toftaiufpMaiM »»gotovini.
Številka 2
11b aj a tedensko Velja po polti dostavljen: ■a mesec .	.	.	Din	10*—
n pol leta .	. . Din 55'—
na leto .... Din 100'— za tujino letno . Din 150'— Oglasi po tarifi Rokopisov ne vračamo
NE
Maribor, 10. decembra 1936
OOVI
N
Tednik za vsa javna vprašanja
Leto I.
Uredništvo in uprava: Maribor Prešernova ulica Brzojav: Neodvisnost Maribor Račun Poštne hranilnice Ljubljana št. 17.160 Telefon uredništva in uprave 26-16
Vsebina:
Težka ustavna kriza Velike Britanije. — Doli s krinko! — Učiteljstvo nekdaj In danes. — Hrvatsko gledanje na notranje poHtičai položaj. — Pregled našega gozdarstva in lesne industrije. — Zadružna tekstilna industrija y Mariboru.
Posamezna Številka stane Din 2.50. Danaiuia Številka obsega 4 strani Prftod.nja številka bo izšla v četrtek, 17. t m.
Pol sveta otrokom sliši Slave
Evropa in Slovani. — Brez neodvisnega Slovanstva Evropa ne bo mirna
Znan je nauk o manjvrednosti in poli- telj duševnega življenja vsakega posa-tični nezrelosti Slovanov, po katerem meznega naroda, je igral prav v življenju slovansko pleme sploh ne obstoji in po Slovanov važno vlogo. Jezikovna sorod-
Bistvo Jugoslovanstva
V vsej Jugoslaviji, a zlasti tudi v Sloveniji in tu posebno med takozvano napredno inteligenco, se opaža zadnje čase vedno večje bistrenje pojmov glede sožitja državo tvorečih enot Slovencev, Hrvatov in Srbov. V pravilnem razbi-strenju teh pojmov in v sporazumni določitvi oblike tega sožitja je tudi jedro vsega vprašanja notraje politike kralje vine Jugoslavije. To vprašanje obstoja dejansko že od vsega začetka, in od vsega začetka obstoja tudi edino naravna in logična rešitev, samo da jo je zakrilo mešanje pojmov, političnih stremljenj, strankarskih hotenj in često tudi motnih spekulacij.
Ko smo ustanavljali našo novo državo, se zlasti mi Slovenci nismo vprašali, kako naj si uredimo svoje mesto v tej državi in razmerje do bratov Srbov in Hrvatov? Najbolj nerazčiščeno je bilo to vprašanje v vrstah slovenske napredne inteligence, ki se je navduševala za popolno narodno edinstvo s Srbi in Hrvati pod imenom takozvanega »jugosla-venstva«, ker ta inteligenca nikoli, pa še do danes, ni nesporno določila, kaj naj si dejansko pod tem predstavljamo mi Slovenci. Iz misli popolnega narodnega edinstva s Srbi in Hrvati bi sledilo nujno popolno zlitje vseh treh v eno samo narodno enoto z: enim samim jezikom, eno samo kulturo, eno samo narodno zavestjo in enim samim narodnim imenom. Ako bi se hotelo to doseči, bi morali Slovenci opustiti svoj jezik in sprejeti srbohrvaščino, opustiti nadaljnjo izgradnjo svoje slovenske kulture in se vključiti v srbski kulturni krog. prav tako pa pozabiti tudi na svoje slovensko ime. pod katerim smo živeli poldrugo tisočletje, se narodno prebudili, ohranili in rešili v novo državo. Kajti na to, da bi Srbi in Hrvati sprejeli slovenščino in slovensko ime. ali da bi se iz obeh jezikov umetno napravil neki nov jugoslovanski jezik, niti misliti ni mogoče.
Naše izobraženstvo, ki je oznanjalo popolno narodno edinstvo, razen prav redkih izjem, tega edinstva ni mislilo tako. Predstavljalo si ga je nasprotno v neki drugi obliki, ki naj bi Slovence ohranila, pa jih vendarle zedinila 9 narodnem oziru s Srbi in Hrvati. Ker je pa taka oblika mogoča le v domišljiji, nikoli pa ne t' resničnosti, je zašlo v zmedo. iz katere ni moglo najti nobenega izhoda. Razen tega je šlo življenje mimo in preko njegovih teorij svojo edino naravno pot: v vsem svojem bistvu smo ostali Slovenci Slovenci tudi kljub 18-letnemu teoretiziranju te inteligence, kakor so ostali Srbi Srbi in Hrvati Hrvati. Srbohrvaščina se ni prav nič približala slovenščini in slovenščina ne srbohrvaščini. prav tako so se pa tudi vse tri kulture razvijale dalje samostojno in se razvijajo dalje tudi danes.
Življenje je torej samo rešilo ta problem. in ako govorimo danes o neki zadevni preorientaciji t’ naši državi in zlasti med slovensko napredno inteligenco, mislimo pri tem samo to, da se tudi tisti, ki d o vsem tem še niso bili na jasnem. pričenjajo zavedati, da je neko popolno narodno zlitje nemogoče in je zato treba urediti nadaljnje sožitje Jugoslovanov tako, da bodo tvorili jugoslo vanstvo v državnem smislu tudi v bodočnosti vedno le Slovenci, Hrvati in Srbi kot v sebi zaokrožene narodne enote z lastnimi jeziki, kulturami, imeni in zavestjo. V jugoslovansko skupnost jih bo družila zavest slovanskega bratstva in enak interes in ljubezen do skupne države.
Tistih, ki mislijo še vedno drugače, je v Jugoslaviji in tudi pri nas Slovencih vsak dan manj. Posamezni voditelji te miselnosti postajajo osamljeni; življenje jih samo izloča iz naše sredine.
l\aša dandanašnja nova doba zahteva čiste stvarnosti in je nasprotna vsakemu slepomišenju ter določenemu načinu ravnanja, odnosno glumljenja med najrazličnejšimi pojmi javnega življenja. Strašilo s »separatizmomki da bo oslabil državo, je prazno, ker je resnica čislo nasprotna. Kdor se zaveda, da je ju-gotlovanstvo le skupna vsota Slovencev, Hrvatov in Srbov, ni separatist. Sepa-ratist bi bil le tisti, ki bi hotel ene ali druge odcepiti od države, na to pa ne misli v vsej Jugoslaviji nihče, ki ima zdrav razum.
Stvarno pojmovanje jugoslovanstva-In si osvaja vsak dan trdnejše položaje in postaja tudi končno spoznanje slovenske napredne inteligence, na vsak
katerem slovanska jezikovna sorodnost nima svojega značaja. Ta nauk širijo v svet Slovanom sovražni narodi, zlasti Germani, ki smatrajo slovanski živelj za nesposobnega, ki nima niti smisla niti nagona, ne političnega in ne bojnega, da bi ustvaril svojo lastno državo. V njihovih očeh je slovanski živelj nekakšna suženjska skupnost, s katero gospodarijo in nad katero vladajo Neslovani. V podcenjevanju slovanskega življa gredo celo tako daleč, ko trde, da je povsem pravično in potrebno, da vlada nad Slovani »vzvišenejše« pleme, ki jih vodi in ki z njimi razpolaga. Z drugimi besedami: Slovani so obsojeni, da bodo večni predmet izkoriščanja od strani svojih sosedov, ki spadajo med vrste vladajočih in vodečih narodov, ki so baje že po naravi m zgodovini določeni, da bodo gospodovali nad podrejenim, manjvrednim slovanskim suženjstvom.
Iz oblakov, ki so se zbrali nad nemirno Evropo švigajo bliski prav v zadnjem času na slovanski živelj, ki mu pretijo pangermanski pristaši osvojevalne politike in nasilnega povečanja svoje zemlje. Njihovi končni smoter je, da se v zasnovanem načrtu utope vsi mali slovanski narodi, ki so bili ovira uresničenja: Dranga nach Osten. Med tem pa je z dokazi ugotovljeno, da imajo prav ti mali, manjvredni slovanski narodi, toliko živ-Ijenske sile, da so na ruševinah panger-manske srednje Evrope zgradili od Jadrana do Baltika trdnjavo neodvisnih slovanskih držav, ki brani Slovanstvom Evropo pred nadvlado. Tudi ni težko dokazati na osnovi zgodovinsko ugotovljenih dejstev, da je sodba o Slovanih in slovanskem življu že v temeljih popolnoma pogrešna. Jezik kot osnovni čini-
nost slovanskih narodov je bila temelj ideje splošne slovanske vzajemnosti ki je igrala usodno vlogo v narodnem preporodu slovanskih narodov in v njihovi politični zgodovini.
Kdor pozna bistvo usode slovanskih narodov, mora vedeti, da so vsi Slovani v svoji zgodovini pokazali takšno odporno silo v boju za svoj obstanek, kakršne ni žrtvovalo nobeno drugo pleme. Vedeti mora, da so Slovani sami ustvarili svoje lastne države, vedeti mora, da so Slovani razodeli svojo samorodnost na tolikih področjih duševnega življenja. Vsakemu objektivnemu poznavalcu naše zgodovine je znano, da so bili Slovani radi svojega zemljepisnega in zgodovinskega položaja stalno v sporih na zapa-du z Azijati, na vzhodu z Evropejci in da so radi bojev za obstanek in za ohranitev svojih neodvisnih držav živeli v izredno težkih prilikah. Zgodovina Slo« vanov je skozi in skozi prepletena z u-spešnimi in neuspešnimi odpori proti ger manizaciji, latinizaciji in proti mongoli-zacijd. In če ne bi bilo teh manjvrednih Slovanov, ne bilo bi danes Evrope. Vsako drugo pleme bi v njihovem položaju prav gotovo izginilo z zemlje, vzel bi ga mrak zgodovine, toda Slovani so obvladali in preživeli vse svoje sovražnike in nevarnosti, ohranili so svoj jezik, svoje narodne običaje in so si vsi po vrsti u-stvarili svoje neodvisne države.
Poginilo je toliko plemen, narodov in držav, ki so se prehodno pojavile na po-zomici evropske zgodovine, a Slovani so še vedno tu, na svojem ogromnem prostoru, priraščeni z dušo in krvjo na bogato slovansko zemljo, polni življenske moči in sile: naravne, nravne in napredne. In vsi, ki razdevajo in uče lažni nauk
o manjvrednosti Slovanov, imajo prilike dovolj, da se sami prepričajo o stvarni življenski sili slovanskega rodu.
Ko so Slovani vse veke branili sebe, zavedno ali podzavedno, so branili Evro-PQ. Iz hvaležnosti pa jih je zapadna Evropa smatrala za svoje sluge. Toda Slovani, ki so bili glavne žrtve vekov večnega zgodovinskega trenja Azije in E\rope, Vzhoda in Zahoda, so si »vestni svojega zgodovinskega poslanstva. Zavedajo se, da so najvažnejši činitelji svetovnega miru in da onemogočajo ponovne spopade in zavojevalne težnje Azije proti Evropi, bilo Evrope proti Aziji. Slovanski rod, ki prebiva na zemlji od obale Sredozemskega morja, do obale Tihega oceana je po svoji zemljepisni legi in zgodovinskem poslanstvu poklican, da mora biti jedro, okrog katerega se bodo zbrali vsi narodi Evrope in Azije, ki žele mir in srečo vsemu človeštvu.
