štajerski Slovenci najodločnejše protestirajo proti samovoljnemu ln neopravičljivemu kršenju najpriprostejših državljanskih pravic bratov Hrvatov in Srbov v Banovini na ljubo Madžarom, ki kažejo ob vsaki priliki svoje sovraštvo proti skupnosti monarhije (države) in do dinastije (vladarske hiše). Obračamo se do vseh naprednih in svobodoljubnih strank v avstrijskem parlamentu in v delegacijah, da povzdignejo v imenu človekoljubja in svobode svoj vplivni glas proti samodrškemu režimu na Hrvaškem. Za Jugoslovane prihajajo v boju za narodni obstanek odločilni trenutki, ki nas naj najdejo združene, odločne in pripravljene. Svojim bratom onkraj Sotle izražamo v njihovem težkem in največjih žrtev zahte-vajočem boju svoje najiskrenejše simpatije v trdnem prepričanju, da bo končna zmaga njihova in s tehi tudi naša.« Dogodki v celjski okolici in narodna stranka. lzvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko in ftdbor Političnega društva »Naprej« v Celju sta Smela v torek 9. tm. zvečer v Celju skupno sejo, v kateri sta glede dogodkov v celjski okolici sklenila sledečo rezolucijo: »Z ozirom na dogodke v občinskem zastopu celjske okoliške občine povdarjamo, da se že volitve občinskih odbornikov niso vršile na slovenski strani na strankarski podlagi in da narodna stranka Sploh ni predlagala svojih kandidatov, ampak so še isti postavili od zaupnega shoda volilcev ter soglasno volili od slovenskih volilcev obeh strank. Vsled tega narodna stranka tudi pri volitvi županstva in starešinstva ni smatrala primernim staviti kake zahteve. Ce je volilstvo splošno želelo članu predsedstva narodne stranke dr. A. Božiča kot župana in če se je g. dr. Božič odločil to veliko žrtev napredku celjske okoliške občine prinesti, pozdravljali smo ta pojav le v prepričanju, da bi bil g. dr. Božič na podlagi svojih bogatih skušenj in s strogo nepristranskim delovanjem koristil vsemu prebivalstvu občine. Ce se je pri volitvi župana umetno povzročilo od ene slovenske strani pritisk zoper izvolitev edinega resnega slovenskega kandidata vsled strpnosti klerikalnega političnega vodstva .z brezobzirno špekulacijo, da se izbojuje uspeh za klerikalno stranko pri znani popustljivosti naprednjakov, če se gre za varovanje narodnih interesov, je bilo to skrajno obsojanja vredno početje. Odobravamo ^tališče g. dr. Božiča in drugih naprednih slovenskih odbornikov, ki so kljub krivičnemu in naravnost odurnemu nastopu voditelja klerikalne struje pri ožji volitvi oddali svoje glasove slovenskemu kandidatu nasprotne stranke. Obžalujemo pa, da su se obsipali napredni slovenski odborniki v zahvalo za to sebezatajevanje še z žalitvami v časopisju, dr. Benkoviča. Ker pri današnjih razmerah riima nobena stranka v občinskem zastopu večine, vstra-•"• 'ihor BTjftfittf/.tp ir.fi.. ,«-R;»ON«S mimij j jamo pri svojem prvotnem stališču, da je dolžnost slovenskih občinskih zastopnikov brez ozira na strdnkarstvo najti podlago za sodelovanje, da su občini obvaruje v zakonu zajamčena pravica samouprave in da se rešijo važna občine se tičoča vpra-šanja, ter dajemo svojim somišljenikom v to svrho popolno svobodo.« ,'.-ym(fiiifliT . fljoV .felllft Proslava 50 letnice Narodne Čitalnice v Celju se vrši v nedeljo 14. aprila v prostorih Narodnega Doma v Celju. Ob 11. uri dop. je slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega Doma. Ob 2. uri pop. občni zbor »Zveze narodnih di uštev« v Sokol-skem Domu. Ob 7. uri zvečer v gornjih prostorih Narodnega Doma večerna slavnost s sledečim sporedom: 1. Fučik: Nastop gladljatorjev. Slavnostna koračnica. (Igra salonski orkester). 2,. Alegorija. 3. Deklamacija g. R. Salmiča iz Aškerčevega »Zlato-roga« himna na solnce. 4. O. Dev: Hrepenenje (či-talniški pevski zbor pod vodstvom g. C. Preglja). F. Bizet: Fantazija iž opere »Carmen« za glasovir in harmonij. 6, Predigra k enodejanki »Luigi Arditi«. II baccio. (Salonski orkester). 7. Veseloigra v enem dejanju »Malomestne tradicije«. 8. F. Gaal: Venet, ruskih narodnih pesmi (Salonski orkester), 9, A. Nedved: Zvezna (pevski zbor). 10. V. Seifert: Venec jugoslovanskih narodnih pesmi (salonski orkester). 11. Parma: Amoconke. -rr- Zatem ples ljudska slavnost, pri kateri svira turodna godba. Celjski Slovenci ter oni iz bližnje in daljne okolice, pridite mnogobrojno na to redko slavje, pri katerem se bomo zamislili v dobo našega narodnega preporoda! u _i_:i_;si ev Si v se Paberkitz občnega zbora kmetijske družbe v Gradcu. Ljubi »Narodni List! Čakal sem, da bolj spretno pero'opiše zadnji občni zbor štajerske kmetijske družbe. Ker se to do zdaj še ni zgodilo, dovolite meni. da o tem napišem par besed. Blizu deset let že hodim na občne zbore štajerske kmetijske družbe in z veseljem opazujem, da se Slovenci od leta do leta v lepšem številu teh zborovanj udeležujejo. Osobito naši napredni tovariši prihajajo v jako lepem številu in se mora,reči, da nam s svojim nastopom delajo le čast. Tako naš izvrstni Jarnovič iz Dramelj, Lovro Petovai iz Ivanjkovec, Jurančič od Sv. Antona v Slov. gor., Podlesnik iz Ribnice na Pohorju, Mjirsa in Stanjko iz Ljutomer?, Roblek iz Žalca, Škerlec in mnogi drugi. Silno grdo pa so pogoreli letos klerikalci, zato v svojih listih tako molčijo o tem zborovanju. Drugače bi se gotovo zopet, zelo ustili in bi skusili tudi našo kmetijsko družbo zopet napadati. . v j Bilo je navzočih yeČ deželnih in ciržavnih klen-kalnih poslancev. Najbolj previdni so bili med njimi Brenčič; Jankovič in dr. Benkovič, }n sicer zato previdni, ker od teh noben iji govoril, radi česar se tudi niso mogli blamirati. Zelo neprevidni pa so bili poslanci Ozmec, Vrstovšek in orjak Roškar. Ožmeu je govoril ža to, da bi postal ravnatelj Belle iz Št. Jurja ob južni železnici stalni odbornik ali virilisi kmetijske družbe. Jako lepo sta o tem že poprej govorila g. Jarnovič in g. Germ iz Ptuja in bi bil predlog gotovb sprejet,'ako bi se pustilo samo ta dva govoriti. Ozmec je pa tako neroi reo« i0( J33f. lii -. H,;ti... :: u L" da so naši narodni nasprotniki jeli klicati: »aha, ffl-mo za Vašo politiko se Vam gre«. To je Ozmefcit tako ostrašilo, da je na mestn obtičal in ni spravil besedice Več iz sebe, stal je še eno minuto in lovil šapo. Nemci so se začeli strašno smejati in ploskali. Nas Slovence, tudi napredne, pa je bilo sram, da Imamo take poslance v deželnem zborn; Oznlec ]e ja duhovnik! Ali pri pridigah tudi kedaj obtiči'/ Posebno sram je bilo mene, ker sem stečajno njegov volilec. Naj drugikrat raje doma ostane, da itos ne bo zopet tako osramotil pred celo deželo. Ravno tako sta se grdo blamirala Roškar in Verstovšek. Roškar je hotel dokazati, da družbin odbor in deželni odbor proti Slovencem pristransko postopata. Jaz sem prepričan, da se to da dokazati, ampaK Roškar je navajal same take slučaje, ki niso držali. Takoj ko je končal, se je vzdignil zastopnik cesarskega namestnika in je dokazal, da Roškarjeva očitanja ne držijo. Ravnotako je tudi deželni gjavar takoj vstal in vse trditve Roškarjeve z jasnimi podatki ovrgel. Roškar na to ni vedel ničesar reči m je glavni del svojega predloga moral črtati. Skoraj 10 let že hodim na občne zbore, pa nikdar še se ni to zgodilo, da bi bila cesarski namesjnik in deželni glavar takoj komu ovrgla njegove trditve. Res prava sramota za nas Slovence na takšnih poslancih. Ali so tako neumni, ali so tako leni, drugo no moje biti! Pohvalno moram omenrti samo g. deželnega DnKiX rv gov stvarni nastop ugaja, medtem ko nestvarne čenčarije Ozmečeve, Roškarjeve in Verstovškov« le škodujejo. Med predlogi h bii';eden, Jti .bi .bi) ža haše kra]e fti tudi za druge na Spodnještajerskem velike; važnosti: da se naj vinarstvo potičnje tudi na št. Jurski kmetijski šoli. Tetmi predlo^gu nasprotuje^ dežela enkrat žaradi nemške vinarske'šofe v Mariboru, ki Jo m, Slovenci vzdržujemo, pa rnejida, tudi zaradi, slov. obštrukcije v deželnerii zbdru. bfeštrufedja1 je natu Slovencem dosedaj Sploh še fepio_ škodovala, u-speha pa Še nismo htteli nobenega. " ! c"' , Grda nesramnost je tndi, da je Verstov-škova podružnica, to je šmartfn na Paki, predlagala, da se naj Gospodarski Gjasnik v slovniškem oziru piše v lepši slovenščini.1 f>r. VerstOV^efe si .Je drznil ta predlog zagovarjati in kedo je moral ugovarjati? En Nemec jč ugovarjal, ki je rekelj_da;mn je znano, da je urednik Gospodarskega Glasnika znamenit učenjak slovanskih jezikov in izvrsten poznavalec slovenškega jezika, da je torej nemogoče, da bfbrle take napake v listu. Dr. Vrstovšek je molčal, pobil pa sem slučajno V roke original tistega predloga, ki ga je zagovarjal dr. .Verstovšek. Ta Original se glasi takole: ' »Podružnica Sv, Martin ob Paki. ( $tv. 38/1912. 4. Ker je gotovo in splošno znano, da slovenski prevod glasila družbe »Gospodarski Glasnik« nikakor ne odgovarja pravilnim slovniškim oblikam in je sploh pisan $ežko umyiyc^ .naj) se »isti« tozadeVno temeljito preiiredu ' o '^ Utemeljuje se: Udje slovenskega glasila zaradi neumljivosti sploh ne b^ejo in »vržejo list proC« »brez da bi« g? prečkali. Iz tega je razvjidno, da znanstvenih in poučnih člankbv ne izrabijo v svojo korist. Popolnoma drugače bi seveda bilo, ako bi list bil pisan tako, da bi ga umeli, »toraj« poljudno in pravilno slovensko.« 1 ^ Ce bi jaz bil napisal v 4. gimnazijskerii razredu, ko sera študiral v Ptuju, tako kratko nalogo, kakor je ta predlog, s t-oliklrhi napakami, kakor jih je tukaj ,notrj, bi bil gotovo dobjj ,pqpolnqm?,, nezadostno - l j 1 Podružnica LJUBLJANSKE d h KREDITNE BANKE, celje sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega ^odbitka. — Rentsii davek plačuje banka iz svojega. ^ i -M t li i 8! V 2 0 0 gara ungenfigend —. In tako stvar dr. Verstovšek zagovarja, on, ki hoče baje biti tudi profesor slovenskega jezika. Naj se sramuje! Sploh pa tudi za njega velja, da naj ostane doma, če ne zna priti z bolj pametnimi nasveti na občni zbor v Gradec. Jaz "bi pri tej priliki še nasve taval,'da naj naši napredni kmetic pridno ustanavljajo podružnice po Spodnjem Štajerskem. Spoznal sem temeljito, da je le Kmetijska družba naša najboljša kmečka zagovornica, ne pa Kmečka zveza. Kmečka zveza zagovarja Satno duhovnike in duhovniške koristi, izrablja to ime le za to, ker duhovniki vedo, da smo kmetje na Spodnjem Štajerskem najmočnejši stan. Ampak jaz sem prepričan, da pride čas, ko bodo vsi kmetje to sprevideli in pokazali duhovnikom fige, pokazali fige tudi Kmečki zvezi duhovniški ter zaupali le svoji kmetijski družbi. Dal Bog, da bi se to zgodilo prav kmalu! (Samoobsebi umevno pa to zaupanje ne sme izključevati največje pozornosti slovenskih članov družbe glede pravične uporabe družbinih sredstev v povzdigo kmetijstva po celi deželi. Op. uredništva.) Napreden kmet. h političnega $Veta. Dogodki na Hrvaškem. Madžarska nasilna politika ne pozna mej dostojnosti in pravičnosti. Sedaj Je ogrski min. predsednik pri cesarju dosegel, da se je uvedel na Hrvaškem pravcati absolutizem, u-stavne pravice so se odpravile, z nasilstvom se hoče * ukloniti Hrvate in Srbe pod madžarski tilnik. O neposrednih vzrokih se širijo različne govorice. Eni so mnenja, da se je uvedel komisarijat, ker so hrvaške in srbske protivladne, narodne stranke sklenile kompromis za bodoče saborske volitve; drugi zopet pravijo, da zato, ker so te stranke sklenile pri prihodnjih pogajanjih glede nagodbe z Ogrsko nastopiti odločno za financijelno samostalnost Hrvaške, katero danes Madžari gospodarsko v svoj prta izkoriščajo. Tretji pa navajajo kot vzrok, ker so se hrvaške narodne stranke odločno izrekle zoper politiko Madžarov, ki so hoteli vladarju vzeti njegove ustavne pravice. — Hrvaški in srbski narod je politično tako zrel, da je tudi v teh težkih časih ostal miren in ni dal doslej povoda, da bi se ga moglo razkričati za puntarje, kar so očividno Madžari hoteli. — Pač pa so Hrvati in Srbi ubrali drugo, uspešnejšo pot: bojkot proti madžarski industriji. In to bojkotno gibanje je, seglo že doli v Dalmacijo in celo v kraljevino Srbijo. Vojni minister Auffenberg bo takoj po velikonočnih počitnicah odstopil. Novo upravo dobita Bosna in Hercegovina. Razširila se bo deželna avtonomija. Deželni šef o-stane še zanaprej podrejen skupnemu finančnemu ministru, a vendar bo imel vodilno besedo v vseli deželnih zadevah in bo vodil politiko obeh dežel. Obenem je deželni šef, tudi poveljnij? 