Zahodna Evropa pa se mora zavedati, da brez popolne neodvisnosti Jugoslavl >3, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske in Rusije ne more biti neodvisne Evrope, da brez svobodnega Slovanstva ni svobodne Evrope. Zavedati se mora, da bi vsak poizkus podjarmljenja Slovanov nedvom no zanetil novo vojsko in spravil iz ravnotežja ne samo Evrope, marveč tudi Azijo in ves svet. Voditi proti slovansko politiko pomeni voditi protievropsko po litiko. Dokler zapadna Evropa ne bo pojmovala in ne bo priznala te žive resnice, in dokler ne bo prenehala s svojo osvo jevalno politiko, vse dotlej ne bo pravega miru, ne bo rešitve politične in gospo darske krize, niti kulturnega napredka Evrope. Zapad Evrope ne more rešiti in ne bo rešil niti enega samega življenske-ga vprašanja brez največje evropske sile, brez zedinjenega in neodvisnega Slovanstva.
Snovanje blokov za novo vojsko
Zveza med Nemčijo in Japonsko. — Ako izbruhne nova svetovna vojska, si bodo stale nasproti skoro iste države kot v pretekli
Te dnj je bila v Berlinu slovesno podpisana pogodba med Nemčijo in Japonsko, v kateri sta se obe državi obvezali, da se bosta skupno bojevali proti boljševizmu. Na zunaj bi pomenila ta nemško-japonska zveza obrambo proti nevarnosti mednarodnega komunizma in tak videz so ji tudi hoteli dati tako v Berlinu kakor v Tokiju, toda ves objektivni tisk vsega sveta je ugotovil, da je zveza v resnici naperjena proti Rusiji in njenim zaveznikom, v prvi vrsti tudi proti Češkoslovaški in Franciji. Razen tega je bila baje podpisana sočasno poleg javne tudi še tajna pogodba, ki je docela vojaškega značaja. Tako je komentiral to zvezo celo ljubljanski »Slovenec«.
Kdor pozna imperialistične namene Nemčije in Japonske, ne bo niti za tre-notek podvomil, da tu ni glavno boj proti boljševizmu, ampak proti Rusiji kot taki. Sam Adolf Hitler je v svoji knjigi »Moj boj« odkrito povedal, da se mora Nemčija razširiti na vzhod in imenoval tudi deželo, kamor naj se razširi, t. j. ruska Ukrajina. Še bolj odkrito je pa to povedal njegov tovariš Alfred Rosen-berg. Cilj Japoncev je nasprotno odvzeti Rusom ves azijski vzhod, v prvi vrsti Vladivostok. Tako Nemčija kot Japonska se oborožujeta v prvi vrsti zato, da
bi uničili Rusijo in si jo razdelili. Pod krinko boja proti komunizmu bi pa mogli napasti prav tako tudi Češkoslovaško, Holandsko in Francijo. Angleški in francoski listi so pisali o tem zelo obširno.
Ta nemško-japonska zveza, kateri se bodo baje pridružile tudi še Italija, Avstrija in Madžarska, je izzvala v Franciji. Angliji, Združenih državah Severne Amerike in tudi v nekaterih drugih državah silen odpor. S to zvezo je evropska Nemčija prva stopila na stran azijske rumene Japonske, katere namen je organizirati rumeno Azijo za boj proti beli Evropi in Ameriki. Pred 30 leti je bil nemški cesar Viljem II. prvi, ki je opozarjal Evropo na japonsko »rumeno nevarnost«, sedaj pa je narodnosocialisti-čna Nemčija tista, ki se prva veže z Japonsko, da da tej nevarnosti svojo pomoč.
Ta zveza pomeni že sama po sebi izdajstvo nad belim človeškim plemenom in zvezo s tisto azijsko nevarnostjo, ki pomeni v zadnjem bistvu uničenje evropske svobode, kulture in civilizacije, za katero pravijo v Nemčiji, da se hočejo boriti proti komunizmu. Tako pomeni ta zveza Nemčije z Japonsko proti ko-
munizmu zvezo z Belcebubom proti Satanu.
V	Angliji, in tudi v Franciji, se še vedno trudijo, da bi preprečili delitev Evrope in sveta na dva sovražna tabora, med katerima bi prej ali slej nastala vojska. Še vedno upajo, da bo mogoče doseči preprečitev vojske s splošnim sporazumom in zagotovilom varnosti. Toda po tej zvezi, zlasti ako se ji res pridružijo še Italija, Avstrija in Madžarska — vse druge države so pristop že odklonile — je postalo upanje na uspeh Londona ih Pariza v tem oziru še manjše, kot je bi-
lo	prej. Vse kaže, da bo fašizem svet res razbil na dve skupini, med katerima bo neizogiben oborožen spopad. Obrisi teh dveh blokov se že kažejo, gotovo pa je, da bodo v tem primeru Anglija, Francija in Rusija v skupni fronti, kakor so bile tudi v svetovni vojski. Pa tudi Amerika ne bo nikoli dovolila, da bi Japonci neovirano zagospodovali nad Tihim oceanom. Tako si bodo v bodoči svetovni vojski, ako je ‘res ne bo mogoče preprečiti, stale nasproti približno iste sile, kakor so si stale v pretekli, zato bo tudi izid najbrže podoben. Morda se bo pa vsaj v zadnjem hipu vendarle še dala preprečiti nova grozna katastrofa.
Omagovanje španskih nacionalistov
Fašisti potisnjeni v obrambo. — Nove pošiljatve Nemcev, Italijanov in Rusov. — Pritožbe
madridske vlade v Ženevi
V španski državljanski vojski nam tudi zadnji dnevi še niso prinesli nobene odločitve, vendar se je pa položaj na bojiščih precej spremenil. Belim pod vodstvom generala Franca, se je ponesrečil tudi še zadnji siloviti napad na Madrid, o katerem so napovedovali, da bo odločilen za izid vse vojske, čete madridske vlade so sicer utrpele velike izgube, toda bele so odbile in jih na nekaterih mestih celo pognale v beg. Predrle so posebno na jugozahodu od Madrida daleč v prej že izgubljeno ozemlje. Ako bi predrle še dalje, bd se beli najbrže morali umakniti tudi na severozahodu daleč od Madrida.
Med tem je pa nastala za bele še druga nevarnost. Čete madridske vlade na severu, zlasti baskiške, ki sicer po kopnem nimajo nobene zveze z ostalimi vladnimi četami, so pričele uspešno ofenzivo proti jugu in predrle že v bližino 40 kilometrov do Burgosa, kjer je sedež vlade belih generala Franca. Franco je moral radi tega poslati
več oddelkov svojih čet izpred Madrida na sever, kar je njegovo moč znatno oslabilo. Tako je sedaj bojna sreča bolj na strani vlade Larga Caballera, kakor pa fašistov. Zdi se, da se sila fašistov ruši, dasi dobivajo neprestano ojačenja iz Nemčije in Italije.
Angleški in francoski listi poročajo, da je prispelo zadnje dni v Španijo po morju več tisoč Nemcev in Italijanov, da pomagajo fašistom, Rusi pa pošiljajo pomoč rdečim. Resničnosti raznih vesti seveda ni mogoče natanko nadzirati. Anglija in Francija sta v Nemčiji protestirali proti pošiljanju nemških vojakov v Španijo, a v Berlinu so izjavili, da so to prostovoljci, ki so -odšli tja sami na svojo roko.
Razen tega je pričela Francija v zvezi z Anglijo akcijo, naj bi se odposlale v španske vode neutralne bojne ladje, ki bi nadzirale vsa španska pristanišča, bela in rdeča, ter onemogočile vsako pošiljanje vojaštva in bojnega materiala
enim kot drugim. Portugalska se je temu uprla, pa tudi Nemčija in Italija predloga še nista sprejeli in ga najbrže ne bosta, dasi se pojavljajo tako v Berlinu kot v Rimu trezni glasovi, ki svare, naj se opusti nadaljnje razmetavanje doma krvavo potrebnih milijonov za špansko pustolovščino, ki bodo popolnoma izgubljeni, ako fašisti ne zmagajo.
Proti priznanju Francove vlade po Italiji, Nemčiji in nekaterih drugih državah, se je madridska vlada pritožila na svet Zveze narodov v Ženevi, ki bo o tem razpravljal sredi tega meseca. Ta razprava bo za ZN nova težka preizkušnja in nevarnost. Zdi se, da Ženeva tudi v španski zadevi ne bo imela več uspeha, kot ga je imela v abesinski. Med tem se nervoznost, da bi iz španske državljanske nastala lahko nova svetovna vojna, še prav nič ni zmanjšala. Ako ne nastane, bo to edina zasluga Anglije in Francije, branilk svobode in demokracije ter s tem svetovnega miru.
Nevarnost v Evropi
Bivši japonski minister in član vrhovnega sveta za narodno obrambo, general Araki, je napisal v »Pariš Soiru« zanimiv članek o nemško japonskem sporazumu, v katerem naglasa, da je demokracijo zamenjalo načelo fašizma in komunizma. Dogodki v Španiji so posledica spora dveh ekstremov, a prej ko slej bo prišla na vrsto vsaka država. Ne verjamem, da bi diktature, ki rušijo tla demokraciji, predstavljale neki blagor, vendar pa moram naglasiti, da pomeni poraz Društva norodov, poraz demokracije. Smatram za potrebno, da se čim prej sestane konferenca za mir, ker se pojavljajo na obzorju sence težkih dogodkov. Za očuvanje zmage miru bi bilo nujno potrebno, da bi se odzvali vsi narodi Rooseveltovemu pozivu, za sklicanje nove svetovne konference za mir.
—	Kako velika je vojna nevarnost v Evropi posnemamo iz Rooseveltovega govora ob otvoritvi panameriške konference v Buenos Airesu, v katerem je med drugim dejal: Nismo se sestali tu »ato, da bi sklepali načrte, kako si bomo razdelili zemljo in vojni plen, nismo se sestali, da bi kupčevali s človeškimi 'življenji in da bi smatrali ljudi kot figure na šahovski deski. Naš smoter je očuvanje miru in miroljubnega razvoja, med tem ko preti drugim celinam sveta resna nevarnost krvavega klanja. Prepričan sem, da si ves svet želi mir, vendar pa opažamo, da pripravljajo mnoge ‘iržave vojsko. Opažamo, da so razni deli sveta vznemirjeni po fanatizmu, da se je pojavilo med nekaterimi narodi ve-iiko sovraštvo. Slišimo, da se namerava neenakost in krivica iztrebiti z mečem, a ne z razumom. Prav tako slišimo, da se nameravajo nova tržišča nasilno 'osvojiti.
Rooseveltov govor izpričuje ustvarjanje dveh političnih skupin na svetu: na eni strani države z avtoritativnimi režimi, a na drugi demokratske države. Sočasno pa je tudi Eden odgovoril na neko interpelacijo, da je Anglija odločno proti snovanju ideološko političnih skupin na svetu. S to izjavo je dobil tudi obisk romunskega zunanjega ministra Antonesca v Varšavi svojo posebno značilnost namreč, da Poljska ne bo podprla protisovjetskega pakta, in da je na istem stališču tudi Romunija.
Francija
V	francoski zbornici, je bila potem, ko je dobila francoska vlada ponovno zaupnico vkljub krizi, ki so jo povzročili ko tnunisti, razprava o zunanjem političnem položaju. Glede Španije je Francija na strani zakonite španske vlade in bo s takšnega vidika vselej gledala na španske dogodke. Odnošaji med Francijo in Anglijo niso bili še nikdar tako iskreni in prisrčni kakor danes in bo Francija s svojo močjo na suhem, na morju in v zraku vselej pripravljena priskočiti na pomoč Angliji, če bi jo kdo nepričakovano napadel. Prav tako bo Francija po magala Belgiji, čeprav so se zadnje čase pojavile neke razlike v lokarnskem vprašanju. Rooseveltov govor o očuva-nju svetovnega miru je imel najboljše odmeve v Franciji. Francija smatra demokracijo kot nado vsega sveta in kot največjega podpornika miru. Francija bo ostala zvesta svojemu dogovoru z državami Male antante in bo z njimi zbolj šala trgovinske odnošaje. Prav tako bo ostala Francija zvesta dogovoru s Sovjetsko Rusijo, predpostavljajoč, da je francosko,sovjetska zveza dragocen zaklad miru. Francija pa si bo tudi prizadevala doseči sporazum z Nemčijo in Italijo. Končno bo Francija zastavila ves svoj vpliv, da se preneha krvavo klanje v Španiji. Francija je na stališču, da se nemudoma osnuje nadzorstvo, ki bo preprečilo dovoz orožja tako vladnim kakor fašističnim četam, ki bo preprečilo pošiljanje dobrovoljcev v Španijo. Francoska vlada ponovno priznava, da je v Španiji samo ena zakonita vlada. Zato Francija ne vidi nobenega vzroka, da bi se moral notranje-političen položaj v Španiji spremeniti. Tudi bo francoska vlada zaščitila vse ladje in bo odločno nastopila proti blokadi v španskih vodah.
Internacije v Bolgariji
Bolgarska vlada je organizirala na več mestih internacijska taborišča za vse one osebe, ki izdajajo ali razširjajo ilegalne letake. Kakor doznavamo, je bilo pretekli teden poslanih v ta taborišča okoli 60 oseb. Večinoma so iz vrst idejne skupine »Zveno«, manjši del pa je Stambolijskijevcev.
način pa vse mlajše, bi se dalo stisniti v sledeče ugotovitve: Slovenci, Hrvati in Srbi smo trije slovanski narodi, ki smo si ustvarili skupno državo Jugoslavijo zato, da se bomo medsebojno podpirali v svojih narodnih stremljenjih in skupaj branili pred zunanjimi sovražniki. Skupna država je največja garancija, da si ohranimo vsak svojo narodno bit-
nost in razvijemo do vseh možnih viškov vsak svojo narodno kulturo, gospodarstvo in vse ostalo. Skupna država je last vseh treh enako, ljubimo jo vsi enako in branili jo bomo v primeru potrebe vsi do zadnje kaplje krvi proti vsem sovražnikom. Naše notranje sožitje se mora zato urediti tako, da bo slonelo na navedenih načelih in rasti vsakega od
treh ne bo oviralo, ampak pospeševalo. Medsebojno si hočemo priznati vse pravice in spoštovanje in opustili bomo vsako misel zagospodovanja drugega nad drugim.
Ureditev sožitja Slovencev, Hrvatov in Srbov na teh načelih torej ne more pomeniti oslabitve države, ampak pomeni nasprotno okrepitev. V tem primeru
se neha naenkrqt vsa zmeda nejasnosti in država lahko posveti vse svoje moči reševanju drugih vprašanj:	gospodar-
skih, finančnih, socialnih itd. Škodo bi v tem primeru utrpeli samo tisti, ki žive vseh teh 18 let od nerešenosti naših notranjih sožitvenih vprašanj, torej od ribarjenja v kalnem. To pa so prav tisti, ki so krivi vsega našega zla.
Notranjepolitična dogajanja
Sporazum
Demokracija, fašizem, separatizem, centralizem unitarizem, decentralizem, dekoncentracija, avtonomija, federacija, konfederacija ...
Naša javnost je nasičena z neštetimi ugibanji o sporazumu, s katerim se pečajo naši politiki in od njih odvisni listi, o sporazumu med združeno opozicijo in samostojno-demokratsko koalicijo, o sporazumu med Jugoslovensko radikalno zajednico in dr. Mačkom. Nasičeno je naše ozračje z zvenečimi formulami za demokracijo, fašizem, separatizem. centralizem, unitarizem, decentralizem, dekoncentracijo, avtonomijo, federacijo, s formulami za jugoslovanstvo itd., ki jim naš delovni človek že s težavo sledi .in ki jih s težavo pojmuje.
Zagrebški »Obzor« si prizadeva osvet Ijiti navedene pojme in nazore, ko piše med drugim:	Za	rešitev	hrvatskega
vprašanja vsi ti nazori niso potrebni, ker je na dnevnem redu samo končna rešitev medsebojnih odnošajev pri Srbih, Hrvatih in Slovencih, in da se na temelju te rešitve zgradi ureditev države. Za to je razumljivo, da integralni Jugoslovani ne zahtevajo samo unitarizma, marveč centralizem, a dopuščajo upravno decentralizacijo in dekoncentracijo.
Na prvi pogled izgleda, da so razlike med posameznimi nazori zelo velike. Če pa pogledamo vsa domača politična dogajanja pobližje, opazimo samo eno razliko, in sicer med JNS, ki je centralistična in med ostalimi strankami, ki so decentralistične. Resnica je, da čitamo v nekaterih listih, kako odločno je treba pobijati »federalizem«, ker pomeni »separatizem«, a ta je naperjen proti državnemu edinstvu. Vendar pa pišejo tako samo tisti, ki ne vedo kaj je federalizem in ki hote zamenjujejo pojme, samo, da sejejo razdor. Med onimi, ki zagovarjajo široke samouprave ali avtonomijo in federalisti, je samo ena razlika, a vendar se je v praksi pokazalo, da ne postoje več čiste konfederacije, saj niso niti Zvezne ameriške države niti Švica konfederacije v pravem pomenu, marveč federacije. V praksi to ni več zveza držav, marveč zvezne države, v katerih imajo posamezni deli večjo ali manjšo samostojnost v javnem življenju.’ Najbližji konfederaciji je angleški imperij.
Ko govorimo toraj o federaciji ali konfederaciji, mislimo pri tem na decentralizacijo in na manjšo ali večjo samostojnost posameznih delov države. Naravno je, da v praksi ni mogoče organizirati države po nekem vzorcu, in je zato vsaka ustava države kompromis teh vzorcev. Tako sta na primer Dalmacija in Slovenija imeli v bivši Avstro-ogerski neko avtonomijo. Zato so vse formule o federaciji, konfederaciji in avtonomiji samo do neke mere »označbe«, ki nimajo točne vsebine, marveč le označujejo decentralistične težnje. Ugotoviti se da, da so združena opozicija, JRZ in samostojno-demokratske koalicija na stališču ožje ali širše decentralizacije, dočim je JNS na stališču centralizma. Drugo pa je vprašanju o Jugo-'slavenstvu, o katerem smo spregovorili v današnjem uvodniku.
Vsi, ki priznavajo nujnost rešitve hrvatskega vprašanja in ki teže po sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci, ne priznavajo unitarizma integralnega ju-goslavenstva že iz enostavnega razloga, ker postoje Srbi, Hrvati in Slovenci, čeprav se napram tujini nazivajo s kolektivnim imenom Jugoslovani, prav tako kakor se Angleži in Škoti nazivajo Britanci. V tem pogledu ni sicer nobenih večjih težkoč, ker so vse stranke, ki pridejo v poštev pri sporazumu, složne v takšnem pojmovanju državnega in na modnega edinstva.
Tretje pa je vprašanje: demokracija ali diktatura? JNS se sicer danes, kp je v opoziciji, navdušuje za demokracijo, nedvomno pa je, da zastopa povsem fa-fašistično ideologijo, ki bi jo skušala tudi izvesti, če bi prišla na vlado. Tudi je res, da ta diktatura ne bi bila ne Mu-solinijeva, ne Hitlerjeva, bila bi naša domača, kakor si jo je zamišljal Jevtič. Vse druge stranke v naši državi pa so za demokracijo. Naravno je, da so tudi v tem oziru razlike, kakor je razlika med demokracijo in demokracijo.
Ostane nam vprašanje, kako doseči sporazum in kaj je potrebno za rešitev hrvatskega vprašanja? Hrvatsko vprašanje ne bo rešeno, če bo šel dr. Maček v parlament in v vlado, da bi si z opozicijo delil oblast in da bi se nato pričela pogajanja. Najpoprej je potreben sporazum, a šele po sporazumu skupna razdelitev oblasti in odgovornosti. Zato sporazum ne more in ne sme biti strankarski, marveč splošen, ker bi strankarski sporazum povzročil posledice, ki bi ta ugonobile.
Naročite „Neodvisnost“
Angleški kralj Edvard VIII. odstopil
Njegov naslednik je brat princ Albert vojvoda Yorški. — Kralj se je odpovedal prestolu radi nameravane poroke z go. Simpsonovo
Anglija in z njo ves velikobritanski imperij je preživel v zadnjih dneh težko ustavno kriz-o, ki je sedaj dokončno psšena. Že nekaj mesecev so pisali ameriški in po njih tudi mnogi evropski listi, da se namerava angleški kralj Edvard Vlil. poročiti z meščanko go. Simpsonovo, ki izhaja sicer iz angleške aristokracije, a je bila že dvakrat poročena in se je ločila od svojega drugega moža, bogatega ameriškega industrijca, šele letos meseca oktobra. Povod za te vesti so dala dejstva, da se je ga. Simpsonova, ki je stara sedaj že 40 let in je le dobri dve leti mlajša od angleškega vladarja, ves zadnji čas gibala v kraljevem spremstvu in je bila letos poleti tudi z njim na potovanju po Dalmaciji in Sredozemskem morju.