15. inl6.ar-madnega zbora in kot tak neposredno podrejen cesarju. Bo torej vrhovna vojaška in vrhovna civilna inštanca v obeh deželah. Dozdajni »civilni adlatus* ne bo imel več dozdaj določenega delokroga, ampak bo le namestnik deželnega šefa. Turški državni zbor, za katerega se vršijo te drii Volitve, bo sklican na 18! tm. Sodi se, da bodo Imeli Mladoturki */s vseh mandatov. Na Angleškem je stavka rudarjev prenehala. V vseh premogokopih so začeli z delom, razun v onih, ki so pod vodo. Abesinski cesar Menelik je težko zbolel. Tudi cesarica je težko bolna. Itaijansko-turška vojska tudi minoli teden m prišla niti za korak naprej. Pač se je že 4. tm. poročalo iz Tripolisa, da je tam italjanska vlada ustavila brzojavno službo za časopise in zasebnike ter se je to smatralo za dokaz, da se pripravljajo važni dogodki. »— Posamezni oddelki italjanske armade v Tripolitaniji postajajo že silno nezadovoljni, ln dne 9. tm. se je poročalo, da letnik 1888 odločno zahteva, da se ga odpusti domov. -— Italjani nadaljujejo z blokiranjem turškega obrežja v Rudečem morju. Dne 9. tm. je admiral Faravello odložil vrhovno poveljstvo nad bojno mornarico; njegov naslednik je admiral Vialo. — Velevlasti še se vedno niso odločile glede odločilnega koraka za posredovanje pri turški vladi. — Turki imajo danes v Tripolitaniji 10.000 mož vojaštva, katerim se je pridružilo 200.000 bojevitih Arabcev. Beležite. Na kant je prišla »liberalna" politika, piše zopet »Slov. Gosp.*1. Stokrat in stokrat že so to pisali leta in leta že trdijo, da je naša stranka mrtva, a ti mrliči jim delajo še vedno toliko preglavic, da nas vedno znova morajo pošiljati »na kant" in „v smrt". Z »mrliči" je očividno težek boj, zato je moral celo dr. Krek izstreliti svoj največii kanon proti nam. Kakšni otroci ste! V Krekovem duhu! Zadnji »Slov. Gosp." psuje popolnoma v duhu dr. Krekovega govora v Celju naprednjake za »propalice", »pijančke" in »zgagarje". Le v tem duhu naprej! ,.Za vstrajen boj proti lažnjlremn liberalizmu ' je baje navduševal na Jožefovo v Celju dr. Krek, ko je psoval naprednjake za barabe in konjederce, in ko je pozival navzoče, naj vsak osebno sovraži vsakega narodnjaka. Tako piše »Slov. Gosp.". Sedaj bi torej radi gospodje zavili stvar tako, kakor da je dr. Krek rohnel le proti »liberalizmu" kot takemu, kot »krivemu nauku". Ne, prijatelji, ne izmuznete se, četudi je očividno, da vas je sram. Dejstvo jo in ostane, da je dr. Krek učil sovraštvo proti osebam napreduj ako v, torej osebno sovraStro! To bodi ponovno pribito! Osebno. Skušnjo z* poštnega asistenta sta napravila z dobrim uspehom pri graškem poštnem ravnateljstvu računska podčastnika J. Vengušt in F. Supančič mariborskega topničarskega polka ŠteV. 3: ■■ • • : ' ■ % »Matica Slovenska" javlja, da je knjige za 1911. leto še dobiti. Zlasti naj bi jih naročili tisti, ki imajo le I. del romana »Brambovci", ne pa II. dela, ki je izšel 1911. Vposlati je za garnituro 4 K. Narodna društva in posamezne narodnjake, osobito ob mejah, še enkrat pozivamo, naj se oglasijo za knjige, ki leže pri nas v brezplačno razdelitev med ljudstvo. Plačati je treba le poštnino. Zimo smo zopet dobili v noči od torka na sredo. Padlo je precej snega in vreme je čisto zimsko. E protestantovstvu je lansko leto prestopilo na Spod. Štajerskem v Celju 19, v Ptuju 23 in v Mariboru 63 oseb. Vseh protestantov je dozdaj na Štajerskem 23.200. Iz davčne službe. Za davčne upravitelje so imenovani davčni oficijali gg. Ant. Planine, Rud. Volovšek, Rob. Stepic, Fr. Stadler. za davčne ofl-cijale pa davčni asistenti gg. Iv. Vidmar, Fr. Bi-košek, Franc Pihler, Štefan Šac, Jernej Videnšek. Štajerska kmetijska družba je sklenila v zadnji seji osrednjega odbora priporočiti prošnje Dobrna, Vojnik, Lemberg, Petrovče, Šmarje pri Jelšah in Tinsko za zvišanje sejmskih pristojbin v ugodno rešitev. Kuga slinavka in grintavka je po zadnjem uradnem kužnem izkazu štaj. namestnije z dne 30. marca na Spod. Štajerskem popolnoma ugasnila. Izkazana je le že v nekaterih občinah aniške in muriške doline na Zgor. Štajerskem. Sejmi so odprti. Živinske cene gredo polagoma a stalno kvišku. ;v Žalosten konec godovanja. Krojač Franc Štaube je 2. t. m. slavil v gostilni g. M. Kračuna v Zrečah pri Konjicah svoj god. Ker je bil silno pijan, da ni mogel nikamor, ga je položil krčmar na peč, v kateri pa se je ponoči kurilo. Štaube se je vzbudil, ko ga je začelo peči, a ker je bil slečen, je bil že poln opeklin. Tudi je imel Še hujše bolečine vsled tega, ker so mu »ljubeznjivi prijatelji" zvečer že pijanemu pri mizi natresli v obraz popra in soli. Krčmar je naznanjen sodniji. Surov sin. V .JCoiu pri Konjicah sta zakonska Globavnik izročila posestvo sinu Jožefu in sta si izgovorila prevžitek. A sin se ni držal dogovora, ju je pustil stradati in ju je pretepal. Zato sta se starša 2. t. m. napotila v Konjice, da bi zadevo izročila sodišču. Med potjo pa ju je srečal sin in ju je začel pretepavati. Mater je vrgel parkrat z glavo ob obcestni kamen. Še le drugi ljudje so starša rešili pred surovežem. ptujsKi tKraj. Sv. Bolfenk pri Središču. Čenstohovski menih Macoh je imel pri nas že pred dvemi leti svojega posnemalca, ko je izginil iz naše cerkve njen kras, dragoceni svetilnik (lus er) iz beneškega stekla. Do danes še zadeva ni jasna. G. župnik bi morda vedel kaj o tem povedati! Sretinje. (Župnik B ratu šek v izvrševanju svojega p o ki i c a ) Na velikonočno nedeljo so klicali g. župnika k bolniku 5 minut od župne cerkve, da ga položi v sv. olje. G. župnik je pa imel zbrane svoje pajdaše, najodličnejše iz.fare, pri rnjni kapljici ter rekel, da pride čez četrt ure. Ko je ta čas že davno potekel, in je bil bolnik že v zadnjih zdihljajih, spet gre eden po župnika; ta se potem odpravi, a najde namesto bolnika— mrliča. Ivanjkovci. Ivanu Žebeli star., viničarju g. Josipa Simoniča, je podelila c. kr. namestnija kolajno za zvesto 40 letno službovanje. Odlikovanec je že 50 let neprenehoma kot samostojen viničar v službi ene in iste obiteiji. To kaže dovolj, da je bil mož vedno na svojem mestu. V sedanjem času in baš pri poljedelstvu, naj si bo ena ali druga panoga, so tolikoletni služabniki na enem mestu prav redke prikazni. Odlikovancu je podelil kolajno tukajšnji župan g. Pučko po rani službi božji na Velikonočni pondeljek pri župni cerkvi pri Svetinjah. Mi mu pa želimo, naj še mnogro let zdrav in čvrst, kakor je sedaj, to znamenje nosi. Ivanjkovci. Tukajšna kmetijska podružnica dobi 500 K državne podpore za nabavo mostne tehtnice. S tem bo omogočena ta za vse panoge kmetijstva tako velepotrebna napra"a tukaj. Žetale. O »ponesrečenem liberalnem shodu" je prinesla mariborska »Straža" skoro dva tedna po shodu (silno aktualen list!!) velikansko klobaso. (Gospodje, mimogrede povedano, ali se za tak »ponesrečen" shod splača porabiti toliko prostora?!) Da je cela »Stražina" klobasarija od prve do zadnje besede lažniva, nam pač ni treba še posebej praviti. »Kmet" Vogrinc, ki je bil na shoda kot klerikalni Spijon, bi vsaj nekolik* več resnicoljuben moral biti, ko je kaplana Kranje« podal »raport", na podlagi katerega je potem kaplan v »Stražo" lagal »Več kot polovica poslušalcev je bilo pristašev kmečke zveze", pijte. In giejtd, vsa ta nadpolovica je ha vsa težka, očitanja proti klerikalizmu molčala, samo a« konca shoda je ata z liiftbalonom čivknil „ Žirij« kmečka zveza", vsi drugi od te nadpolovicfc «0 pa bili tiho kot cerkveue miši. »Straža" seveda hoče ostati zvesta svojim ovaduškim načelom, zato piše tako, kakor bi bil urednik Spindler hujskal proti mornarici in armadi. Da je to nesramna laž kaplanova, če je on dopis skoral, vedo vsi pametni zborovalci. Da je bil uredaik Spindler svoj čas v Mariboru iz gimnazije izključen, ni bilo zanj nič sramotnega, zakaj izključen je bil zato, ker je gotovim gospodom v časopisju povedal gorke resnice, ki so jih pekle. A Spindler je vseeno napravil maturo in mu ni trebalo se klatiti po vseh mogočih gimnazijah, kakor je to delal n. pr. kaplan Kranje, in ni mu trebalo zaradi pomanjkanja mature iti v bogoslovje, kakor so to storili razni kaplančki, ki hočejo danes igrati velike politične gosli. Ali" ste razumeli, gospodine kaplan Kranje, bivši abstinent?! Bodite prepričani, da bodo ti preklicani »liberalci" še prav mnogokrat prišli v Žetale, razkriukovat lumparije vaše stranke. Drngokrat pa pošljite na shod bolj pametnega človeka kot so »ata z liiftbalonom". Zdravi! Požar. Dne 8. t. m. so v Hajdinu pri Ptaju zgorela posestniku Jož. Arnužu vsa poslopja ■ vsemi pridelki in opravo vred. Škoda je velika, zavarovalnina komaj 1300 K. Pri Sv. Urbanu nad Ptujem je umrl vpo-kojeni stotnik Jožef Ir^l, tamošnji rojak, star 66 let. IrežBKi o*ra}. Iz Bizeljskega. Na cvetno soboto so m vračali delavci po noči z dela domov. Janez ta. Anton Kovačič iz Bukovja sta srečala Jakoba Soklerja, zelo mirnega in pridnega fanta, ter sta ga brez povoda in brez prepira z vinjeki od zadaj napadla, da je en del glave proti vsaki rami visel; ko je zakričal: »kaj sem vama storil", sta ga in le zaseka vala po hrbtu in životu, da je bilo groza. Zverina napada iz gladu, ropar iz dobičkažeij-nosti, ta čin je pa brez primere. — Silno srn« se pa Čudili orožnikom, ki so te izmečke ljudstva nevklenjene gnali z zapor, da sta se cel pot smejala in burke uganjala, posestnike pa so zaradi nepravilnosti pri potnih listih vklenjene gonili. Kam smo prišli?! Bizeljsko. Prestali smo nevarnost zadajih dni pred poškodbo po mrazu, ker je 4. in 6. vjutro bila zemlja zmrznjena. Mraz bi bil lahka vse uničil, sadje in vinograde, pa vendar m poznati najmanjše škode. Nikoli še ni drevje prei sv. Jurjem cvetelo, a letos je že razun nekterih jabolk in hrušk vse v cvetju in na trtah se i« vidijo listki. Če le kakšna nima ne pride, iaeii bodo kmetovalci vsaj enkrat poplačan trud za svoje neumorno delo, da ne bo treba iti podpor beračit, ktere komaj vsakemu za en dan zadostujejo. Utonila je v potoku Senčni pri Sevnici 14 letna deklica Marija Kranje. Lovila je najbrfi iz naraslega potoka naplavljeni les in pri tea padla v vodo. Popoldne jo je potegnil mlinar Kolman v Orešju mrtvo iz zajeze. Verače. V petek, dne 29. sušca je udarila strela v svinjake posestnika Martina Juga v Peclnu; pogoreli so do tal. Da se je ta slučaj zgodil kteremu nap redn jaku, bi se naši klerikalci zgrozili: »Šiba božja!" — Ravno isti večer ša neznani zlikovci vlomili v Golobinjeku pri Podčetrtku v hišo posestnika Ivana Ercl; med ropotom se gospodar prebudi; ko je hotel vlomilce prepoditi, so ga v levo ramo s samokresom ob-strelili ter potem, ko je gospodar se v hišo umaknil, še streljali v hišne duri. Govori se, da so potem iz kašče Bovhatovemu viničarju pokradli vse meso in slanino, vlomili v hram posestnika Šaliga v Imenem, a ker niso vina dobili, so po-točili jesih po tleh. Sploh so pri nas vlomi na dnevnem redu. Bolje bi bilo, ko bi se naša duhovščina bolj posvetila ljudskemu izobraževanju, kakor pa političnemu hujskanju. Strah pred peklom več ne zadostuje, našemu ljudstvu je treba izobrazbe. 8elski. jttariborsKi oHraj. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 14. aprila točno ob pol 8. uri zvečer se vrši predstava v »Narodnem domu". Igrala se bo prvikrat žaloigra »Hči mestnega sodnika", ki jo je po Jurčičevi povesti spisal F. Plemič. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Pri predstavi sodeluje orkester »Glasbenega društva". V Bohovi pri Hočah so pri obč. volitvah prodrli Štajerčijanci. V TeznI pri Mariboru so pri občinskih volitvah 3. t. m. zmagali nemškutarji. V Mariboru je prišel v konkurz krojač g. Jakob Vezjak. Od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. (Aprilova šala lenarčkih nemškutar-jev.) S pomočjo »Sudmarke" in ptujske hranilnico V nedelj o na proslavo petdesetletnice je ustanovil tukaj pred kratkim neki Franc Se-Bekovie »Prvi lenarčki pogrebni zavod". — Ker ne gre več dobro kupčija z živimi, hočejo nemškutarji poskusiti z mrtvimi. Pa tudi — pri teh gre slabo. Že več ko dva meseca so mirovali lepi konji, novi mrtvaški voz, katafalki in drugo. A. prišel je ponedeljek in — »Prvi lenarčki pogrebni zavod" se je prvič pokozal. Strmeči Le-narčani so imeli prvič priliko opazovati spretno roko Senekovičevo. Liki generalu je z daleč do-nečim glasom ukazoval svojim podložnim, kako naj naložijo priprave za katafalk, rakev itd. Ni trajalo četrt ure in že sta tekla urna konjiča s težko obloženim vozom in svojim gospodarjem proti sredini trga. Za vozom pa sta letela dva lanta z lepo posrebrenimi svečniki. Ljudje so stali predi hišami in se pogovarjali o nagli smrti Nemca Sch. Naenkrat pa je motilo resno veličanstvo trenutka huronsko vpitje in smeh tržana K. Aubla: »Senekovič, danes je 1. april, Franci, ha, ha!" Par sekund je bil ubogi pogrebšček ves okamnel. Potem pa je s primerno kletvico obrnil, ker je izprevidel, da ; je postal žrtev neslane aprilske šale. »Umrlemu" Sch. še želimo dolgega življenja in mnogo veselja nad rahločutnimi njegovimi somišljeniki. Iz Pragerskega poročajo, da se je nedavno tam ponesrečila Ivana Pezdiček, žena železniškega delavca iz Studencev. Vstopila je v napačen vlak; ko je to opazila, je skočila iz kupeja že, ko je vlak vozil, in se je težko poškodovala. To je posledica nemškega klicanja postaj na Spod. Štajerskem. Pripro6ti ljudje ne vedo ne kod ne kam, zlasti na križiščih. Zato bi se moralo vsaj na Spielfeldu, Mariboru, Pragerskem, Poljčanah, Gro-beinem in Celju izklicati vlake tudi v slovenskem jeziku. To bi bilo iz obratnih in varstvenih ozirov nujno potrebno. Iz Maribora. Pred Slovenci obhaja strah naše občinske očance. »Društvo nemških volilcev", ki je očividno nekaka zavarovalnica mandatov za sedanje občinske odbornike, je imelo na Veliki totrtek občni zbor, na katerem so razni govorniki, med njimi ohč. odbornika Euss in Opelka in posl. Wastian, silno tožili o naraščaju slovenske moči v Mariboru in okolici. Javkali so, da bo Maribor v kratkem doletela usoda Ljubliane. Strašno! Za nas Slovence je pa to javkanje vzpodbuda k vztrajnemu delu za napredek! Pri Sv. Trojici v Slov. gor. so ustanovili podružnico Schulvereina. Volitve v mariborski okrajni zastop pred upravnim sodiščem. Zoper volitve v skupini veleposestva in kmečkih občin so Slovenci vložili pritožbo na upravno sodišče, ki je v včerajšnji razpravi pritožbo glede skupine veleposestva zavrnilo, ugodilo pa ji je glede volitve v skupini kmečkih občin, ker je eden glas dr. Schmidererja, ki je oddal v tej skupini dva glasova, neveljaven. Ker sta od 158 oddanih glasov dobila nemški kandidat Btthm in slovenski kandidat Plateis vsak po 79", glasov, se izvolitev BOhma, za katerega je •dločil žreb (kar je že samonasebi nepostavno!) razveljavi. CeljjKi oHraj. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem ima v nedeljo, dne 14. aprila ti. ob priliki petdesetletnice svoje najstarejše članice, Čitalnice v Celju, svoj redni občni zbor ob 2. uri popoldne v Sokolskem domu. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, 2. volitev novega odbora, 3. predavanje drja. Pučnika »O pomenu ljudsko-izobraževalnega dela.« 4. Razgovor o delovanju v 1. 1912, 5. slučajnosti. — Na tem občnem zboru hočemo položiti celi naši izobraževalni organizaciji nov temelj, da se ji zasigura lepa bodočnost. Napredna izobraževalna društva, udeležile se torej zborovanja prav zanesljivo! Iz celjske okolice. Iz ozira na potrebo edinosti Slovenccv obeh strank v našem občinskem zastopu se z dogodki pri županski volitvi ne bi več bavili, če ne bi klerikalno časopisje na najnesramnejši način lagalo in zavijalo. Da pa slovenska javnost dobi jasno sliko, podajemo v sledečem skozinskoz nepristransko sliko dogodkov: V nedeljo 31. marca se je vršil v občinski hiši zaupni sestanek slovenskih občinskih odbornikov, katerega se je udeležil tudi dr. Juro Hrašovec. Dnevni red je bil sledeč: 1. Pogovoi o volitvi župana. 2. Pogovor o volitvi občinskih svetovalcev. 3. Ustanovitev kluba slov. občinskih zastopnikov. Pri prvi točki, t. j. pri pogovoru, kdo bi naj bil župan, se je soglasno povdarjalo, da prideta v poštev le dve osebi — in sicer dr. Božič In Avgust Sušnik. Ker se ni bilo mogoče drugače ze-diniti, so predlagali občinski zastopniki Tom. Grah, Jakob Omladič in Jože Koštomaj, naj se izvrši poskusno glasovanje po listih ter da se mora drugi dan pri pravi volitvi manjšina udati večini in voliti za župana tistega, ki bo dobil pri tem poskusnem glasovanju večino. Proti temu predlogu se je izrecno izjavil edinole dr. Benkovič — torej noben kmet, ki bi govoril, o kaki »nesimpaticni osebi« dr. Božiča, kakor ga imenuje »Slovenec« —, ki pa ni povdarjal, da'stori to v imenu svoje stranke, temveč da se on za svojo osebo ne more odločiti. Konstatirati je namreč treba, da se je govorilo še na tem sestanku edinole o slovenski stranki v bodočem okoliškem občinskem zastopu in se je splošno povdarjalo, da morajo Slovenci nastopiti enotno in disciplinirano. Besedo o slovenskih strankah in razdor v slovenske vrste je zanesel, dr. Benkovič še le drugi dan v javni seji občinskega zastopa. Pri sledečem glasovanju je bilo oddanih 19 glasovnic: dve ste bili prazni, od ostalih 17 pa je dobil dr. Božič 9? SušniK 8 glasov. Kdo je oddal prazne glasovnice, se pri tajnem glasovanju itak ni mpglo konstatirati In se tudi nI konstatiralo. Kar piše o tem »Slovenec«, so prazne bajke. S tem je bil pogovor glede županove osebe končan in je bil vsakdo izmed navzočih mnenja, da se morata obe stranki držati glasovalnega izida in voliti za župana dr. Božiča. Ce si je dr. Benkovič mislil kaj drugega, povedal tega ni. Prešlo se je potem na pogovor glede števila občinskih svetovalcev. Med zborovalci je zopet1 vladalo dvoje nazorov : eni so rekli, da se naj voli 6 odbornikov — med katerimi bi naj bilo 4—5 Slovencev in eden ali pa dva Nemca. Drugi so pa bili mnenja, naj bo 5 občinskih svetovalcev, med katerimi bi naj bili 1 Nemec ali pristaš nemške stranke. V poštev je prišla oseba kmeta Jurja Strenčana. Za podžupana pride v poštev tisti, ki je pri volitvi za župana propadel, t. j. g. Avgust Sušnik. Pri poimenskem glasovanju se je odločila večina za to, naj bi bilo 6 občinskih svetovalcev, med njimi 5 Slovencev in 1 pristaš nemške stranke. Bili bi to Sušnik, Confidenti, Ciolo-granc, Fazarinc, Klinar in Strenčan. O 3. točki se pogovor ni vršil. Ko so se zborovalci razhajali, ie stopil g. A. Sušnik k dr. Božiču in mu izjavil, da on izvolitve za župana itak ne bi sprejel ter mu je že vnaprej kot bodočemu županu čestital, zatrjujoč mu, da ga bode vsestransko podpiraL — Glede volitve obč. svetovalcev pa še enkrat konštatiramo dejstvo, da so za predlog, na] se iz vsakega razreda volita po dva in da dobilo tako tudi Nemci 2 obč. svetovalca, glasovali razun gg. Sušnika in Coniiden-tlja v s i obč. odborniki, torej tudi dr. Benkovič s celo svojo gardo klerikalnih občinskih odbornikov. — Ta- dejstva smo hoteli pribiti in s tem tudi prenehamo s polemiko. Ce se bo hujskarija s klerikalne strani nadaljevala, se bodo posledice izvajale drugje. Iz celjske okolice. G. Avgust Sušnik je odklonil izvolitev za župana. Treba bo torej misliti na to, da se Slovenci zedinijo na drugo osebo. Zmešnjave je kriv dr. BenkOvič, ki je izsilil Sušnikovo izvolitev, dasi je vedel, da je ne bo sprejel. Proti dr. Benko-viču vlada v slovenskih krogih velika ne volj a. Cuje se, da je g. Sušnik obenem' odstopil kot občinski odbornik. Celje. Kap je zadela i a velikonočno soboto zjutraj gospo Viljemino Duftek, soprogo gimna-zijalnega profesorja in ravnatelja študentenheima. Bila je stara 53 let. Iz Celja. V Tremarjih sta se pošteno stepla gostilničar MlinariČ in neki delavec Lečnik. Ta je došel proti večeru pred Mlinaričevo gostilno že precej pijan in zahteval vina. Ker ga ni dobil, je pričel kričati, na kar ga je gostilničarka z mrzlo vodo polila. — Lečnik je nato vzel kramp in udri v gostilno z grožnjo, da bo krčmarico ubil. Mož je prišel tej na pomoč in po Jittdem boju razorožil Lečnika. Krčraar je dobil nekaj ran. Hmeljarsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo, jdne 14. tm. popoldne ob 4. uri poučni shod v gostilni g. Pergerja v Levcu. Vsestranske udeležbe pričakuje društveno vodstvo. Na Vransko je imenovan za okrajnega živino-zdravnika g. Jožef Kodre. Javna ljudska knjižnica pri Sv. Štelanu praznuje na belo nedeljo dne 14. tm. obletnico svojega poslovanja z javno ljudsko veselico. Na sporedu je: predavanje, godba, petje, srečolov, licitiranje in Še marsikaka šaljiva zabava. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Cisti dobiček je namenjen v prid knjižnice. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje ljudske knjižnice od blizu in od daleč — uprava »Ljudske knjižnice«. Šmartno v Rožni dolini. Tukajšnji grajščak gospod F. L. Fery je daroval 20 kron za revne šolarje; v isti namen je naklonila tudi slavna posojilnica v Galiciji 10 kron. Podpisani izreka gosp. Fe-ryju kakor posojilnici v imenu ubogih obdarovan-cev iskreno zahvalo. Rožna dolina, 7. aprila 1912. Ivan Kvac, nadučitelj. Maščevanje ljubimca. Rudar Ivan Alič je služil pri 87. pešpolku v Peli. Izvedel je tja, da mn je ljubica Ana Mohor, s katero je imel otroka, postala nezvesta. Ker vse njegove grožnje niso nič izdale, je sklenil se maščevati. Porabil je velikonočni dopust, šel domu, vdrl skozi okno v ljubičino stanovanje in ljubico in otroka s kakimi 20 zabodljaji smrtno ranil. Aliča je orož-ništvo prijelo. Laški trg. V sredo je tnkaj po nesrečni okolščini padel v Weberjevi usnjarni otrok gosp. Pirnat-Ulaga v vodo in drugi dan umrl. Zelo nadarjena hčerka je pred 4 leti na Veliko noč zagledala luč sveta in ravno na isti dan so jo letos pokopali. Potrti rodbini naše sožalje! Na Dobrni pri Celju so imeli 3. t. m. hud vihar, ki je ruval drevje in trgal strehe. Bog no daj, da bi bilo vse leto tako hudj. Iz Laškega trga nam poročajo: V Št. Je-derti se 78 letna posestnica Cecilija Peki in njena hčerka Marija že delj časa ne moreta prav trpeti. Hčer živi prav lahkomišljeno in ima že celo vrsto nezakonskih otrok, ki jih mora mati rediti. V zahvalo pa hčer še mater pretepa. Dne 30. marca jo je celo napadla s sekiro in ranila. Ovadili so brezsrčno hčer sodniji. Mozirje. Kadar se misijoni pogosto vrše mora biti nekaj posebnega v bodočnosti, da se kmetje utrdijo v veri in ugonobi liberalizem. Zdaj so bili misijoni kar po vrsti v Nazarjih, Mozirju in Šmartnem. Marsikdo začudeno vpraša, kaj to pomeni. No, to je lahko umljivo. Z gotovostjo se pričakuje, da imamo letos še deželnozborske volitve. Zato se morajo volilne ovce pravočasno ostriči. Šmartno pri Mozirju. Pri nas smo imeli celi teden misijon. Grmelo in treskalo je zoper napredne časnike, katerih se duhovniki boje kakor hudič križa. Tudi v spovednici so se doigrali smešni dogodki. Nekega naprednega kmeta so dali v »pleve", ker ni hotel obljubiti, da prinese napisano dopisnico, s katero odpove »Narodni List". Nekdo drugi je frčal, ker ni hotel odpovedati »Slovenskega Naroda". O drugih posledicah mi-sijoua bodemo še poročali. Tudi župnik Kitak ni dal odveze onim, ki niso obljubili, da o puste »Narodni List". Nova Štifta. Naš župnik Ferme je oznanil s prižnice, da »kmečka hranilnica in posojilnica" v Gornjem gradu zniža za hranilne vloge obrestno mero od 41/2% na 4% in to v časa, ko je denar drag. Ta sklep farovške posojilnice jasno kaže, da je posojilnica pred polomom. Kdor si hoče denar zavarovati in za višje obresti naložiti, naj ga torej tam hitro vzdigne in drugod naloži. Zdaj vidite kmetje, kam pelje klerikalna zagrizenost. Ali se pustite še dalje časa za nos voditi-od takih