Končno so se razširile te vesti tudi po Angliji, kjer je nastopila proti tej nameravani zakonski zvezi kralja Edvarda VIII. z gospo Simpsonovo najprej anglikanska visoka duhovščina, ki je postavila zadevo v opreko z obredom za prihodnje 'leto določenega kronanja. Na ta način je postalo vprašanje kraljeve poroke javna zadeva, v katero je morala poseči tudi vlada. Težka 'naloga stopiti pred kralja in zahtevati razjasnitve, je zadela ministrskega predsednika Bladwina. Kralj je Baldwinu potrdil namero svoje poroke, nakar je o zadevi razpravljala vlada in predočila kralju, da ta zakonska zveza ne bi bila v skladu z angleško ustavno tradicijo. Ga. Simpsonova ne bi mogla postati angleška kraljica in njem otroci
ne bi imeli pravice do prestoga. Postati bi mogla torej le kraljeva zasebna (mor-ganatična) žena.
Na ta predlog pa kralj ni pristal, ampak je vztrajal na stališču, da se na vsak način poroči z go. Simpsonovo, ki mora postati kot njegova žena tudi angleška kraljica. Ker je pa ostala vlada pri obrambi običajev ustave in pravic parlamenta neomajna, je nastal položaj, iz katerega sta dejansko vodila samo dva izhoda: 1. da kralj opusti svojo namero poroke z go. Simpsonovo, ali 2. da odstopi. Druge možnosti, kakor n. pr. odstop Baldvvinove vlade, ki bi jo zamenjala kaka druga, ki bi kraljevo zakonsko zvezo odobrila, so zadele spričo enotnosti parlamenta in vlade nemogoče. Razen tega so se pridružile stališču angleške vlade tudi vlade velikobritanskih do-minionov, zlasti kanadska, avstralska in južnoafriška, ki stoje pod skupno vladarsko oblastjo angleškega kralja.
Ker vlada iz interesov imperija ni mogla popustiti, a tudi kralj ni hotel spremeniti svojega sklepa, se je zdelo, da bo vladar odstopil. V svetovnem tisku so se tudi res že pojavile vesti, da je odstop kralja Edvarda VIII. sklenjena stvar. Proti odstopu je pa vstalo zopet angleško javno mnenje. Široke ljudske množice, ki so kralju zelo naklonjene, so postale nemirne in vsega velikobritanskega imperija se ie polotila velika razburjenost. Velike množice so pričele celo demonstrirati proti kraljevemu odstopu.
V	tej napetosti se je ga. Simpsonova odpeljala z letalom iz Londona v Francijo, kjer se je nastanila v Canesu. Tam je podala končno javno izjavo, da vrača svojemu ženinu svobodo odločitve. To je položaj nekoliko olajšalo in zdelo se je, da kralj Edvard Vlil. ne bo odstopil, ampak bo ižlrtvoval svojo osebno srečo za blagor svoje države in velikobritanskega imperija.
Toda ina splošno presenečenje vsega sveta je kralj v četrtek 10. t. m. odstopil in se odpovedal prestolu za se in za vse svoje potomce in naslednike. Nasledil ga je njegov brat princ Albert vojv. Yorški.
Angleškemu parlamentu je izročil poslovilno pismo, v katerem je izjavil, da se je po dolgem premišljevanju odločil odpovedati ppsstolu in naglasil, naj vsi pomislijo, da je bilo breme, ki je ležalo na njegovih ramenih tako težko, da ga ni mogel prenašati v okoliščinah, ki so bile različne od onih, v katerih se sedaj nahaja. Prestolu se je odpovedal z naslednjo listino:
»Jaz Edvard VIII., kralj Velike Britanije, Škotske in severne Irske ter vseh britanskih dominionov onstran morja ter cesar Indije s tem izjavljam svojo nepreklicno voljo, da se odpovem prestolu za se in za vse moje potomce in izražam željo, da naj bi ta listina o moji odpovedi postala takoj veljavna. V dokaz za to sem s svojo lastno roko danes dne 10. decembra 1936 v prisotnosti prič, ki so se na listini podpisale, s svojo lastno roko zapisal svoj podpis: Eduard VIII. R. I.
Hrvatsko gledanje na notranji politični položaj
Uradno glasilo dr. Mačkove stranke gleda na notranje politični položaj ta-ko-le:
O političnih prilikah v naši državi se mnogo govori in piše. Zlasti mnogo se v najnovejšem času govori o odnošajih dr. Vladka Mačka kot predstavnika hr-vatskega naroda do združene opozicije na eni. in do politikov vlade na drugi strani. Nekateri listi so poročali, da je
med združeno opozicijo in dr. Mačkom že dosežen sporazum, dočim so poročali drugi, da se dr. Maček pogaja z vlado. Dr. Mačkovo uradno glasilo na-glaša, da so vse te vesti pogrešne, da bi se dosegel sporazum med hrvatskim narodom in posameznimi političnimi strankami v Srbiji in Sloveniji, marveč je osnovno načelo: sporazum med hrvatskim in srbskim narodom, pri kate-
rem pa mora sodelovati tudi slovenski narod. Na dnevnem redu je torej sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev, a ne posameznih političnih strank. Jasno je, poroča nadalje »Seljački dom« da je dr. Maček edini predstavnik hrvatskega naroda, in da lahko govori v imenu vseh Hrvatov, med tem ko ni jasno, kdo je predstavnik srbskega in kdo predstavnik slovenskega naroda.
»Veruj v moč in lepoito našega jezika!«
NOVICE
Doma
d. Pregled občinskih volitev. Preteklo nedeljo so bile v naši banovini še v ostalih 76 občinah občinske volitvle. Od 50.594 vpisanih volilcev se je udeležilo volitev 34.834 volilcev ali 68.S5 odst. Glasovalo je. za JRZ 24.135 volilcev. za kompromisne liste JRZ 1809, za opozicijo 8442, za JNS 319, za nemške liste 89 volilcev. JRZ je zmagala v 65 občinah, kompromisne liste v eni občini, opozicijske liste v 10 občinah, JNS pa v nobeni. Če k rezultatom nedleljskih volitev prištejemo še rezultate volitev v 303 občinah, potem je volilo že 379 občin in je dobila, po poročilih »Slovenca«, JRZ 334 občin, opozicija pa 45 občin.
d. Morilec šentiljskega poštnega sla Jurka aretiran. Slovensko javnost, posebej pa našo severno mejo, je zelo razburil z. vler inski umor, ki je bil izvršen dne 19. novembra t. 1-v Št. liju v Slovenskih goricah nad že priletnim poštnim uslužbencem Ludvikom Jur-kom. Zločinec je s silo odvzel poštnemu slu vrečo, v kateri je bilo 14 tisoč dinarjev in nato izginil. Mariborski policiji pa se je posrečilo zločinca pretekli ponedeljek aretirati, prav v trenotku, ko je nameraval z izropanim tisočakom plačati smučarsko obleko pri nekem mariborskem trgovcu. Bil je to 231etni trgovski potnik Karel Adler, po rodu iz Gradca. Pri zaslišanju je priznal svoje zverinsko dejanje in je bil izročen sodišču.
d. Smrt slovenskega skladatelja. V ljubljanski bolnišnici je nenadoma umrl znani slovenski skladatelj Emil Adamič, kti je skupno uglasbil nad 200 vokalnih in instrumentalnih del.
d. Volitve na ljubljanski univerzi. Pri volitvah v upravni odbor akademske akcije, v kateri so zastopani vsi vseučiliški klubi, so bile postavljene štiri liste. Zmagala je lista katoliških akademikov, ki je dobila 419 glasov, levičarji so dobili 328 glasov, JNS 135, Ljotičevci pa 105 glasov.
d. Volitve v zastopstvo avtonomnih mest bodo po poročilih iz Beograda v začetku marca prihodnjega leta. Tem volitvam bodo sledile še volitve v banovinska zastopstva. Kdaj pa bodo razpisane nove državnozborske volitve, še ni znano.
d. 30 milijonov dinarjev posojila je dobila beograjska mestna občina pri Središnjem uradu za zavarovanje delavcev. Denar bo porabila deloma za odplačilo dolgov, deloma pa bo z denarjem zgradila pet novih ljudskih šol, otroško zavetišče in še nekatere druge humane zgradbe.
d. Tujci v Jugoslaviji. Po najnovejši statistiki je v naši državi skupno 140.776 tujcev, ki niimajo našega državljanstva. Med tetni je 26.970 ruskih emigrantov, 21.316 Madiarov, 20.811 Italijanov, 38.423 Čehoslo-vakov, 3279 Nemcev, 9875 Avstrijcev, 7155 Poljakov, 1085 Francozov, 2071 Bolgarov, 2336 Romunov, 2141 Albancev, 1849 Grkov. 349 Angležev, 947 Turkov, 322 Švicarjev, 399 državljanov pa iz ostalih evropskih držav, 1127 Američanov, 135 iz ostalih ameriških držav ter 38 podanikov iz držav na ostalih celinah.
d. Banatska vina uvažajo v velikih količinah v naše vinorodne kraje. Trgovci z vinom se opravičujejo s potrebo križanja slovenskih vin z banatskimi in dalmatinskimi vini. »Jugoslovenski Lloyd« pa poroča, da te mu ni tako, in da trgovci ta vina umetno slade s saharinom, da jih ponarejajo in izvažajo kot slovenska vina. Nato so opozorjene tudi oblasti, ki bodo vršile nadzor nad izvozom takšnih vin.
d. Podravska transverzala. Naši gospodarski krogi se vse premalo zavedajo, kolike važnosti bo nova železniška proga med Varaždinom in Koprivnico, ki bo že prihodnje leto dograjena. Proga bo dolga 40 km in bodo že prihodnjo pomlad položili tračnice. Vezala bo vse Podravje in Maribor s prestolnico naše države ta bo pot iz Maribora do Beograda skrajšana za precej kilometrov.
d. Desetletnico Pašičeve smrti bodo slovesno proslavile politične stranke in skupine. Vodstvo JRZ je že izdalo okrožnico vsem organizacijam v državi in navodila, kako naj naj se proslavi desetletnica smrti velikega srbskega politika in državnika Nikole Pa-šiča.
d. Narodna skupščina se bo po vsej priliki sestala še ta teden, in sicer v petek, dne 11. decembra ob 9. uri dopoldne.
d. Zveza slovenskih industrijcev se je izjavila proti osnovanju cestnega fonda za vso državo. Na konferenci, ki je bila v Ljub ljahi pod predsedstvom ravnatelja ruške
Doli s krinko
Nova taktika maskiranih „filoboljševikov". — Zvito zavzemanje za sovjetsko Rusijo pod krinko namišljenega vseslovanstva
Pod tem naslovom je objavil v Mariboru izhajajoči tednik »Delavska f r o n t a«, ki naj bi bil glasilo slovenskega katoliškega delavstva in ga tudi izdaja in urejuje katoliški duhovnik, v št. 49, z dne 5. t. m. uvodnik, v katerem besno napada naš list zaradi resnice, ki smo jo povedali o dogodkih v Španiji. Podtika nam celo, da smo v službi Moskve, od koder da dobivamo tajna navodila. V ostalem kuka izza vsake vrstice tega pamfleta divje navdušenje za nemški, italijanski in ves fašizem sploh, ki je ustvaril, »države reda in miru, v katerih vlada znano stremljenje po ohra nitvi miru na podlagi dosedanjih teko-vin kulture in civilizacije.«
Priznamo, da smo odkar divja v Španiji državljanska vojska, čitali v »Delavski fronti« sorodnem slovenskem tisku že dosti idiotizma, a večjega, kakor je nakopičen v tem konfuznem uvodniku, prav gotovo še ne. 2e uvodoma piše pisec tako, kakor da so pričeli državljansko vojsko v Španiji boljševiki po naročilu iz Moskve, in ne fašisti, ves svet pa ve, in tudi pisec te duhovne uboščine, da jo je pričel nacionalist in framazon Franco. Sicer nam je pa na piščeve trditve prav lahko odgovoriti celo s citiranjem katoliškega tiska in izjavami katoliških mož.
Da so nemški, italijanski in japonski nacionalizem naperjeni v prvi vrsti proti Slovanom, ve ves svet. Samo glasilo sv. očeta papeža Pija XI.,
„Observatore Romano"
je letos priznalo, da se skrivajo za akcijo nemškega narodnega socializma proti sovjetski Rusiji ne samo želje po uničenju komunizma, ampak tudi po za-vojevanju ruskega ozemlja, kar moti čistost namenov proti komunizmu in otežuje sodelovanje Nenemcev.
Istega dne ko je izšel v »Delavski fronti ta pamflet, je pa neki odlični k a-t o 1 i š k i mož v Mariboru v neki družbi dokazoval točno isto, kar smo napisali mi v prvi številki »Neodvisnosti«
—	da je namen nemškega, italijanskega in japonskega nacionalizma imperialistična ekspanzija na račun Slovanov in zato ne smemo pozabiti, da je Rusija slovanska, pa naj vlada trenotno tam tak ali drugačen režim.
O ruski revoluciji je dejal največji slo venski katoliški politik vseh časov, pokojni
dr. Janez Evangelist Krek!
»Nič se ne bojte, Rusi so prestali brez nesreče še hujše krize. Spomnite se 250-letne tatarske okupacije! Izčiščena, pre-
rojena in ojačena vstane Rusija iz tega ognja kakor Feniks, simbolična ptica starega bizantinskega carstva. In mi moramo že zdaj svatovsko pripravljati svoje duše za tisto veličastno slovansko vstajenje.« J. E. Krek je videl že takrat v bodočnost in vedel, kar čutijo in slutijo danes že vsi, ki znajo gledati, da stoji na koncu ruskega boljševiškega eksperimenta neizogibno vstajenje nove ruske slovanske zavesti, ki se bo pa mogla koristno razviti le tedaj, ako Nemci,- Japonci in drugi imperialisti Rusije prej ne uničijo in ne razkosajo — pod pretvezo boja proti boljševizmu.
Ali dobivajo tudi uredniki lista »Os-servatore Romano« in omenjeni katoliški gospod navodila iz Moskve? Ali je prejel tudi dr. J. E. Krek za svojo izjavo podkupnino Kominterne?
In fašizem? Fašistične države so piscu omenjenega uvodnika »države miru in reda«. Priznamo, toda to sta mir in red jetnišnice, v kateri poveljuje nekaj v fantastične uniforme oblečenih paznikov, ves narod pa mora korakati kakor družba jetnikov. Po taktirki njihovih gumijevk morajo korakati tudi katoliki. Voditelj italijanske katoliške Ljud ske stranke don S t u r z o je moral pred fašizmom pobegniti iz Italije. Stran ka sama je bila razgnana in prepovedana vsaka katoliška politična organizacija. »Slovenčev« kulturni urednik je šele pred nekaj dnevi pribil: da Cerkev v Italiji ni svobodna. Kako postopa z redovniki, duhovniki in katoliškimi organizacijami nemški fašistični nacizem, nas poučuje najbolj oče »Delavske fronte« ljubljanski »Slovenec«.
»Slovenec"
je pa objavil pred meseci tudi pismo nekega katoliškega španskega akademika, ki je napisal: Mi katoličani moramo sicer že načelno biti proti komunizmu, toda tudi od zmage fašizma si ne moremo obetati lepih časov. V bistvu nam tudi fašizem ni posebno naklonjen.«
Še bolj je ponesrečno sklicevanje pisca na voditelja angleških fašistov sira Osvvalda M o s 1 e y a, voditelja francoskih fašistov, polkovnika de la R o c-q u e a in voditelja bolgarskih fašistov Aleksandra Cankova, češ, ti fašisti, ki so proti boljševizmu, gotovo nočejo »uničiti slovansko Rusijo«. Če jo mislijo uničiti ali ne, ne vemo, vemo pa, da je sir Oswald Mosley dne 6. septembra letos na nekem svojem zborovanju dejal med drugim: »Mi Angleži in vsi na zahodu moramo varovati Evropo pred destruktivnim in barbarskim s 1 o-v a n s t v o m«. O de la Rocqueu je zna-
no, da je zagrizen nasprotnik zveze Francije ne samo s sovjetsko Rusijo, ampak tudi s Češkoslovaško in Jugoslavijo! in končno Aleksander Cankov! Ali pisec res ne ve, da je glavni predstavnik tiste Bolgarije, ki še vedno misli na »revanšo« in bi se zvezal s komerkoli, samo da bi lahko uresničil svoje ideale. Po instrukcije za svojo politiko hodi g. Cankov v B e r 1 i n, kjer se je te dni zopet sestal z voditelji nacizma. So ti trije prijatelji Slovanov? Edini, ki ga »D. F.« navaja v tej zvezi in ki res ni proti Slovanom, ampak je proti boljševizmu iz zgolj poštene-gaprepričanja, to je samo častitljiv francoski maršal Petain.
Kako hoče fašizem »ohraniti mir«, ali naj tudi to dokazujemo? Naravnost smešna je trditev, »da je v fašističnih državah znano stremljenje po ohranitvi miru na podlagi dosedanjih tekovin kulture in civilizacije«. Kako je s to stvarjo v zvezi s Španijo, se pisec lahko pouči iz uvodnika »Slovenca« z dne 4. t. m.
»Zmaga zdrave pameti"
Tam bo tudi čital. da imenuje uvodničar enako španske komuniste kot tudi fašiste, za katere se uvodničar katoliške »D. F.« tako goreče zavzema, v 77. vrstici »poživinjene tepce« in pravi, »da je treba iz borbe javnega življenja izključiti skrajneže obeh taborov« in doseči zmago svobode in demokracije.
In to smo tudi mi! Zahtevali ste, da snamemo krinko. Te nikoli nismo imeli. Videl jo je na nas le gospod, ki ga obdaja taka groza, da vidi v svojih halucinacijah vsenaokoli same — rdeče moskovske miši. Za »Neodvisnostjo« stojimo svobodo ljubeči, demokratični in narodni Slovenci. Kako bi mogli biti potem pristaši katerekoli tiranije, bodisi komunistične, bodisi fašistične? Obe odklanjamo enako. Toda med boljševiško in fašistično nevarnostjo je ogromna razlika: prva je le notranja in jo sami lahko obvladamo, druga je pa zunanja in ne preži samo po naših dušah, ampak tudi — po naši zemlji!
Ne, mi ne prejemamo nobenih navodil iz Moskve, kakor jih prejemajo gospodje okoli »D. F.« iz Vatikana, ampak samo iz svojih slovenskih src, iz skrbi za slovenski narod in Jugoslavijo! Po teh navodilih bomo pisali kljub vsej zlobi in kristjana nevrednemu podtika-vanju »Delavske fronte«. In v tem je med nami in med vami velika razlika: nam sta prvo narod in država, vam pa je prvo vaš svetovni nazor in potem dolgo, dolgo nič drugega.
NASA PROSVETA
Sv. Miklavž: Varuj se, parkelj, biti morava previdna, sicer nama preti poguba,
predno bova našla dobre otroke.
tvornice g. Antona Krejčija, so se slovenski industrijci zavzeli za osnovanje banovinskih cestnih fondov iz razloga, ker morajoi banovine itak skrbeti tudi za državne ceste na svojih področjih.
d. Zaščita »ljutomerčana«. V Ljutomeru so osnovali zadrugo, ki bo skrbela, da se ne bo
več izkoriščalo ime »Ijutomerčan« in ki bo zaščitila svetovni sloves ljutomerskih Vin. Posebna komisija bo nadzirala pridelek, in če bo odgovarjal zahtevanim pogojem, bo dobil vinogradnik za svoje vino poseben znak.
d- Odkritje spominske plošče goriškerau nadškofu dr. Sedeju. V Stični na Dolenjskem je društvo »Sedejeva družina« odkrilo spominsko ploščo pokojnemu nadškofu dr. St-deju. Proslava se je pričela s slavnostno mašo, ki io je bral bivši ljubljanski knezo-škof dr. Jeglič, pridigal je sedanji ljubljanski škof dr. Rožman, slavnosnti govor pa je imel slovenski pisatelj F. Finžgar.
d. Bosanski železničarji bodo zgradili moderen dom za svoje otroke. Podporni sklad bosanskih in hercegovinskih železničarjev bo zgradil v Sarajevu dom za 300 otrok siromašnih železničarjev z dežele. Dom bo stal nad tri milijone dinarjev.
d. Nove cigarete. Z novim letom bo izdala naša monopolna upraiva nove cigarete pod '■menom »Bled«, ukinila pa bo nekatere vrste luksuznih cigaret.
d. Podpora za gradnjo sušilnic. »Prizade ie na svoji zadnji seji sklenil, da bo dal podporo za gradnjo 200 sušilnic za sadje. Zainteresirane zadruge naj vložijo nemudoma prošnje na: Privililgirano izvozno društvo v Beogradu.
d. Trgovinska pogodba s Francijo bo podpisana 10. t. m. Težave, ki so se pri pogajanjih za. sjklenfltev trgovinske pogodbe z našo državo in Francijo pojavile, so odstranjene. Nova pogodba zagotavlja trajnejšo izmenjavo pridelkov med Jugoslavijo in Francijo.
ji. V štirih urah Iz Beograda v Zagreb.
Kdor je potoval po svetu ve, da vozijo pri nas vlaki v primeri z vlaki drugih držav, počasi. Naša železniška uprava hoče odpraviti to prometno oviro z uvedbo novih aerodinamičnih vlakov na daljših progah. Prvi tak aerodinamični vlak so preizkušali na progi Beograd—Zagreb, ki jo je prevozil v petih urah. Maksimalna hitrost je znašala 130 km na uro. Železniški strokovnjaki računajo, da bodo vozni čas skrajšali in da bo vozil aerodinamični vlak med Beogradom in Zagrebom in obratno le štiri ure. Vozni čas bo skrajšan tudi na progi Zagreb—Sušak.
d. Za možem v smrt. Pred dnevi je umrl od kapi zadet, natakar Schmidt, ki je bil uslužben v mariborski Veliki kaivarni. Nenadna smrt je njegovo ženo Adelo tako potrla, da si je prostovoljno vzela življenje in mu sledila v grob.
d. Posvečenje srbske cerkve v Ljubljani.