ljudi, ki vam obetajo zlate gradove, nazadnje pa ste oškodovani. Sklep posojilnice pa je tudi protipostaven, ker sme biti pri rajfajznov-kah razlika pri obrestni meri posojil in hranilnih vlog samo 170. Kmetje, pozor! Iz Št. Petra na Medv. selu se nam poroča, da je eden najslavnejših klerikalcev, A. H., na-' ročnik »Štajerca". Prosit! Iz Gornje Ponikve. Ko sem v nedeljo 17. marca šel po maši v napredno gostilno, da se s tovariši nekoliko pomenim, najdemo tam klerikalnega ču-kovskega poglavarja, ki je bil skoro do nezavesti. pijan in je v tem stanju vsiljeval gostom svoje ču-kovske nazore. Vedel se je, kakor tiste znane ži-valice v naših hlevih. Najlepše pri tem je pa še to, da je pil v »liberalni« gostilni »na puf«. Ali se je morda možakar tisti večer doma tudi vprašal, če je ta dan primerno zaničeval liberalce?! In taki ljudje naj bi nas naprednjake olike učili? Mi imamo več v petah ko oni v glavi. Opozorimo pa tega petelina prav resno: mi hočemo imeti v gostilnah pred teboj mir, in si ga bomo v prihodnje vedeli sami preskrbeti. Iz Št Pavla pri Preboldu. Za letošnje Gospodovo vstajenje so si klerikalci naročili čuke iz Griž in Št Petra, da so paradiraii. L udstvo se je zgražalo. — Na velikonočni ponaeljek je nastal ogenj pri Gojznikarju. Tudi njegova najemnica štacunarka Mici Govedič je trpela na blagu veliko škodo. Tri požarne brambe so bile pridno na delu. Od Sv. Štefana pri Šmarju. Naši občinski očanci so sedaj dobili rekurz, ki so ga vložili glede razpoloženja volilnega imenika na nameBt-nijo, nazaj z istim odgovorom, ko jim ga je dalo svoj čas že glavarstvo. Oče župan, ali ste kaj veseli dolgega nosa? Prihodnjič bomo Vam ga še malo podaljšali! flaja narodna obramba. Št Pavel pri Preboldn. Št Jurski in Go-milski gospodje v veseli družbi pri g. Plavšaku so darovali naši ženski podružnici C.-M. 8'24 K. Iskrena zahvala! R Št Pavel pri Prebolda. Zadnja številka „Slov. Gospodarja" je prinesla neutemeljen napad na novoustanovljeno žensko podružnico C.-M. družbe. Dopisnik je zmesil osebe in razmere, čas in pojave, dasi nimajo niti med seboj niti z omenjenim društvom nikakega stika. Osebne žalitve so tako nizkotne, tako strupene, da se ustavlja pero dati primernega odgovora. Nehote se sili na ustni: Bodi mu odpuščeno, saj ne ve, kaj počenja. Bodi dovoljeno le vprašanje, se-li res ne sme pri nas ničesar ukreniti, ne da se je bati osebnega žaljenja? Tudi v tem društvu ne, ki ima edino smer, skrbeti za našo revno deco ob mejah, brez ozira na mišljenje njih rediteljev? Vi pa, ki se čutite poklicane soditi v javnih vprašanjih, izberite si druga prikladnejša torišča in, če že ne morete podpirati, tedaj prosimo, bodite vsaj toli kavalirski in pustite nas pri našem tihem in skromnem delu v lepem miru. To prvi in zadnji odgovor. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Vranskem je imela dne 31. marca pri povolj-ni udeležbi svoj redni občni zbor. Predsednikov namestnik gosp. dr. Šerko se v iskrenih besedah spominja rajnega predsednika R. Vrabla, idealnega narodnega delavca, kateri je kot žrtev neozdravljive bolezni v najlepši dobi življenja moral umreti. Iz poročila tajnice sledi, da je podružnica v letošnjem drušvenem letu, ki šteje jedva 8 mesecev, priredila tri predstave, pri katerih so se uprizarjale igre »Brat Sokol", »Malomestne tradicije". „Ne kliči vraga", »Dva Pavla", »Popolna žen«" in| fc#ra Orešnik, Leniča Arinik. Preglednica računov: ga. Tinka Fischer. Delcga- tinje: ga. Valerija Cvenkel, gdč. Olga Zanier. Dne 21. aprila priredi podružnica prvo igro: »Moč uni-orme«, burko s petjem v 3 dejanjih. ^pfeela. Cirii-Metpdp.ve pojdtužnice občni zbor, ki še je vrSil v nedelji 31. suŠča, je bil dobro obiskan. Brastovški sokoli in gostje iz Šent Andraža n SI. Petra \o nasltidi počastili s svojim obiskom. k 10- posneli, da ima podružnica na Polzeli premalo članov; v očigled narodnostnega položaja rta Polzteli bi se moral krog riarodnoobrambnih delavcev^ — veliko bolj razširiti; — Blagajnik g. Cizel Jos. izkazuje K 229.57 ddhodkPv irt 48. K'42 T stroškov, blagajniški ostanek K 149.15 — Novi odbor je sledeči: prvomestnik: g. Zigan Julij, trgovec, nami g. Farčnik Anion, nadučit., tajnik: g. Tušak Radivoj, učit, blag.: g. Cizel Jos., trg.; drugi odborniki: gdč. Lipovec Anica, pošt. eks.; Tušak Tilda, učit. šopi-,, Farčnik' Ant;, jur. In1 Repič Jos'., mizar. Delegat za glavno skupščino: g. Cizel Diriko, trg. sotr. Kot novi uštahovnik podružnice je pristopil g. Zigan Julij z, vsoto K 20. Naj se tfolzelska podružnica lepo razvijal - ejj ; 5>rnšWene in drug* prireditve. Gdrnj^graj^ko' Učiteljsko, društvo zboruje dne 5. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v šoli v Gprnjemgradu. Spored se objavi pravočasno." K polnoŠtevilni udeležbi vabi odbor. Kmet. bralno društvo r Rogozuici priredi dne 21. t. ni. v dvorani slov. gledališča v Ptuju burko v petih dejanjih: »Zmešnjava nad zmešnjavo". Med odmori in po predstavi svira znani tamburaški zbor iz Rogoznice. Blagajna se odpre ob pol 8. uri. Začetek točno oh 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1 in 2 vrste 1'50 K; 3 in 4 vrste 1 K. Stojišča 50 vin. Za obilen obisk prosi odbor. Slovensko akademično društvo „llirija" v Pragi slavi letos desetletnico svojega obstanka in jo bo proslavilo v prospeh revnega dijaštva in slovenske šolske družbe. Zadnji dopisi. i 1 r,< *0 O i ; Na naslov gosp. Avg., Sušuiba ua Lavi! Včerajšnja „Straža" med drugimi neresnicami tudi trdi, da ste Vi odstopili kot župan „zaradi ostudne gonje v liberalnih listih" zoper Vas. Kot poštenjaka Vas pozivamo, da se izjavite, kje in kedaj se jo v naših listih zoper Vas vprizorila ostudna gonja. Upamo, da bodete v interesu slovenske stvari v celjski okolici to zadevo pojasnili, ker bi sicer morali smatrati, da se strinjate z Jaž-njivim pisanjem »Straže". Y Trbovljah je umrl 38-letni posestnik g. Fr. Pust. V Zavrču so g. Tomažu Murkoviču 8. t. m. zgorela gospodarska poslopja z vsemi pridelki. Hišo so komaj ubranili. Grajščini Thal ln Plankeinvart pri Giadco, nekoč last predsednika „Giavne pOSu jilnice" dr. Hudnika, je včeraj na dražbi kupil Albert Ceczo-wička iz Dunaja za 506.020 K. fipisi. Iz Ormoža.)'Ne "prišlo bi nam na misel, odgovarjati na dopis v »Slov. (?!) Gospodarju", toda pribiti moramo, da je to »glasilo" v zadnjem času postalo tudi v poročilih iz našega okraja dosledno v laži in nemškntarskem prilizovanju, odkar je začela tu »poslovati" tvrdka frater Poliak & Schaller. Pisalo se je, da smo si Puppa-cherja vzgojili sami v „liberalnih" družbah in društvih. Ne, ne, dragi blagoslovljeni ali nebla-goslovljeni lažnih, saj sam ne veš navesti nobenega društva, katerega član hi bil Puppacher, ker ga ni, pač pa si popolnoma prezrl, da ste ga odgojevali vi v pristno vašem zavodu, v knezo-škofijskera dijaškem semenišča v Mariboru, v katerem je prebil dokaj let svojih gimnazijskih študij. Da bi z uaširn sodnikom slovenske narodnosti ne bili zadovoljni kmetje, se še med našimi kmeti ni slišalo. Jasno pa je, da kazenski sodnik že kot tak ne more biti priljubljen pri ljudeh, ki so radi tatvin morali zapustiti šolo. Ste že poravnali dotično škodo, vi g6spod la:ži-kmet Žaler, — drugače postane vaš kazenski sodnik pri vas lahko še manj priljubljen, ker delikt še vedno ni za> staran. In ta str«h pred dr. Sernecem! Seveda ta bi znal postati nevaren raznim puhloglavim ko-ritarjem, zato se ga ne sme pustiti niti v stanovanje, katerega ormoška posojilnica raje ponuja Nemcu, ki se zanj niti ne poteguje; navsezadnje bi iz stanovanja lahko prilezel še v posojilniški odbor, in potem bi se v posojilnici seveda ne dalo več tako »nesebično" gospodariti, kakor pod sedanjimi dobrimi in vernimi odborniki. Kaj ne, gospod Krmežljavček ? Nnše vrle župane pa le pustite lepo pri miru; oni so svojo akcijo lepo započeli in jo bodo ravno tako častno končali brez vaših nasvetov. Sw. Miklavž rar. '"olju. Predzadnjo nedeljo smo zopet mislili, da bode župniku Dro feniku žolč počil, tako je rohuel s prižnice nac liberalci, da mu je skoro sape zmanjkalo. Bral je letne račune, češ, da nekateri liberalci zahtevajo tako natančne račune. Ali morda misli župnik, da nima cerkvenokonkurehčni odbor pravic* zahtevati računov? Vsi so sami neverniki, ker same „neverne" časopise berejo. Ubogi „Nar. Ltet", koliko jeze povzročiš nagemu župniku! Mi pa-1 >pra§MBo župnija, kdaj ,je „Nar. List" pisal prpti .v§tCp.aj,.fl.a.(B. to^pove, . Zakaj sa. pa. šli oba župana in občinski svetovalci.ž,upnika k škofu uoSft* ker j'e žfuntal moža: »Naženitei še ženo., ja« ji bom dal bflkvice, jaz vam bom naŠtelal dekleta^ da hote imeli veselje Ž njim!" in ker je" rekel y gostilni pred več ljudmi, da Kristus ni nič.' on se' je samo nameril na take ljudj, da so ga umorili. Saj so na vprašanje knežoškofa vse to prič^ potrdile. Liberalci niso nikoli kaj tako nesramnega govorili. Kdci^je tedaj bolj neveren, tisti, ki „Nar. List" bere ali tisti, ki kaj takega govori?! Teč faranov. , .., IjS, Uj >> I. v> iS ■ ■ 13 £3 «.1(10 Iz Navecerkve. Klerikalna nesramnost presega rfs .vse meje.Kaplan Golob .je v pijanosti plesal z našimi dekleti, je v pijanosti in dragi dan še celo trezen nabil in težko ranil nekega muzikanta, državno pravdništvo je stvar zasledovalo, kaplan Golob je bil obtožen in bi se imel zagovarjati pred okrožno sodnijo, a je pred obravnavo pobegnil v Ameriko, — a sedaj smo mi »liberalci" vsega krivi, mi »liberalci" smo erivi, da se je kaplan Golob pretepal po Novi-cerkvi, mi smo krivi, da je državno pravdništvo spravilo ta »cveb nedolžnosti" na zatožno klop, mi bi seveda bili krivi, če bi bil moral Golob iti jest ričeta, in bogve kaj vse bi bili še mi^krivL Vaša lumparija, ljubi klerikalni prijatelji, je res brezmejna! Občni zbor hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah se vrši 25. aprila in ne 18., kakor stoji v inseratu. Književnost in umetnost. „Slovan" lt(mesečnik za književnost, umetnost in prosveto) ima tudi v svoji 5. številki zanimivo vsebino. Končuje se v njej vrsta narodnih pravljic, srečamo v njej pesmi P. Goloba, A. Gradnika itd., izmed člankov je zanimiv »Gradivo za zgodovino Slovencev". Priporočamo lapo urejevani mesečnik premožnejšim narodnjakom, osobito pa društvom v naročevanje. Dve novi skladbi L. Pahorja. Založništvo Ig. pl. Kleinmayer & F. Bamberg v Ljubljani j^ izdalo te dni dve novi skladbi znamenitega skladatelja Levoslava Pahorja: 1. „En starček je živel" za moški bas-solo in moški zbor z uvodnim zborom „En starček je bil, k'je vince rad pil" za moški zbor s spremljjvanjem klavirja; 2. k r«č-nica »Veseli bratci" po slovenskih narodnih uh-pitnicah za moški zbor s spremi jevanjem klavirja. Raznim pevskim zborom toplo priporočamo cia-rocitev teh novih skladb. Prva stane 1 K 60 vin., druga 2 K. MOIA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mleCnn milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmaana & Co.. Tetsohen a. B. — En kos se dobi aa 80 vin. v lekarnah, drngerijah in vseh enakih trgovinah Ravnotako se obnese Berginannova lilijina krema „Manera" čudovito pri »hranjenju nežnih, bel ii ženskih rok; dobi se v tub h po 70 vin. 135 40-to LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. Pavel pri Preb.: Obširneje prihodnjič! — št. Andraž na Os. jez.: Danes ni šlo. Prihodnjič! — F. K., Hotinjavas: Vse poslane knjige so brezplačne! Zdravi! Haztie sofosti. Velikanske; povodnji. sp jimeli zadnja dva tedna ob Misisipiju v Ameriki. 2000 kvadratnih milj je bilo pod vodo. Škoda znaša 10 miljouov dolarjev. Nad 30.000 ljudi je brez strehe. Jasno Poljano, posestvo umrlega grofa Tolstega, hočejo kupiti neki amerikanski špekulanti, ki bi tam ustanovili skladišče poljedelskih strojev. Ponujajo pol milijona dolarjev, torej štirikratno vrednost. Tolstojeva rodbina pa je proti temu nakupa in dela nato, da se ustanovi na Jasni Poljani visoka poljedelska šola. Major Lang zdrav. Iz Rima se je poročalo 3. aprila: Kirasirski major Lang, ki je bil pri atentata na italjansko kraljevsso dvojico težko ranjen, je daneti zdrav zapustil bolnišnico. Občinske volitve na Dunaju se bodo vršile od 23. aprila do 2. maja. Pri občinskih volitvah v Krškem so zopet v vseh treh razredih zmagali klerikalci, po vsčmi vsled brezbrižnosti naprednega razamništva. Nesreča v gorah. Pred velikonočnimi praz-Diki se je podal profesor dr. Cerk iz Liubljaue, znan hribolazec, na goro Stol, dasi so mil je odsvetovalo, ker še ni čas za tako visoke tur«?. Ž njim je šlo 7 dijakov. Na Veliki petek pa je prišlo v Ljubljano žalostno poročilo, da je dr. Cerk smrtno r lesrečil. Dijaki so ostali pri življenju. »Narodnem** Listu" 15. m (ilavna skupščina južnoštajerskega hmeljarskega društva dne 24. 3. 1912 v Žalcu. • * Gosp. Roblek, kot podpredsednik, je otvoril ob določeni uri glavno skupščino, ko je poprej navzoče pozdravil in konstatiral, da je sklepčna, ter pozval društvenega tajnika, da poroča o društvenem delovanju v minolem letu. Letno poročilo se ie glasilo tako-le: Minulo leto bode ostalo vsem hmeljarjem v trajnem spominu; odkar hmelj sadimo po naši lspi dolini, ni še bilo sličnega. V prvi vrsti je treba omeniti velike izgube, katera je zadela društvo, ko mu je dne 12. dec. 1911 preminul v Gradcu velezaslužni, občespoštovani predsednik, g. dr. M. Bergmann. Od ustanovitve društva i. 1881. bil mu je ud; od 1. 1888. do 1897. podpredsednik in od t. 1. do prerarte smrti m. 1. njegov predsed. ter je deloval v prospeh društva vztrajno in spretno ter z najlepšimi uspehi. Čast njegovemu spominu! V znak visokega spoštovanja do preminulega društvenega predsednika prosim, da se dvignete raz sedeže. (Se je zgodilo.) Da mu pa hmeljarji postavimo nek spomenik, predlagam: glavna skupščina blagovoli pooblastiti društveno vodstvo, da preskrbi le-to potrebno število slik dr. Bergmanna ter jih razdeli brezplačno med ude hmelj, društva. Društvo je pa izgubilo vsled smrti še drugega, vrlega društvenika in sicer gosp. B. Strahovnika, posestnika in mizarskega mojstra v Žalcu. Tudi njemu bodi ohranjen časten spomin! Vsled nastale suše v m. 1. se je pokazala in je razsajala po nekaterih hmeljiščih okoli Žalca najhujša bolezen, bakreni palež, kateri je v zvezi s ŠuŠo povzročil skrajno slabo letino. Posledica tega Je pa bila, da so se hmeljske cene tako visoko dvignile, kakor še nikdar poprej. Začetkom sezije se je plačalo za 1 kg hmelja po 4 K, malo pozneje pa že po 8 in še več kron za vsak kg. Zalibog, da se še nadaljno, sigurno pričakovano dviganje cen do danes ni izpolnilo. Cene so po glavni seziji padale neprenehoma na 7, 6, 5 in sedaj celo na 4 K za vsak kilogram. Od skupne letine, katera je znašala le nekaj čez 9000 starih stotov, se je vendar dobra polovica prodala po najvišjih cenah. Vsa kupčija je bila zelo živahna — pa tudi primeroma kratka. V obi-lem številu došli kupci so se morali vračati domov, ne da bi bili nakupili zaželjeno množino hmelja. Mnogo prepira, tožb in celo vrsto neopravičenih predbacivanj hmeljarskemu društvu je povzročila v m. 1. nesrečna predprodaja hmelja po 1.60 K do 2 K za vsak kg, zoper katero je hmeljarsko društvo zaman napenjalo vse svoje moči. Hmeljarji, kateri so svoj pridelek naprej prodali, so imeli prav občutljivo škodo, katero je pa po »Stražinenu in »Gospodarjevem« pisanju povzročilo hm. društvo. Tozadevnega popravka »Straža« ni hotela sprejeti, dasi je to obljubila; v nadaljno polemiko se pa društveno vodstvo ni hotelo spuščati, ker si je bilo v svesti, da je v tem oziru storilo do pičice vse svoje dolžnosti in hmeljarje svarilo že leta in leta pred predprodajo hmelja. Dne 20. avgusta 1911 se je vršil vsled poziva c. kr. okr. glavarstva celjskega v Žalcu velik shod hmeljarjev, kateri naj bi bil pomagal, hmeljarjem iz zadrege, v katero so prišli vsled nesrečne predprodaje — a brez zaželjenega uspeha. Kar se je dalo tozadevno doseči, doseglo je hmeljarsko društvo. Nesrečna predprodaja je imela p« še druge slabe posledice; v prvi vrsti je bilo skrajno slabo obiranje predprodanega in tudi drugega hmelja in v drugi vrsti je dala predprodaja hmelja našim hmeljarjem povod k nepoštenosti. Obe navedeni posledici pa lahko občutljivo škodujete in sta že škodovali ugledu našega hmelja in odvračate kupce iz našega okoliša zlasti sedaj, ko nam ogrski hmelj dela občutljivo konkurenco. Treba bode vse moči napeti, da ohranimo naši lepi dolini hmeljai-stvo, kot najizdatnejši vir blagostanja; to pa se bode dalo doseči le, ako se vsi hmeljarji združijo okoli hmeljarskega društva, katero deluje v prospeh hmeljarstva že čez 30 let. Društvo je imelo v minulem letu 94 udov. Razen rednega občnega zbora sta se vršila dva izvan-redna, pri katerih so se vsled poziva c. kr. namest-nije v Gradcu vnovič pretresovala pravila in poslovnik za novo hmeljsko oznamenovalnico v Žalcu; sedaj upamo, da bode dolgoletno tozadevno delo — posebna zasluga našega vrlega župana g. Josipa Sirca — dovršeno in da bode od namestnije potrjeno. Samo ob sebi razumljivo pa je, da je pri tej priložnosti odpadlo obilo delo tudi na tajništvo hmeljarskega društva. Hmeljski sejmi, kakoršni so vpeljani v vseh drugih hmeljskih okoliših, bi bili tudi za naš okoliš največjega pomena; vsled tega je izvanredni občni zbor dne 10. dec. 1911. 1. pooblastil društveno vodstvo, da ukrene vse potrebno, da se uvedejo tudi pri nas, in sicer v Žalcu kot naravnem središču južnoštajerskega hmeljarstva, hmeljski sejmi. Tozadevno oblastveno dovoljenje si je občina trg Žalec izprosila že 1883. 1. in je še sedaj veljavno. Poglavitna reč je sedaj, da se za sejme nabavi potrebni prostor, kateri se bode dal tudi zaklepati. Ker so se v naši Hmeljarni tudi javni hmeljski oznameno-valnici zasigurali potrebni prostori, jih ne preostaja tam še za hmeljske sejme; zaradi tega je društveno vodstvo naprosilo c. kr. polj. ministerstvo, naj mu dovoli potrebno vsoto v sezidanje posebne hmeljske tržnice, katera bi se postavila na prostoru med Hmeljarno in Kukčevo hišo. Proračun za to novo podjetje znese 6920 K 20 v. Temeljito podprto in od najuplivnejše strani vsestransko priporočeno prošnjo je odposlalo društveno vodstvo že pred štirimi tedni na poljedelsko ministerstvo. Rešitev dosedaj še ni došla. Društveno vodstvo je imelo v minolem letu 2i sej, pri katerih so se rešile tekoče zadeve ter se je sestavilo 15 poročil o vsakokratnem stanju hmeljske rastline, o vremenu, o škodljivcih, o tržni tendenci in o cenah; le-ta poročila so se potem objavila v strokovnih in drugih listih tu- in inozemstva. Vsled neugodne letine v m. 1. je društveno vodstvo sporazumno z razstavnim odborom sklenilo, da se je za leto 1911 nameravana hmeljska razstava preložila na tek. 1.; o tej točki se pa bode itak še danes razpravljalo in sklepalo. Razstavni odbor je naprosil gosp. viteza Haupta, grajščaka v Štros-neku, naj bi prevzel pokroviteljstvo navedene hmeljske razstave, kar je tudi drage volje storil. Tudi razstava iz poskuševalnega nasada se je zaradi zgoraj navedenih razlogov v m. 1. opustila. Dne 28. avg. 1911 je na poziv žateške hmeljarske zveze društveno vodstvo priredilo posvetovanje glede ustanovitve osrednje zveze vseh hmeljarskih društev in drugih tozadevnih korporacij Srednje Evrope; ko se je ustanovitev takšne osrednje zveze enoglasno odobrila, se je sklenilo, da se k tozadevnemu posvetovanju dne 1. sept. 1911 v Zatec kot zastopnik našega okoliša odpošlje gosp. Franc Roblek. Ta osrednji odbor ima namreč nalogo, preskrbeti vsem okolišem Srednje Evrope (za sedaj le onim iz Nemčije in Avstrije) zanesljiva poročila o vsakokratnem stanju hmeljske rastline celega sveta, o hmeljski kupčiji, o cenah itd. ter tako vsestransko in zanesljivo varovati koristi hmeljarjev. Poučnih shodov je priredilo društveno vodstvo le deset, pri katerih se je posebno razpravljalo o bistvu in zatiranju hmeljskih škodljivcev, posebno pa še rdeče hmeljske pršice, (rdeči pajek) in o bmeljskem kebru. Kar se tiče hmeljske pršice, katera se je lani prvokrat v tako veliki množini pokazala in vsled tega povzročila tudi ogromno škodo, je ukrenilo društveno vodstvo vse potrebno in naprosilo zastopnika našega hmeljarstva v polj. mini-sterstvu, g. dr. Julija 01schowyja, da nam je v to svrho izposloval državno podporo 1500 K. Za ta denar se je nabavila železna peč v razkuženje hmeljskih drogov in 36 vagonov apna in apnene prhljice v razkuženje zemlje, v katero so se pajki zalezli po obiranju hmelja. Apno in prhljica se seveda prizadetim hmeljarjem ni izročila brezplačno, nego le po znižani ceni. Okuženo hmeljsko rastlino je v najbolj okuženih nasadih društveno vodstvo dalo tudi škropiti s tekočino, katera se v zatiranje rdečega pajka priporoča; pa to škropljenje ni imelo zaželjenega uspeha. Edino sredstvo v zatiranje tega škodljivca so nasadi na žico, kakoršne so si priski-beli nekateri tukajšnji hmeljarji (gg. Roblek, Jošt, Rammel) in kakoršne že imajo več let v braslovški okolici. Kakor vsako drugo leto, tako so se tudi v minulem letu naročila brzojavna tržna poročila iz Zatca in Nurnberga ter objavljala na občinski hiši in tudi po časopisih. Obiranje hmelja se je v min. 1. posamezno pričelo dne 10., obče pa dne 14. avgusta, ter se je poprej razglasilo v 120 občinah onih okrajev, iz katerih k nam prihajajo hmeljski obiralci. Dne 16. jan. 1911 je prosilo društveno vodstvu v lastnem, kakor tudi v imenu Hmeljarne in vseh okoliških občin, tovarn, rudokopov in posameznih tržanov, trgovcev itd., c. kr. železniško ministrstvo, : naj blagovoli ukreniti, da se skladišče in nakladišče na tukajšnji postaji razmeram potrebno razširi ln uredi; dasi je društvo rešitev te prošnje dne 10. maja 1911 brzojavnim potom urgiralo, vendar vsa zadeva še do danes ni definitivno rešena. Sicer je društveno vodstvo zvedelo po komercijalnem svetniku, g. Jul. Sonnenscheinu v Pragi, na katerega se je tozadevno obrnilo, da je železniški svet na Dunaju, kojega član je g. Sonnenschein, naročil ravnateljstvu v Beljaku, da se morajo zaželjena dela na tukajšnjem kolodvoru takoj spomladi 1912 izvršiti. Našo prošnjo v železniškem ministerstvu Je prav vrlo podpiral, tudi državni poslanec ln kom. svetnik g. Povše, kojemu bodi na tem mestu izrečena najboljša zahvala za njegov trud. Predaleč bi se spuščal, ako bi hotel tu navesti še vse druge uloge in rešitve društvenega tajništva, kdor bi se morda za nje zanimal, so mu tu na razpolago in sicer opravilni zapisnik in celi kup došlih dopisov. To je kratko poročilo o morda navidezno neznatnem in vendar trudapolnem in vsestranske*.) delovanj i društvenega vodstva v minulem letu. Ker se glede letnega poročila nikdo ni oglasil k besedi, je dal predsednik na izrecno željo dru- štvenega tajnika njegov predlog v zadevi nabave slik raj. Bergmanna takoj v razpravljanje. G. Plav-šak (Sv. Jurij—Tabor) je svetoval, naj se namesto slik vzida bivšemu predsedniku spominska plošča v pročelje Hmeljarne, da bode spomin trajen in ne le iz papirja. G. Jošt (Gotovlje) je podpiral oba predloga ter je še dostavil, naj se tudi g. Hausenbichlei-ju, kateri je vendar v povzdigo hmeljarstva pri nas prav obilo storil, vzida spominska plošča, pa v žalsko občinsko hišo. Po daljši debati, katere so se vdeležili gg. Šporn (Braslovče), Roblek in Piki (Žalec), sta se sprejela drugi in tretji predlog, prvi pa le v toliko, da se naj slike g. dr. Bergmanna nar ročijo le tistim, udom hmelj, društva, kateri se z* nje oglasijo in tudi stroške sami plačajo. Letni račun kaže 19.332 K 20 v denarnega prometa. Pregledovalcem računov sta se izvolila gg. L. Plavšak in V. Kveder. V tekočem letu se je prijavilo deloma že pred občnim zborom, deloma povodom istega 153 udov. Namesto umrlega predsednika se je v dopolnitev društvenega vodstva izvolil na predlog g. t. Piklna g. Edvard Kukec. Ker pa društvena pravila ne določujejo natančno, ali izvoli društvenega predsednika društveno vodstvo ali glavna skupščina, se je na predlog g. Pikla enoglasno izvolil g. Franc Roblek predsednikom hmeljarskega društva. Imenovani je izvolitev tudi