Na državni praznik, dne 1. decembra je bila v Ljubljani posvečena s rb sko - p r a vo sl a v n a cerkev. Cerkev je zgradila ljubljanska srb-sko-pravoslavna cerkvena občina v spomin bjaigopokojnemu kralju Aleksandru Zedini-telju.
Na tujem
t. Na smrt bo obsojen vsak nemški državljan, ki vede ali nevede iz lastnega in breiz-vestnega koristoljubja ali iz drugih nižjih namenov proti zakonskim določbam izvozi iz države v tujino svoje premoženje, ali pa pusti svoje premoženje v tujini in s teni povzroči škodo nemškemu narodnemu gospodarstvu. Ta zakon o zlobnem uničevanju narodnega gospodarstva je sprejela nemška vlada. Tudi je sprleiiela vlada zakon o devizah, ki daje možnost pobijanja deviznih izkoriščanj.
t. Londonska kristalna palača zgorela. Na
doslej še nepojasnjen način je izbruhnil v širom sveta znani kristalni palači v Londonu ogenj, ki je edinstven objekt na svetu popolnoma uničil. Palača je bila zgrajena iz železa in stekla in je bila največja na svetu. Škoda znaša nad pol milijarde dinarjev. — Ogenj je gasilo 70 požarnih bramb.
t. Amerika noče v Društvo narodov. Predsednik Roosevelt je kategorično izjavil pred stalvnikom tiska, da ni absolutno nobenih izgiedov, da bi Združene ameriške države pristopile k Društvu narodov.
t. Italija skrbi za svoj zarod. Po vzgledu nekaterih držav, skrbi tudi Italija za porast svojih državljanov. Predsedništvo italijanskega ministrskega sveta je v zadnjih letošnjih mesecih razdelilo nad 100 milijonov lir kot nagrado nekaterim materam in novo-poročencem.
t. Rekord v stradanju bo nedvomno dosegel v Bombayu budistični duhovnik Risti Lari, ki se je zaobljubil, da ne bo do svoje smrti zavžil nobene hrane. Dosedaj vztraja pri svoji zaobljubi že 265 dni. Dnevno popije ie tri požirkie čiste vode. Risti Lari je že popolnoma izčrpan in je podoben okostnjaku. Menijo, da ne bo več dolgo živel.
t. Dve milijardi frankov je posodila Francija Poljski, tako poročajo francoski listi po objavi francoskega finančnega ministrstva.
t. Vojaška obveznost za Turkinje. V Turčiji so izdelali zakon, po katerem bodo morale vse Turkinje v starosti od 16. do 60. leta v primeru vojske pod orožje. Vse Turkinje v starosti od 25. do 40. let bodo morale v strelske jarke, starejše pa bodo zaposlene v zaledju.
t. Italijanski mlini so pod kontrolo. Po naredbi, ki je stopila v veljavo, morajo vsi italijanski mlinarji vsak mesec prijaviti svoje zaloge pšenice in moke.
Za neodvisnost učiteljskega stanu
Učiteljstvo nekdaj in danes
Že nekaj let se pri nas skoraj sistematično ubija avtoriteta onih ljudi, ki naj bi bili med ljudstvom najbolj upoštevani in spoštovani. To je predvsem učiteljstvo, ki mu je po zakonu določeno najvišje poslanstvo med narodom: vzgoja in izobraževanje sedanjih in bodočih državljanov. Oglejmo si problem pobližje!
Iz preteklosti nam je najbolj znana vloga slovenskega učiteljstva v dobi »Hlapcev« in »Kačurjev«. Nihče ni takrat tako bistro videl učiteljski problem kot Ivan Cankar. Hotel je učiteljstvu pomagati k spoznanju, kam vodijo »hlapčevske figure«:	Sfiligoj	— predstavnik konkor-
datske dobe, ko je učitelj mežnaril in »hrbet upogibal svetli gospodi«; Hvastija je znan tip farizeja, Komar je denuncijant in podlež, poleg tega še sijajen politični »akrobat«.
Skoraj človek dvomi v resničnost teh nesrečnih duš, ki jih je z ironijo risal Cankar. Toda on je bil človek, ki se je vse življnje boril za resnico in pravico.
Cankar je kot glasnik slovenskega klanca nakazal mlajši generaciji slovenskega učiteljstva lepša pota. Z negativnim primerom Martina Kačurja je orisal idealista, ki pride mlad v svet in hoče pomagati ljudstvu s prosveto. Z društvi, z »napredkom«, z učenostjo hoče osrečiti narod. Po križih in težavah se vaški učitelj v boju za »naprednost« zruši, sprt z vsemi, prav za božič. Malo pred smrtjo spregovori še programatične besede: »Zdaj imam skušnje, zdaj bom vedel kod drži pot! O zdaj ne bom pel čredo, kadar je gloria!... Ljudi treba najprej spoznati, čas, okoliščine, potem previdno, po prstih ... 'Po času se mora ravnati človek, ne po sebi! In kadar ni vetra, je treba počakati, da bo zapihal... Če je človek svojeglaven, rine sam dalje, ne napravi nič, pade v blato... Če se ravna po drugih, drži lehko roke križem in čas dela
zanj To je: jeseni sem misli sejati in
žeti spomladi!«
Taka je usoda slovenskega učitelja, ki ne išče sebe, ampak ga malomeščanska miselnost upropasti, še preden se zave in spozna pravo pot.
Tudi Jerman se v »Hlapcih« napoti med narod, da bi ga dvignil s prosveto. Na eni strani župnik kot poosebljena moč, na drugi mladi učitelj Jerman sam... Le še kovač Kalander mu obljublja zvestobo. Ljudstvo je proti Jermanu, tovariši na šoli mu grenijo življenje, moči mu pešajo, mati umrje, sam misli na konec. Tovarišica Lojzka ga reši in dvigne v boljše življenje. »Revolucijonar« Jerman naj živi dalje! To je zadnji akord te učiteljske tragedije.
Cankar je naslikal predvojnega slovenskega učitelja v pozah malomeščanskih
borcev, ki se izživljajo v idejnih borbah za rodoljubje in stranko. Učitelj mora kot malomeščanski izobraženec biti na deželi eksponent meščanske družbe, služiti je moral vaškim mogotcem in je s tem prišel v čuden precep: navzdol proti ljudstvu je bil predstavnik »gospode«, ki dela za »narodni blagor«, navzgor pa je bil nič več ko samo — sluga. Kačur in Jerman sta se borila v imenu »mladih« za prgišče svobode in neodvisnosti. Starim zakliče Jerman: »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!«
Cankar je predobro poznal ustroj človeške družbe in je brezobzirno pokazal šibkost mlade generacije, ki je krvavo odvisna od zastruljenja okolja. Mladina podzavestno čuti potrebo po sproščenju, pa ne ve kod, ne kam.
Morala so preteči dolga leta in nešteto političnih viharjev je pretpsslo našo lepo domovino, predno se je učiteljstvo zavedlo svojega položaja.
Kralj Peter I. je učiteljem 6. avgusta 1903. dejal :
»VI STE VZGOJITELJI MLADINE! KAKRŠNI BOSTE VI, TAKA BO MLADINA, KAKRŠNA BO MLADINA, TAK BO NAROD IN NJEGOVA BODOČNOST!«
To so pomembne besede, izrečene pred 33 leti, ko so razmere bile dokaj drugačne, vendar so dale stoterim vzgojiteljem neznatne Srbije pobudo, da so pripravljali mladino na težko bodočnost, kj je po trnjevi poti prišla res do končnega triumfa.
Mladina, narod, bodočnost!
Trije činitelji, ki so in bodo usmerjali učiteljevo delo! Oglejmo si jih v zrcalu današnjih dni, da bomo spoznali vse križe in težave današnje učiteljske generacije!
Mladina?
Šoloobvezna mladina na vasi, v industrijskih krajih in v predmestjih nima več onega idiličnega življenja, kakor so ga slikali pisatelji preteklosti. Razmere v družinah, gospodarska stiska, delavske mezde — to so svetovni pojavi, ki vplivajo na domačo vzgojo otrok porazno. Tudi mlado učiteljstvo je danes širom sveta padlo v krizo mlade inteligence. Mlad učitelj piše v »Učit. tovarišu«-. Večletno čakanje nam je z vsemi trpkimi razočaranji vzelo možnost rednega in pravilnega vraščanja v človeško družbo. Razočaralo nas je nad življenjem in pravico ter nam ubija ves mladostni ogenj in polet.« Ali bo vzgojevalec take zagre-nelosti sposoben vršiti svojo nalogo na-pram nesrečni današnji mladini? —
Narod ?
Gospodarsko se bori za izboljšanje sodobnega stanja. Dekleta in iantje se v množinah odpravljajo s kmetske grude v tujino iskat kruha in strehe. Iz tujine se vračajo novi brezposelni in množijo vrste nesrečnih, telesno in moralno pretresenih. Zločini najnižje vrste se množe in zajemajo sloje, ki so bili še nedavno tega v jedru zdravi in življenjsko tvorni. Samoumevno je, da je svetovna gospodarska kriza povlekla v svoj vrtinec vse ostalo kulturno življenje.
V	takih hudih časih postaja potreba vzgoje dvakratna potreba, nujnost dobrih vzgojiteljev dvakratna nujnost!
Eden najvažnejših činiteljev, ki nosi na svojih ramenih težko nalogo, da zadrži s svojim vzgledom, z moralno silo in naukom nadaljnje propadanje naroda je brez dvoma — učitelj.
In kakšen je danes učitelj?
Mesto večine učiteljstva ni več v družbi vaških mogotcev. Zlasti mlajša generacija je že preko tega! Zemlja in moč sta v rokah delovnih ljudi. Zato bi bil velik nesmisel, če bi se jedro učiteljske* ga mišljenja oddaljilo od širokih ljudskih plasti. Do teh plasti je usmerjeno učiteljevo socialno čuvstvovan je! V tem se bistveno loči mlajše učiteljsko pokolenje od predvojnega!
Parola je: »Nismo in nočemo več biti eksponenti meščanske družbe in strankarske zagrizenosti! Hočemo neodvisno služiti svoji učiteljski vesti, ki nas postavlja v ozko povezanost s širokimi ljudskimi plastmi.«
Učiteljska organizacija (JUU) se bori za strankarsko neodvisnost učiteljskega stanu ter ji daje močno idejno oporišče zlasti »Učiteljski po k ret« mlajših, ki se pod nobenim pogojem ne da več speljati v strankarske vode, v katerih je učiteljstvo bolj ko vsak drug stran izpostavljeno preganjanju in napadanju.