sprejel, se navzočim zahvalil za zaupanje ter obljubil, da hoče vse storiti, kar bode v prid hmeljarstva. Glede razstave hmelja, katera se je zbog slabe letine opustila v minolem letu, se sklene, da se naj vrši v tem letu; vse potrebno v tej zadevi pa naj ukrene razstavni odbor, broječ 15 članov. O veliki važnosti hmeljskih sejmov sta govorila gg. Roblek in Petriček ter glavni skupščini poročala, kaj še je tozadevno z ozirom na sklep izvan-redhega občnega zbora z dne 10. dec. 1911 ukrenilo. Zanimivo je, kar je g. Prislan (Braslovče) navedel, da se je prvi hmeljski sejm vršil dne 3. sept. 1883. Da se ti sejmi takrat še niso obnesli, je pač prav umevno, kajti takrat je bilo vse naše hmeljarstvo še v povojih in hmeljarji prav za prav še niso imeli kaj postaviti na semenj. Danes so pa razmere vse drugačne in ni dvomiti, da bi nameravani hmeljski sejmi uspevali. Pri tej točki dnevnega reda se Je oglasil g. Florjan Rak (Braslovče) ter prosil, naj društveno vodstvo pošilja v hmeljski seziji onim občinam, v katerih stanuje vsaj 30 udov hmeljarskega društva, tržna poročila brzojavnim potom. Po daljši debati se je sklenilo, da se bode želji gosp. Raka Ustreglo in sicer za dobo enega meseca v glavni seziji. Ta poročila pa se bodo pošiljala ali občinam ali zaupniku, katerega si Udi iz dotične občine sami določijo. O prihodnji točki dnevnega reda: »Praktična izkušnje v hmeljarstvu« je poročal društveni tajnik ter konstatiral, da so se naši hmeljarji že precej po-prijeli umnega hmeljarstva ter da oskrbujejo svoja hmeljišča pravilno; vendar smo pa glede obiranja hmelja pri nas še prav na slabem. Kupci, ki v naše kraje že leta in leta prihajajo, tožijo, da se obiranje hmelja izvršuje od leta do leta slabeje, in prav lahko je mogoče, da se bodo kupci odvrnili popolnoma od nas in da se bodo raje poprijeli kupovanja hmelja na Ogrskem, kjer jim sicer kakovost hmelja ne u-gaja v toliki meri, kot pri nas, vendar pa se glede obiranja ne pritožujejo. Ako pa hočemo odpraviti ta madež našega hmeljarstva, je nujno in neobhodno potrebno, da pazijo in zahtevajo vsi hmeljarji od obiralcev, da izvršujejo svoje delo čisto in lepo. Govornik je vsem navzočim nujno priporočal, naj se v vseh občinah, v vsaki vasi, pri vsakem posameznem hmeljarju gleda na čisto obiranje. Le na ta način bomo privabili kupce v naše kraje in zopet povzdignili ugled našemu hmelju. Gosp. Žigan (Polzela) je izjavil, da naš pozni hmelj ni več iste kakovosti, kakor je nekdaj bil, da se je zvrgel in da bode treba skrbeti, da dobimo nadomestilo; vprašal je nadalje, ali nima morda društveno vodstvo v svojem poskuševalnem nasadu vrsto, katera bi nadomestila naš pozni hmelj? —--Društveni tajnik je pojasnil to zadevo ter rekel, da ima vodstvo v to svrho že določeno vrsto hmelja, s katero dela že četrto leto nasadne poskuse, kateri so se dosedaj prav dobro obnesli. Ako bodo tudi letošnji uspehi ugodni, potem se bode dotična vrsta v razmnoženje priporočala. Ko je še g. Plavšak v lastnem, kakor tudi v imenu g. Kvedra izjavil, da je letni račun v redu, je zaključil društveni predsednik zanimivo in prav dobro obiskano glavno skupščino ob 6. uri zvečer. ŽALEC, 1. aprila 1912. Kot bolečine olajšajoče, vnetje odvračajoče, zaceljenje pospešujoče obvezno sredstvo, katero se je mnogokrat v raznih slučajih pri ranjenju z ugodnim uspehom uporabljalo, je kot tako znano po vsej monarhiji že čez 50 let preizkušeno domače sredstvo, praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, in se je zategadelj isto upeljalo po vseh lekarnah. Mazilo vkljub večletnemu ohranjenju ne izgubi svoje moči in bi se zato moralo isto imeti v vsaki domači lekarni. Imate bolečine? Reumatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste zboleli vsled prepiha, vsled prehlada? Poskusite vendar bolečine olajšujoči, zdravilni, kre-pilni Fellerjev fluid z zc. „Elsafluid" tndi proti trganju v ledjih, križu in bolečinam v členkih. Je res dober! Ni samo reklama. Ducat na poskušnjo 5 kron franko. — Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stnbici, Elzni trg št 264 (Hrvaško). 142 a 6-3 LISTEK. Iz potne torbe središkega Sršena. Ko brez mira okrog dirjam, Prijatlji vprašajo me kam?J V Maribor. Vreme je lepo, hajd na gigrlna in v pravem času si Sršen v Mariboru. Rad bi poznal svojega dobrega prijatelja pri »Straži" (»Gospodarjevega" že itak predobro poznam) kteri me v nebrojnih številkah tako laskavo hvali. A kje ga hočem v Mariboru najti?* V tiskarno me ne puste, uslužbencev se ne upam za vhod prositi, ker bi znal kteri gospodov to zapaziti in, kakor je običajno, bi uslužbenec bil ob kruh — tega pa nočem. Zvečer poletim v »Narodni dom", pogledam v čitalnico, v dvorano, v gostilno, pa nikjer ga ni. Naenkrat slišim nekega gospoda vprašati: „Ali je oni tam že dolgo tukaj?" Poletim tja, kamor je vprašalec s prstom pokazal — bila je ob strani mala soba, kjer se je točilo pivo, nad vrati pa sem čital napis. »Za tihe pivce", in res opazim na tleh spečega ne vem ali človeka ali vragoviča — ker bil mu je celi obraz črn kot dimnikarju, brčal pa je tak kak 300 letne orgle na Humu, ko jim brat Martin cecke nategne. Ah! ta alkoholiš na tleh ležeči, črno namazani človek naj bi bil moj dobri prijatelj ? Tri tedne potem so me naprosili Čuki, naj jim pridem v Maribor vijugaste hoje kazat, ktere se bodo Čuki vadili, da liberalci ne bodo znali, kdaj so pijani ali trezni. Dolgo v noč sem se tam mučil in na potu v stanovanje opazim ob cesti ležati skrivnostno-sladko-vinjenega človeka. Pred mano je korajžno korakal ob strani fčst puce znani mi lepi gospod; opazil je v jarku ležečega, pa proč gledal. Oni v jarku ga je opazil in hripavo zapel: »Glejte kak mimo gre, šo ne pogleda me". V tem hipu so bili policaji pri njem, ga vzdignili in peljali domov. Jaz pa spoznam trpina koj, Oh, bil je — prijatelj moj. Po sladko prespani noči napotim se na Bvojem aeroplanu proti domu. Lepo spomladno vreme, tičice so že pele in na njivah se je gibalo polno oračev. Dospem vPoberž. Glej, nekdaj se je čula tukaj edino slovenska govorica, zdaj pa vse tuje-nemško. Preklinjajoč trdno narodno spanje mariborskih narodnjakov letim dalje. y Cirkovcih pašuje brat našega burnega zvezarja, V Lovrencu pa moj sosed-rojak, najzvestejši oproda glavarja zvezarjev, izvoljenec ljudstva, tu mi ni bila volja ustaviti se, ker je večina za pametne reči tak gluha kak cigan za batine. Urno letim prek Ptuja, se nočem ustaviti, klerikalci bi hitro zatrobili, da iščem prijateljstva s Štajereijanči. V vilinem delu opazim mogočnega O., brnknem ga za uho in on presenečen zamrmra: »Schon bieder a Bindischer". Letim do prve vasi. Na prvi hiši opazim tablo Pichldorf-Spuhla. Tu mora biti več Nemcev nego Slovencev, to svedoči tabla. Sršen, poglej! Obletim vso vas, opazim lepo ograjen dvor, nad vhodom krasno sliko lepega arabskega žrebca. Smo že vkup, hajd v hišo! V prvi sobi ne opazim nič slovenskega, v drugi lepo pisalno mizo, na kteri leži več knjig in spisov; pogledam naslove: »Olikani Slovenec" ali glavni navod, kako se mora človek v pošteni družbi družbi obnašati. Druga debela knjiga je naslovljena: »V boj nad liberalce" ali praktični migljaji, kako je sumničiti, ogovarjati in zabavljati nad liberalci, da zgubijo zaupanje pri našem ljudstvu. Dosti vem videl, hodimo dalje. Aha, Velika Nedelja! Vsedem se na streho f aro vža, kar opazim na nasprotni hiši napis »Nevtralna gostilna". Sfrčim notri, zahtevam kupico vina, ktera se mi je v okorni nemščini nudila. Izpijem, plačam v nevtralni gostilni nevtralnemu krčmarju nevtralno vino in idem. Pogledal bom še malo k Tomažu. Kmalo priperuham tja, vsedem se na vrh zvonika, ker to mesto mi je najljubše. Ko si poprašene peruti površno osnažim, vidim, da nek fantek »Nar. List" od pošte nese. V tem hipu privihra iz farovža mali prileten možieek, skoči pred fanta, zasadi mu eno na desno, drugo na levo, iztrga mu iz rok »Nar. List", ga razčeše in vrže pod noge rohneč: »Ali nisi čulo, ti vražje pašče, v cerkvi pridigovati me, da je smrten greh čitati- »Nar. List", ker je proti veri". Pene so mu letele iz ust,, bil je od jeze zelen kot kušar, obrnil se je, obrisal pene in stopil nazaj v farovž. Jaz pa sem se bal, da tega ognjenega branitelja papirnate vere ne zadene boZJi žlak. Oglasil sem se tudi pri županu, pa ni bil doma. Škoda, je vrl narodnjak, le javno ne upa zagovarjati narodnih pravic — pa kar ni — bo že. Še tistega vrlo delavnega Skrleca v Vičancib hi rad obiskal, pa mi je spota. Se še snideva, če si jaz poprej peruti ne znucam. Kličem mu — le neustrašljivo naprej na gospodarskem polju! V Ormožu nisem opazil Slovencev, ne upajo se med ljudstvo, zato poletim proti Humu. In sem doživel največjo čast, ktera se mi je ska-zala v mojem življenju. Slovenski veteranci so ravno vaje imeli. Ko me poveljnik opazi mimo leteti, komandira: „Habt acht, rechts gschaut", in ko vrsto preletim, zadoni mogočen »ruht". Vrh stolpa si oddahnem, potem dalje v Šalovce. Pod mano opazim hišo z mlinom, jeza me zgrabi — tukaj je tisti mož doma, kteri ob času volitev naprednjakom s častno besedo in roko zatrjuje, da bo napredno volil, v občini pa neutrudljivo agitira za klerikalne poslance; sram ga bodi! V Obrež priletim ravno, ko pride poštni pot iz urada; imel je celo kopico »Slov. Gosp.". Zunaj si ga zlaga po hišnih številkah; pokukam in opazujem. Le šest naročnikov, na vseh drugih je bilo zapisano »brezplačno". Na Grabah je bila gostija in tam pametni možje. Licitirala se je »Straža". Zgrabilo me je, obljubil sem friško figo in poletel mimo farovškega vrta. V lopi zagledam kaplana, sedem na streho in poslušam. Pred seboj je imel več številk »Nar. Lista" in »Slov. Nar."; uganil sem takoj, da študira pridigo za prihodnjo nedeljo. Premetaval je te nedolžne papirje, tolkel po mizi in kričal: »pogubljeni bodete, smrtni greh imate, od katerega vas noben duhovnik odvezati ne more, če berete te novine, ker one obrekujejo vero, papeža, škofe in duhovnike". Mimo ide mož, k^eri posluša te izbruhe kaplanove jeze, pa mu mirno in glasno pove: »Gospod kaplan, te bote vi tudi v pekli, da si nosite od brijaea vsako nomero »Nar. Lista" pa ga berete", Jaz sem pa zletel prek hiše, kjer se je zadnjič popevalo: „Čle tud' me nema nikdo rsd, Bom vendar enkrat kandidat"; v svoj ljubljeni visoki dom središki.H Ko domu pridem, najdem na mizi pošto in zraven ogledni list; berem: Ime in priime: ©rebifdjfi ©erfdjen. Dan in leto rojstva: am 20/2 19l2. * Vzrok smrti: Sobfdjtag. Dan smrti: am 2. SJfars 1912. Ne morem si tolmačiti, ali sem ali nisem. Odložim svoj mrtvaški list in vzamem »Stražo" Zdaj mi je vse jasno. Tam berem črno na belem, da so me v Rakitji pokopali. Vidite, Središčani, da »Straži" drugo verjeti ni, kak kaj sam vidi. Na limanice so vjeli ogleda mrtvib. pa tudi moje dobre prijatelje, kteri so že nabirali za moj spomenik. Tega si sicer nisem zaslužil, pa veseli me to neizmerno, kakor tudi to, da še živim. Poletel sem k Tečovemu Jakobi in on mi je pravil, da so gospod kaplan po Boltovcm Joži mrtvega Sršena poslali, naj ga v Rakitji zakopa. gi f|® Od tod hitim na pošto, pa tudi poštarica je trdila, da je Sršen mrtev in da meni pošte izročiti ne more. Moral sem po dve priči. Moj dober sosed Čvenklnov Andraž in poštni sosed Klajn-čarov Jakob sta svedočila, da sem jaz tisti pravi, edini, še živeči središki Sršen in še le takrat mi j»3 dala Abgabs Recept ali kako se temu ceglcu pravi, katerega še baje v Gradci slovenski tiskati ne znajo. Kaj pa reče k temu naš župan? Kak da tega ne zapazi, da nas naša pošta z nemškimi »kascetlni" krmi. Čudim se poštni voditeljici, ktera je narodna, da pošti ne pove, da mi (tudi jaz) ne maramo nemških tiskovin. Zdaj pa počivat^ zjutraj ne grem od doma, obed bom imel doma, ker za kuharice me ni briga. Ponudile so se mi: z Brega Ana, Pepa, Roza in še druge, katerih pa ne povem. Le dojdite vs?, vsaj na črno kavo, znale bote mi povedati vse novice središke; hvaležen vam bom, ker bom znal kje gristi. Do tačas pa bodite zdrave! jim dobro zil, da se "d le počasi nove dohodke za svoje stroške. Toda ljudje so pogosto taki, da niti ne verjamejo onim, hočejo. Tako se bo morebiti še kf odpravi loterija, zato jo bo sedanja odpravila. Finančni minister Zaleski je rek$; v seji drž. zbora 19. tm.: Z najvišjim dovoljenjer$ imam čast predložiti zbornici vladni načrt o tem, da s§ odpravi sedanja loterija in se nadomesti z razredno loterijo. Znano je, da obstoji sedanja loterija od sredine 18. veka. Toda takoj v začetku so vodilni krogi spoznali, da mala loterija lahko postane nevarna gospodarskim razmeram naroda. Ze cesar Jožef, veliki prijatelj človeštva, je svojim ministrom naročil, naj študirajo, kako bi se loterija odpravila. Nfegov naslednik cesar Leopold je nazval loterijo ničvredno stvar. V preteklem stoletju je bilo več poskusov, kako bi jo odpravili, tudi državni zbor se je pečal s tem vprašanjem. Vlada se je težko odločil za to, da se loterija odpravi, -ker ji nese lepe dobičke, ki so potrebni za finančni položaj. L. 1908. je drž. zbor sklenil, da naj se od leta 1909. vsako leto <#fsti deseti del loterij in naj se na ta način loterija odpravi. Zato pa naj vlada uredi razredno loterijo. Vlada bo sedaj nastopila to pot. Loterija, kakor je bila doslej pri nas, je bila samo še pri nas in v Italiji. Odšle« bo pri nas počasi izginila. Poslanci so besede finančnega ministra s'ploskanjem pohvalili in mi mislimo, da so naše! hranilnice mnogo boljše in gotovejše loterije, nego one, ki so bile doslej. Zato naj ne bo za njimi nikomur žal. 14 milijonov denarja se da boljše porabiti nego za kupovanje — praznih nad. »Dan«. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop SkorkoV8ky In sin v Humpolcu, (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tnkaj — izgotoviti gosposke obleke. = 107 48-11 Popisi. ur: Loterija. Sedanja loterija bo odpravljena. Ne jokajte in ne jezite se, ve dobre stare ženice, ki ob sobotah zvečer in nedeljah zjutraj primerjate svoje stavljene številke s številkami na tablah. Nič se ne jezite, ker ne bodete nič izgubile. Vem, da je prijetno, če se človeku v nedeljo sanja kaj lepega, če v pon-deljek na to stavi številke, kakor mu jih povedo sanjske bukve, vem, kako je prijetno, če človek cel teden lahko upa na terno — ampak loterija ljudstvu ni v korist. To je povedal sam avstrijski finančni minister, ki zelo potrebuje denarja za razne potrebe in noč in dan premišlja, kje bi ga dobil, pa je bil vseeno tako pošten, da se je postavil proti loterijam. Loterija namreč nese državi letno nič manj in nič več, kakor 14 iu pol milijona kron. Te milijone je plačalo najubožnejše ljudstvo. Ako bi torej država sama ne videla, da je loterija škodljiva, bi je gotovo ne odpravila, ker ji nese toliko dobička. Loterijo so odpravili tudi drugod. L. 1897. so jo odpravili celo na Ogrskem in so vpeljali t. zv. razredno loterijo, ki nese na leto le okoli 1,300.000 dobička. Proti 14 milijonom je to še malo, ako pa se pomisli, da vse to znesejo skupaj navdušeni loteristi — je mnogo. Pa bodete rekli: Kaj to, človek pogreši tisto desetico, nazadnje pa le lahko kaj zadene. To je res. Tudi jaz sem enkrat zadel terno. Prav prijetno je, ako človek stavi v sredo 10 krajcarjev, v soboto pa potegne celih 214 goldinarjev. To je lahko zaslužen denai. Ampak stavil nisem nikoli več. Koliko pa je ljudi, ki zadenejo ambo in znosijo vse, kar imajo. Koliko jih je, ki si odtrgavajo od ust, samo da morejo staviti. Njih upanje jih vara od tedna do tedna, ugibajo številke, sestavljajo ambe, terne, kvaterne in si mislijo: enkrat mora biti sreča mila. Toda natančen račun pokaže, kako redko je mogoče zadeti, in koliko več dobi oni, ki ima loterijo, nego oni, ki stavijo. Loterija se je pri nas ustanovila 1. 1751. Takrat Te" država potrebovala denarja, ker se je pripravljala nova vojna zaradi Šlezije, in-dfzavne blagajne so bile prazne. Toda kmalu- so spoznali, da loterija državi ni v korist, kfer spravlja iz ljudstva denai, zato je pozneje avstrijska vlada, — ko je bila vojska končana — rajše skrbela za kmetijske družbe, za šole in za vzgojo ljudstva — in je hotela izčrpati p S*. Štefan pri Šmarji. Ker n&fe tisbž, kateri pa ni vreden tega imena, pridno deinje proti nam, ki smo naprednega mišljenja, sam pa ima napak toliko, da nobeden moškega spola ne toliko, kar jih je v naši fari, in ker nam zahrbtno vedno škoduje, mu hočem pa tisto pesžiico zapeti, katero je nekeza večera prepeval sam takole: Sem pravo naredil. — Oženil sem se,.— In precej sem zvedel, — Po čim je kofe. - - Sem mirno prej živel — In žvižgal ko ptič, — Ali zdaj sem osivel, — Veselja ni več! — Sem rajal s prijaflji — Tri cele noči, — Zdaj zlodej je, v hiši, — Ki zmerom renči. — Se valjam po hiši, — Sveta me je sram; — Pregnale še miši — Me bodo, pa kam? — Lovil sem prej polhe, — Se vedno redil. — Zdaj bodem ie bolhe — Ža baburo lovil! — Pečenko sem pekel — In peval sto viž, — Oh kak sem se spekel, — Ko nosim ta križ! — Koj name zalaja, — Če le kaj povem. Le ajapopaja — Prepevati smem. — Na dan mi našteje — Po štikelca dva, — Sicer še ponoči, — Miru mi ne da. — To je veselje, — Da pečevin žge; — Prezgodaj sem zvedel, — Po čim je kott. Svetujemo mu, da naj še svoji Pepci to pesem zapoje. Puščavnik na Babnigori. Dobova. (Sanj e.) Bil sem pri ye]iko-nočnem izpraševanju, pri katerem me je g. župnik vprašal, koliko je cerkvenih zapovedi; v naglici odgovorim, da jih ni več 5, ampak tri ,in pol. Župnik začudeno vpraša: »Kako pa to?" Jafeod-govorim: prva se glasi: »posvečuj zapovedane praznike", katerih pa več ni, ker jih je papfež odpravil, druga »bodi ob nedeljah in praznikih" spodobno zbran pri sveti maši, praznikov pa ni več, torej še ostane zapovedi samo 3 eeleP in četrte pol. (Dobro si jo pogruntal , Jaka!) Najboljši sejalni stroj naše dobe -je brez dvoma — i Ju Melicharoa svefounozani univerzalni stroj Unikum' Kmetje, zahtevajte cenike od tvrdke: Fr. Meliciiar u Brandps nad Labo (Češfeo), največja češka tovarna sejalnlh stnh jev. ::: 55.000 strojev v porabi. 97 12-11 olnend zn ženske in snkno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Štefan M* Krtača ulica 3 (clj? Kolača »lica 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo največjo zalogo in izdelovanje čevljev. Največja izbira v novostih za spomladno sezono. Najfinejši čevlji za gospode, ženske in otroke, in najcenejši! 273 3-3 Jiepič, Polzela 1 * - J[ J — stavbeno in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom. Priporoča se slavnemu občinstvu za vse v to stj"ok# spadajoča dela — kakor tudi popravila. Zaloga pohištva. Delo solidno. «10 271 3-3 ■i % 12-!» Vse vrste (roiatilnic8, slamoreznice, vodovodi, kamno-drobilci, kotli, Vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na poskušnjo od tvrdke K. & R. JEŽEK. Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju: Sarlah Jernej, Gaberje 124. ■Mil- J1 J Jio Plačilo na obroke, f^ilujem tudi deželne pridelke. Priporočamo našo zalogo najboljših belih in črnih debelo in T steklenicah. :: Posebno priporočamo za slabokrvne in prebolele dalmatinsko vino „Plavac", 3 steklenice 5 kg franko4 K Razpošiljalna tvrdka dalmatinskih vin. Celje, Bogen-ulica št. 3. 85 12-12 mMWMQmmmmimš)mm Tkalnica in razpošiljalnica BERTOLD HOGHBERG, ČERVENY KOSTELEC št. 37 (Češko, Krkonoši). Fini 82 cm široki tkalski ostanki, dolgost 6—20 m ; 1 m 0.54 vin. 144 12—9 1 tacat obrisač rojavo kariranib, 48 X 100 K 4'80, 1 tacat obrisač, damast 50 X HO cm, čisto platno, sec., vzorec K 9'50. 3 rjuli8."brez šiva, debelonitne, garantirano platno 150 X 2 m K 7'20 ; 150 X 2 25 m K 8 40. Redka prilika za nakup velikega zemljišča z gostilno. Dne 18. aprila ob 9. uri dopoldne bode na sodnijski dražbi prodano na Bledu (Zagorice li. št. 2 in 42) zemljišče vi. št. 187 kat. obč. Želeče in sicer na licu mesta. Zemljišče je sodnijsko cenjeno na 88 tisoč K, vadij znaša 8000 K. Hiša ima prostore za gostilno, več sob za tujce, 2 verandi. Nadalje je del tega zemljišča še mesnica, kegljišče in gospodarsko poslopje s stanovanjem. Posestvo ima srenjske pravice, 16 njiv, 5 travnikov, 1 pašnik in 3 gozde. Gostilno obiskujejo kmečki, delavski in obrtnijski sloji, tedaj celoletni promet. 288 1 Praktični in zobozdravnik dr. Vinko Hudelist ordinira v BrCŽiCUll v vili „Livada" od 14. aprila naprej. 279 3-2 sili PSE Eli: TOMASOVA ŽLINDRA zvezdne znamke je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkujoče iu najcenejše fosforovo kislo umetuo gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša kakor lansko isto. — Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le | Tomasovo žlindro zvezdne znamke. Tozadevna pojasnila in spise daje brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno veletrgovina z železnino Merkur, Veter Majdič, Celje, kjer je glavno zastopstvo in zaloga tvrdke Thomasphosphatfabriken Berlin. 89 10-8 m slSili Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim. ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajenjem ali s preoblo-ženjeni želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmeroim življenjem kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebavu ali zasliženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo, čegar blagodejni vpliv se je preisknsil že več let. In to je IV* Hubert Uilrich-ovo želiščno vino. To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo želodčne bolezni že v kali. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, žganje, napihnjenost, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vi rja-Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakof tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca iu čreves s tem, da pospešuje stol...............—— ...... Suho in bledo obličje, pomanjkanje krvi, slabost so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene, trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah v Celju. Dobrni, Podčetrtku. Slovenski Bistrici. Konjicah. Rogatcu, Slov. Gradcu, Mariboru, Litiji, Krškem, Brežicah, Ljubljani itd. ter v vseh večjih in manjših krajih Štajerske in cele Avstro-Ogrske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Celju zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. *—--— Svari pred ponsrejairsjem I -— zahtevajte izrecno pp** Hubert Ullv*ich-ovo "Hi Zeliščno vino. Moje želiščno vino ni "nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga 450.0, vinski štrkljaj 100.0. glicerina 100.0, črno vino 240.0. sok jerebike 150.0. črešnjev sok 320.0. aniž, razne rastlinsko korenino itd. Te sestavine se zmešajo. 20 17-6 Pri glavni cesti. Prostrano poslopje. Dobro obdelane in gnojene njive. Lepi t^vniki. Se takoj proda. Več se izve v Doberteiivasi it. 3 v Št. Petru v Sav. dolini (pri kolodvoru). 281 3-2 lir v i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i za splave, za ladje in za stavbena podjetja izdeluje najmočneje in po ceni Fi. Kučanda, vrvar, Št. Jur ob juž. žel. t (Filijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku.) | ♦ Kupim vedno in plačam najdražje leneno povesmo, ♦ a 21fi konjsko žimo in svinjske šetine. 42-7 + ♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t Aparat za Valjenje (K 46'—) vali boljše ko vsaka kokoš. Na po-skušnjo daje G. Mucke, Pottendorf 161 pri Dunaju. 280 6-2 Popolno pokončanje podgan! se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba ———— paziti! Pol kg za 2 K pošlje J. Neuurirth, vrtnar v Ustju n. O. (Češko). Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat. 164 26-8 Hranilnica in posojilnica v šmarji I n registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na svoj ki se vrši v četrtek, dne 18. aprila 1912 ob 1. uri popoldne v lastni hiši štev. 23 v pisarniških prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva iu nad zorstva. — 2. Odobrenje letnega računa. — 3. Razdelitev čistega dobička. — 4. Volitev načelstva in nadzorstva. — 5. Nasveti načelstva. 282 2-2 Ivan Debelak 1. r. dr. Josip Georg 1. r. Slan načelstva. načelnik. licenca poštenih staršev, sprejme takoj A* Geissj trgovina z mešanim blagom v Žalen. 272 3-3 pripravna za vsako obrt, z devetimi stanovanji, z lepim vrtom ia njivo, še pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku v Mariboru, Khislgaaaei 3, prvo nadstropje. 268 Naznanilo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da se vsi pri meni kupljeni gumijevi podpetniki (znana znamka Berson) zastonj in brez vsakega povišanja v eeni pritrdijo na čevlje. Obenem priporočam svojo zalogo svilenih trakov za šolnje, kremo itd. v najboljši kakovosti. 278 a-a Maks Stdssl, usnja v Celju. Graška cesta štev. 23. Prehlavske KDO« JMid^k naslovov ud lastnih sa otroške vozove, otroške postelje, športne vozove, reformne stole, železno pohištvo, medeninsko pohištvo, posteljne vstavke in blazine, po izvirnih tovarniških cenah. AngL vozovi od K 22'— višje, princes-vozovi od K 36 —, obojni vozovi z gumijem od K 57"—, mrežne postelje od K 20' športni vozovi za ležati s streho od K 20'—, medeninske postelje od K 90 — višje. Špecijaliteta: brenabor-vozovi. Najboljše na svetu v vseh cenah. — Največja izbira! — Najnižje cene! 259 10-4 L. Gerlach, Gradec, Joanneumring št. 7. Čisto nova, nerabljena lovska puška dvocevka se proda. — Izve se v našem upravništvu. mi pošlje iz svoje ob-in okolice 50 naslovov ud lastnikov vrtov in kmetovalcev, dobi brezplačno in poštnine prosto enega dobro kažočega »napovedovalca vremena" (vremenarja) ali 10 vrst semen za sočivje oziroma cvetlice od dvornega založnika: Henrik Vanek osrednja trgovina s semenjem Praga (Češko) ™ Vaclavski trg („pri zlati goski"). rudninske vode. Staroslavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. Preblavska slatina. S Vft Vi« VI« Vi« VI« Vi« »X« « Strogo reelna postrežba nam zagotovi stalno odjemalstvo! Razdelimo med bralce tega lista 500 parov izvrstnih, jako elegantnih čevljev iz ševrd-usnja, ki je jako trpežno, kakor kaže slika, da seznanimo našo tvrdko. Samo, kar nas delo stane, 15 K za 3 pafe čevljev se plača, čevlji stanejo sicer 42 K. — Pošljemo vsakomur po lelji in v popolno zadovoljnost, 3 pare moških ali ženskih čevljev, po zaželjeni številki. Zamenja ge lahko, torej nobene izgube. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu Izvozna tvrdka Weisz, Nagysallo, kom. Barcs (Ogrsko). 266 3-3 - Vsled IttlcHcijc mazilo ^ mazilo n To ob ■ ■ boleči i i®' i pušici so mnogokrat iz neznatnih nastale težke rane. Zato je trelia vsako pokriti z zato pripravnimi sredstvi. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pnšice, za 7 K pa deset puSic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na Ime Izdelka, lzdelo> atelja, oeno in varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 230. V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oto Schwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av,-Ogrske. TJg Zaradi nadprodukcije več tovarn za čevlje smo v položaju poslati en par moških in en pr ženskih šolnjev, iz trpežnega usnja, jako elegantnih, najnovejSe fazone, velikost po željeni Številki ali po centimetrih, izborno delo, globoko pod izdelovalno ceno in sioer skupaj za samo K 11*50 po povzetju. Ta izvanredna ponudba je le za zasebnike. V zalogi je 15.000 parov in se naročila izvršujejo po vrsti. 262 -3 m Glavna razpošiljalnica čevljev ■jI Pavel Berger, Oswiecim 2 Bhf 34 najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. i____i_j livadni vrelec ogljikove kisline velebogat, naraven natronski ktslec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 276 13-2 Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljalnici Preirlau, Koroško- TRST Potovanje po Sredozemske™ mona Iz TrsU v flustr. mornapicnega društva ^j^^Mra^^r' z brzoparnikom Yozne 'oene ^ 310 K višj6) za člane mornarič- Cesar Franc Jožef I. nega društva od 279 E višje. Natančna pojasnUa daje Kart Hoffmann-a nasl., Maribor. 1M 3_* MMMMMMM Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastui hiši ..Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. llloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 32 26-9 Slovesni pogreb — farovške kuharice. Iz Vzhodne Štajerske poroča nek graški list: V nekem manjSem f kraju je umrla po daljši bolezni fa.ovška kuharica. Bila je dobra gospodinja in je skrbela po j&fiojIhStoajboljSih močeh !ta telesni blagor gospn d a * f af moštra. Zato je ta Sklenil počastiti svojo izvrstno "kuharico s svečanim pogrebom, katerega so se morali udeležiti učitelji z vsemi šolskimi otroci in od vsake hiše v fari vsaj po qdei} prebivalec. Kakor se'Vidi, vladajo v klerikalnem kraljestvu na Sred. Štajerskem,še lopše razmere ko na Spod. Staj^rsk^m. Za prezgodaj rojene otrolje; Pri prehrapitvi in pri yzrejiipre-zg.)daj rojenih otrok je treba ravnati posebno skrbno. Ta se maščuje vsaka napaka in vsako zamujenih Ravno za tako otroke je Scottova :emnlzija _____ ribjega olja, vzeta redno V gotovih ko-ličinali, pravi b agoslov. Razviteb takih ribičem znak prezgodaj fojenih otrok .if!jt:-erb-***-- l'l> . ali dva fanta . (nra i a i 11 v mlinarsko učenje sprejmem na dveletno učno dobo. Učenca dobivata mesečno plačo. J. ZadraveG; paromlin, Središče. t 285 1_ " j?;;,;- Večji muzikalični je naprodaj! Vsled preselitve so za nakup dani dobri in ugodni pogoji. Automat, je še zelo dober iu je iz tvrdke Klepeta? iz Prage. Tozadevni pogoji in pojasnila se dobijo v gostilni hišno število 55 v Brežicah. 290 2-1 Št. 18.911. 291 2-1 Ponudbeni razpis. Zakupodaja sadne letine eraričnih sado-nosnikov na tržaški državni cesti stavbenega okraja Celje v klm 94 do 160 za dobo 5 let, to je od leta 1912 do 1916 se bode potom javne ponudbene razprave oddala. V pošte v pride 16 zakupnih predmetov. Vsaki cestarjevi okoliš . tvori posamezni predmet. Zakupni pogoji so razgrnjeni v svrho vpogleda v pisarnah okr. glavarstva v Celju, Brežicah in Konjicah, kakor tudi v občinskih pisarnah tistih občin, ki se nahajajo v bližini tržaške državne ceste. V ponudbah, ki morajo biti s kolkom po 1 krono kolkovane, navesti je razven ponujeno svoto s številkami in besedami, ki se lahko tudi na več predmetov razširi, tudi izjava, da se zakupnik vsem za-kujmira pogojem nepogojno podvrže. Ponudbe je vložiti pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju. Ponudbena razprava se vrši » torek, dne 30. aprila 1912 ob 10. uri dopoldne v stavbenem oddelku podpisanega okr. glavarstva in sicer v II. nadstropju soba št. 10. — Na ponudbe, ki bi pozneje dospele, se ne bode oziralo. C. kr. okrajno glavarstvo y Celju, dne 5. aprila 1912. C. kr. namestniški svetnik: Miiller. V najstarejši narodni maftafalturni trgovini se « m m** Karola v Celju -f;xxxxxxxxxxxxx xxx ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 ^ CELJE m Ring štev, 2 Priporoča svojo Specijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštntne prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za Šolo ju dom iil vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in «ra»sissih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospr.de in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd.se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojui obisk prosi | Ant. Kocuvan, trgovec, tasm ,Titania £ brzoparilniki za živinsko krmo iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. So porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabna. Največja špecijalna tovarna za brzo- parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja. .Titania" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi. Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji v priznano najboljši kakovosti. „Titama-Werke", Wels 173 m- Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marisngasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se iščejo. 2 Darujte družbi sv. Cirila in I E&l 18-11 Nič več beganja kadilcev , :,cigaret ttora Ker so glasom razsodbe upravnega sodisča na Dunaju z dne 9. inarea 1912 vse imitacije izbrisane. Avstrijske poštne, hran. račun štev. 54.366. 62 51-13 dom Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju S$ Pisarna je v Celju, Rotovška ulica st. 12 Hraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov osi S.—12. ure © © © dopoldne. © © >u »prejema hraniBne vloge od vsakega, je član zadrmse aH w« in jih obrestuje pc "' pet od ste (B°i< IOW Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov aeaa.'? ne rfs bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem &MK& — >• »rtitM a to 189 44-8 TMitreno znamko ! /N ftflA A n A UUVVV T>v»\/w\/w vuu OOO oee OOO ►eo K3-e Superfosfati mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse IT vrste zemlje Vsebina strogo zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživijenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 ,,"na fosfornokislih soleh. 30-14 W Superfosfat povzroči pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amonijakave, kalijeve in soliterne W superfosfate "m prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Ptikopi 17. twt7 e«a © nnfl " w H>e-o oooo oeeee eeeeee eooooo eoe«© eeoeee eoeoaeooooooooooeeeeee OOOOOOOOOOO0000000000000000 00009^ fir ? stavbeni ln umetni kljnčavni ar, i vodovodni Inštalater (Poljska ni. 14> '______________o železnih ogral. Vrat. oken. stopnic ler Ka vka konstrukcijska dela. štedilnike, Vseb vrst vodovode, Vodnjake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brficken« ' wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice In uteže. Celje. Vse po dnevih cenah. 106 48-11 Celje tpsat fr Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Slovenci! Zavedajte se! Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, »trikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. » IžC 0 1 9.1/ Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki :: M Ivan Ravnikar Celje Graika cesta £tev. £1. Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin, W cveb in orehov. Zaloga vsako« vrstnih semen. ■f, K Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. 'it - -__ - ———— Zaloga rudnin« : sklh voda El — M: i t i Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih BiYOYaren Žalec in Laški trg Svoji* svojim! ^ V Svoji k svojim! 'Olffv *i*f4ti "'i priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 - • s ■» ~ -v aadfikih in steklenicah. 'i » 47-10 -tm ».Pil Da se vsakdo lahko prepriča, da Z - hrana za perutnino ki je najbolj priljubljena krepka perutninska hrana perutninarjev za vzrejo in spitanje, povzroči, da nesejo kure = dvakrat več jajc, = damo prvo poskušnjo cd 50 do 250 kg za 18 K za 50 kg z vrečo vred voenine prosto na vsako postajo (sicer K 18'— iz tovarne ven). 5 kg poštni zavoj franko K 2*70. glavno zastopstvo združenih tovarn za - močno krmo d. d. - Dunaj II. Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj. 125 Da se lahko vsakdo prepriča, da V -r Z-krma za svinje 1. povzroči h i t r o in dobro vzrejo, 2. nenavadno hitro spitanje in fino meso, pošljemo prvo poskušnjo v množini 50 do 500 kg za K 11"50 za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo, . p glavno zastopstvo združenih tovarn za —— močno krmo d. d. ——— Dunaj II. Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj in franko. Bi_____________________ ______________ii ■b Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu. Ojprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure * ^ dopoldne in jih obrestuje po 'Is °/o "VI ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vhgsteljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata v že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-11 ■ m Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 Kf za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplavalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupne tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjiž ce dragih, posebno ne-sovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestov anje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik Vekoslav Spindlei. Tisk Zvezne tiskarne v.Celju.