»Vedno obsojani, nikdar vpoštevani;
vedno tepeni, nikdar pohvaljeni; vedno dolžniki,
nikdar upniki; vedno »redovi«, nikdar voditelji; vedno prvi pri delu za narod, nikdar pri plačilu.«
Od JNS dalje in še prej se je pri&el učiteljstvu jemati ugled. Od kje naj črpa učiteljstvo oni slavni pedagoški optimizem, vero in pravico, če ne more priti v stadij mirnega, neodvisnega dela? Kako naj učitelj govori o vseobjemajoči ljubezni, ko dnevno padajo izrazi sovraštva? Kako naj učitelj uči odpuščanja, če ga niso deležni vsi oni, ki so — pod težo nesrečnih strankarskih bojev — bili zapeljani? Kako naj učitelj da nedolžnim srcem čutiti toploto dobrote, če se mu samemu nikdar ne pokaže?
Današnje učiteljstvo je poklicano bolj kot kedaj, da se postavi v službo naroda m domovine. Pa tudi domovina je dolžna, da ne krati ugleda onim, ki hočejo državo očuvati zlega ter jo dvigniti v kulturnem in gospodarskem pogledu! j
S\\
GOSPODARSTVO
Naše gozdarstvo in lesna industrija
V naši državi imamo 7386.000 ha gozda, kar znaša preko 30% celokupne državne površine. V Sloveniji imamo 690.606 ha gozda, t. j. 44% celokupne
površine.
Lastniki slovenskih gozdov so: država poseduje 1541 ha, Kranjski verski zaklad 18221 ha, samouprave 740 ha, državne železnice 1010 ha, mestne, trške in vaške občine 4469 ha, cerkev 1428 ha, župe m druge nadarbine 4155 ha, samostani in redi 3231 ha, škofije 7623 ha, zemljske zajednice 19.943 ha, delniške družbe 7539 ha, banke, zadruge in dr. 1466 ha, hranilnice in posojilnice 264 ha, veleposestniki in posestniki (privatniki) 615.523 ha.
Velikost gozdov, s katero razpolaga posamezni posestnik, je zelo različna. Največ je majhnih posestnikov in sicer prav takih, ki imajo prav malo, vsekakor manj kot 5 ha gozda. Posestnikov, ki imajo do 50 ha gozda, je 133280; pocestnikov, ki imajo 50 do 100 ha gozda, je 231; onih s 300 do 500 ha gozda je 37; veleposestnikov s 500 do 1000 ha gozda je 33. onih s 1000 do 5000 ha gozda je tudi 33; nad 5000 ha gozda imata sa mo dva; nad 10.000 ha gozda pa imajo trije.
Agrarna reforma je ta lastninski od nošaj deloma spremenila v korist agrarnim interesentom.
Fo nadmorski višini je v banovini: 12% gozdov med 100 in 300 m, 42% gozdov med 300 in 600 m, 32*/* gozdov med 600 in 1000 m, 14% gozdov preko 1000 m nadmorske višine.
V	naših gozdovih rasejo sledeče drevesne vrste: čisti iglavci 35%, čista bukovina 21%, čisti hrastov gozd 1.5%, mešani listovci 10%, pomešam listovci in iglavci 33%, čisti jasenovi gozdi Oč*'*.
Naši gozdovi so po večini visoki. Nizkih gozdov, ki služijo v vinogradnih krajih za kolo9eke. drugod pa za napravo butaric za kurjavo, je mak). Srednjih
gozdov pa je še manj. Pri nas se pretvarja gozd v travnik, njivo ali sado-nosnik le v amnjši meri in to samo na relativnih gozdnih tleh.
Gospodarska kriza je povzročila, da so se posestniki močno zatekli s sekiro v gozdove, da bi na ta način dobili denar za svoje tekoče potrebe. Zato so gozdovi v teh letih zelo trpeli. Sekalo se je mnogo več, kot dovoljuje načelo trajnega gospodarenja z gozdovi. Prekomerna sečnja naših gozdov pa ima za posledico, da v času nalivov in hudega dežja, takoj nastanejo poplave, ki jih prejšnja leta, ko sekira ni tako pela v gozdu, ni bilo oz. ne v takšni meri.
Največ lesa se v gozdih predela v hlode, jamski in celulozni les, tirne prage, brzojavne droge, trame in tramiče, hme-Ijevke, trsne kole itd. Ostalo se porabi za drva za kurivo in predelavo v oglje. Mnogo lesa pa ostane tudi neporabljenega v gozdu, posebno sečnih ostankov v oddaljenih gozdovih.
Za predelavo lesa imamo 2017 vodnih žag in 307 modernih s polnojarmeniki. Poleg žag imamo še: 51 tvrdk za izdelovanje pohištva, 7 tovarn za parkete, 2 tovarni za izdelovanje kopit in 8 tovarn za izdelovanje lesenih cvekov, 4 tovarne za celulozo, 8 tovarn za lepenko, 29 podjetij za izdelovanje zabojev in sodčkov, 1 tovarno za lesno volno, 1 tovarno za lesene podpetnike, 2 tovarni za čreslovino in tanin, 2 tovarni , za zamaške, 2 destilaciji jelkinega olja, 1 impregnacijo, 4 izdelovalnice krtač, 5 zavodov za pletarstvo, 1 izdelovalnico telovadnega orodja in celo vrsto izdelovalcev smuči in sank.
Slovenci in Jugoslovenj sploh smo lahko srečni, da imamo takšne gozdne zaklade, kajti narod in države, ki nimajo gozdov, morajo poginiti. Gozdovi so predhodniki narodov, puščave pa jim sledijo.
Amerika več ne izvaža žita — temveč ga uvaža
Po svetovni vojni je Amerika pošiljala na evropski trg ogromne množine pšenice. Radi tega je cena žitu padala. Pridelovanje pšenice se v Evropi ni več izplačalo; v agrarnih državah Podonavja (Jugoslaviji, Madžarski in Romuniji), je nastopila agrarna kriza. Vzrok temu je bii velik pridelek žita v Ameriki. Med svetovno vojno, ko je Evropa gladovala in se klala, so v Ameriki sekali gozdove in sejali pšenico. Nastale so ogromne farme, ki niso pridelovale drugega kot samo pšenico. V Ameriki so imeli še pred leti toliko pšenice, da 90 ž njo kurili in jo metali v morje.
Amerika je pošiljala žito v Evropo na »adiah. ki so iz Evrope prevažale v Ameriko razne industrijske izdelke. Ker se ladje ne morejo prazne vračati po visokem morju, če nimajo določene tonaže, so naložile pšenico, samo da so bile obremenjene za vožnjo. Tako se je ameriška pšenica prevažala zastonj v Evropo in ubijala ceno naše pšenice.
To se je leta 1934 prenehalo. 2e na-siectaje leto je bila Amerika primorana pšenico uvažati celo za lastno potrebo. Uvažati pa jo bo -morala še precej prihodnjih let. predrto bo popravila velike napake v svojem žitnem gospodarstvu.
Kaj se je zgodilo v ameriškem poljedelstvu? Zopet se je pokazalo, da se kmetijska produkcija in kmetijska tehnika ne more in ne sme upravljati po istih vidikih in metodah kot tehnika v industriji.
Američani niso upoštevali glavnega pravila kmetijske proizvodnje. Niso ime-
li	v svoji kmetijski proizvodnji nobenega kolobarenja sadežev, temveč so pridelovali na svoji zemlji samo žito. Sejali so s tehnično zelo dovršenimi stroji na isto zemljo vsako leto samo pšenico. Pšenico za pšenico! To je bil njihov kme tijsko-gospodarski sistem.
Ta način proizvodnje se je pokazal kot katastrofalen! Zemlja se je tako iz-
vanski »Phoenix«, bi se ta posebni davek moral plačevati skozi 30 let.
Zavarovalnica »Phoenix« je imela v naši državi 28.000 zavarovancev. Tekom zadnjih nekaj mesecev je odstopilo okrog 5600 zavarovancev, ki so se včlanili pri domačih zavarovalnicah. Naše domače zavarovalnice so prevzele one zavarovance »Phoenixa«, ki so vplačevali premije šele nekaj let (2—4 leta). Ta vplačila »Phoenixa« so naše domače zavarovalnice priznale v celoti, prav tako kol bi zavarovanec od prvega dne vplačeval premijo domači zavarovalnici. Samo po sebi je razumljivo, da naše domače zavarovalnice ne morejo prevzeti onih Phoenixovih zavarovancev, ki so že leta in leta vplačevali premije »Phoenixu«, kateri denar je potem Phoenixova dunajska centrala uporabljala za našemu narodnemu življenju škodljiva početja.
Primer »Phoenixov« nam jasno osvetljuje blagoslov tujih podjetij v naši državi: Služilo je tuje društvo mesto naših domačih. Denar je šel čez mejo in ni niti malo koristil nam, temveč je v tem konkretnem primeru bil uporabljen proti našim narodnim in državnim interesom. Oškodovancem mora sedaj vračati izgubo ves naš narod, ki ima radi tega dvojno škodo.
črpala in osušila, da ne more več dona-šati dobrih žetev. Ker je med vojno po ameriških gozdovih pela sekira noč in dan, in so posekali ogromne površine gozdov, so s tem povzročili spremembo podnebja. Zato pritiska zadnja leta v Ameriki grozovita vročina. Vetrovi so dobili svojo moč in prinašajo ogromne nmožine finega peska, s katerim zasip-ijejo žitna polja. Danes še-le vedo Američani ceniti važnost gozda!
Suša in vetrovi s peskom uničujejo žitno letino v severno ameriških žitnih farmah. Isto se dogaja v Kanadi, posebno v pokrajini Manitoba, ki je slovela s svojo kakovostno pšenico. Ker so gozdove posekali, divjajo severni vetrovi neovirano čez žitne poljane in odnašajo preorano, rahlo zemljo s semenom ozir. mlado zeleno posetvijo vred. Farmerji, uničeni po vetrovih, zapuščajo svoje farme in brez sredstev beže v mesta.
Ker je tudi Avstralija posnemala način pridelovanja pšenice od farmerjev v Ameriki, sekala gozdove in jih spreminjala v žitna polja, preti podobna nevarnost, kot Ameriki in Kanadi, tudi Avstraliji in Neuseelandiji.
Strašna opustošenja žitnih poljan v Severni Ameriki in Kanadi nam jasno kažejo, kakšen blagoslov in kakšna sreča so za narod in državo gozdovi!
Naj nam ameriški primer služi v svarilo, da ne bomo tudi r^ii v Sloveniji in v naši državi sploh, uničevali gozdov tako nesmotreno, kot se je to na žalost dogajalo v dobi lesne konjunkture. Naša generacija je živa priča, kako se z lahkomiselno agrarno politiko povzroči velika in grozna drama človeštva, ki se dogaja v istem hitrem tempu, kot hitijo dogodki v današnji moderni dobi pre-intenzivne industrializacije. Ogromen preokret v zgodovini današnjega človeštva z ozirom na vprašanje proizvodnje pšenice je na vidiku!
Vino
Kletarsko društvo v Ormožu bo priredilo 15. t. m. vinsko razstavo in sejem, za katerega je med vinogradniki, trgovci in gostilničarji veliko zanimanje. Razstava bo odprta samo na dan 15. decembra, razstavljena vina pa bodo iz ormo-ško-ljutomerskih goric. Zaloge vin so vkljub letošnji slabi trgatvi zadostne, kvaliteta novih vin pa je izborna. Razstavljena bodo nova in stara vina od navadnih namiznih do najfinejših tipiziranih vrst.
V	Ivanjkovcih pa bo vsakoletni vinski sejem v torek 19. januarja 1937. Sejem bo priredila »Vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih«, ki so v sredini ljutomersko-ormoškega vinorodnega okoliša. Na sejmu bodo vina izključno iz tega okoliša. Letošnje vino se prav lepo razvija in je izvrstno. Pridelek je bil manjši, vendar ga je še toliko v zalogi, da si ga bo lahko vsak interesent izbral po želji.
Sejmi
Na mariborski sejem za živino, ki je bil 7. t. m., so prignali skupno 382 glav živine, in sicer 263 krav, 98 volov, 8 bikov, 6 telic in 7 konjev. Prodanih je bilo 194 glav, od teh 19 za izvoz v tujino. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 3.75—4 Din, poldebeli 3.50—3.90, voli za rejo 3.60— 3.95, biki za klanje 3.25—3.60, klavne krave (debele) 3—3.15, plemenske 3— 3.40, molznice 3.15—3.70, krave za klobase 1.75—2, breje krave 2.75—3.60, mlada živina 3.75—4.50, teleta 4.50— 5.50 Din.
Na mariborskem sejmu za prašiče so bile cene naslednje: mladi prašiči 5—6 'tednov stari 65—95 Din, 7—9 tednov stari 115—140, 3—4 mesecev stari 160 —220, 5—7 mesecev stari 245—340, 8 '—10 mesecev stari 365—520, leto stari 570—900; kilogram žive teže 5—6.50, 'mrtve teže pa 7.50—10 Din.
Na sejmu za živino v Ljubljani so bile povprečne cene za kg žive teže sledeče: debeli voli 4.75—5, poldebeli 4—4.50, voli za rejo 3.50—3.75, debele krave
3—1.50. krave za klobase 2—3, teleta 6—7 Din.
Na sejmu za živino v Ptuju so bile povprečne cene za kg žive teže: voli 2.75—4, biki 3—3.40, krave 1.75—3.75, telice 3—3.75 Din.
Na sejmu za živino v Kranju so bile povprečne cene za kg žive teže: voli
4—5. krave 3.50—4.50. telice 4—5, teleta 7.50—8 Din.
Zadružna tekstilna industrija v Mariboru
Po vojni se je v Mariboru in njegovi okolici pričela radi raznih ugodnosti naglo razvijati tekstilna industrija. Nastale so po vsem nove industrijske četrti. Pretežna večina tekstilnih tovarn je bila zgrajena s tujim kapitalom. Nove tovarne so potrebovale delovnih moči. Maribor ni imel proletarjata in se je zato priče! dotok delavstva z dežele. Čeprav si to delavstvo služi kruh po tovarnah, vendar je tesno povezano s svojo grudo. Miselnost tega delavstva je naša domača in je razni nazori niso mogli spremeniti. Prav v tem moramo iskati vzrok, da se snuje v Mariboru zadruga, ki na^ merava zgraditi veliko zadružno tekstilno tvornico.
Načrt za zadružno tekstilno tvornico je vskhl v vrstah našega slovenskega delavstva, ki je dolga leta ob bornem zaslužku pomagalo kupičiti težke milijone tujim kapitalistom. Na temelju zakona o zadrugah si bo delavstvo osnovalo v Mariboru zadružno tekstilno industrijo kot produktivno zadrugo tekstilnih proizvodov. Število članstva zadruge je neomejeno in bo prevzelo članstvo vso jamstvo in obveznosti zadruge v smislu zadružnih pravil. Deleži znašajo po 2000 dinarjev,, vpisnina pa 50 dinarjev. Delokrog zadruge za pridobivanje članstva, kakor tudi za razpečevanje tekstilnih proizvodov je razširjen na vso državo. Namen zadruge je zgraditi moderno tkalnico in predilnico, barvarno in apreturo. izdelovati pa tekstilno blago vseh vrst in ga razpečevati Član zadruge more postatj vsak polnoleten naš državljan in tudi gospodarske ustanove, ki so intere-sirane po svojem delokrogu na proda jo, odnosno razpečevanje tekstilnih izdel-
kov. Organi zadruge so upravni odbor, nadzorni odbor in občni zbor. Delavce in uslužbence bo nastavljal upravni odbor, ki bo odrejal tudi njihove pravice in dolžnosti. Poleg rezervnega in drugih skladov bo zadruga organizirala tudi pokojninski sklad za delavstvo in uslužbence. Če je bil uslužbenec pri vstopu v zadrugo zavarovan že pri Pokojninskem zavodu. bo zadruga prevzela po zakonu o pokojninskem zavarovanju ustrezajoče obveznosti.
V	kratkem bo občni zbor zadruge in bodo zadružna pravila registrirana pri mariborskem sodišču. Zanimanje med delavstvom za zadrugo je ogromno. Zanimajo pa se za ustanovo tudi trgovci in druge gospodarske ustanove. Načrt je vsekakor hvalevreden in bo nova zadruga na severu naše države velika pridobitev našega zadružništva. —. Resni reflektanti, ki nameravajo postati člani zadruge, naj pošljejo svoje ponudbe in znamko za 3 dinarje za odgovor na naslov: F. Kodrič, Maribor, poštni predal 90.
Kako hočejo rešiti zavarovalnico .,Phonix"
Predložen je predlog, da se naj »Phoe-nix« sanira na ta način, da bi se vsem zavarovalnicam naložil poseben davek, ki bi ga morali plačati vsi oni, ki so pri kakšni zavarovalnici zavarovani. Zato bi vsi, ki so kjersibodi zavarovani, morali poleg svojih dosedanjih premij plačevati še 2—3% dopolnilne premije v korist »Phoenixa«. Na ta način bi se zbralo letno okrog 3.6 milijonov dinarjev. Z ozirom na veliko izgubo, ki jo ima jugoslo
Za om*ljenje bremen naše vasi
1. Če merodajni krogi želijo, da bo naš kmetovalec sposoben, navzlic težkim gospodarskim prilikam, svojo dolžnost kot davkoplačevalec izvrševati, se mu mora davčno breme omiliti. Državni davki sami na sebi še ne tlačijo kmetovalca v takšni meri. Toda ne smemo pozabiti, da se na državne davke, n. pr. na zemljarino v naši banovini prišteje še okrog 1500/o samoupravnih bremen.
Zato bi se moralo, četudi bi to bila samo kot začasna in zasilna odpomoč, znižati davčno stopnjo na 10°/o od kat. čistega donosa, ki se pa mora tudi znižati na eno tretjino za vsa zemljišča (njive, travnike, pašnike, planine, gozdove in vinograde.)
V	tem smislu se mora vnesti v davčni zakon dopolnilna odredba, da se mora v gotovih presledkih (vsakih pet ali deset let) vršiti revizija katastrskega čistega donosa.
2. Da se ukinejo vse banovinske in druge avtonomne takse na zemljišča, ki majo kmečki značaj.
3. Prosta vsake banovinske in drugih avtonomnih taks oz. doklad naj bodo darila in prenos premoženja, namenjeno kmetijski proizvodnji, ki preide na sorod nike in svaštvo v ravni vrsti in na zakonce.
Danes znaša n. pr. prenosna taksa pri premoženju 200.000.— dinarjev okrog lo 14.000.— dinarjev. To pomeni vrednost 7—10 bikov, oz. volov ali 7 parov krav. Ko mlad kmet prevzame posestvo, mora izprazniti ves svoj hlev za živino, samo da plača prenosne in darilne pristojbine. Te pristojbine so tako težke, da uničijo v današnjih težkih časih, skoraj vsakega mladega gospodarja, če ni posebno dobro podprt.
(Bomo nadaljevali, pošljite še svoje predloge.)
NASI K R A J I
Od nedelje do nedelje Vsem g. dopisnikom
Vljudno prosimo vse gg. dopisnike,
da nam redno pošiljajo dopise vsaki teden. Uredništvo mora imeti vse gradivo v rokah najkasneje do srede dopoldne. Dopisi, ki bodo prispeli po terminu, ne bodo objavljeni v tekoči številki.
UREDNIŠTVO.
MARIBOR
m. K blagoslovitvi novih šol v Mag-dalenskem predmestju. Listi so poročali, da se je blagoslovitev novih šol izvršila zelo slovesno. Videli smo pred krasnim poslopjem mnogo avtomobilov in vozov za »častne goste«, ki so — na veliko začudenje nas ostalih »navadnih« zemljanov — bili edini pripuščeni k slovesnosti. Mnogo nas je stalo pred krasnim portalom v dobri veri, da si bomo poslopje, o katerem se je toliko pisalo, vsaj lahko ogledali. Toda vstop je bil dovoljen le — izvoljenim. Ves dan so ljudje prihajali od blizu in daleč. Zaman je bila daljnja pot v dežju in občutnem mrazu. Vrata so bila zaprta tudi za roditelje otrok, prav tako kakor za vse davkoplačevalce, ki bodo morali največ prispevati k zgradbi! Merodajne činitelje prosimo, da takih izbranih »blagoslovitev« več ne uprizarja! Enaka pravica za vse! — Saj smo v svobodni Jugoslaviji, kjer bi ne smelo biti privilegijev!
m. »Ciganski zakon« v Mariboru.
Grajski kino je koncem meseca novembra predvajal film »Ciganski zakon«, ki prikazuje prizadevanje današnje Rusije, da stalno naseli cigane in jih uvede v delo na kmečki zemlji. Vsekakor problem, ki je važen tudi za nas. »Vsaj enkrat sprememba po »Ufinih« nac.-soc. neslanostih!« Tako so dejali stalni obiskovalci mariborskih bioskopov, ki se malokdaj spomnijo na slovanski svet. In kaj se je zgodilo? V torek je bila večerna predstava razprodana, blagajničarka je zagotavljala, da predvajajo »Ciganski zakon«, a gledalci so »zaradi nenadnih ovir« morali gledati — nemški »Ufin« film »Hrepenenje«.
STUDENCI
s. Kaj je s samostojno župnijo? Cerkev sv. Jožefa ni samostojna župnija, ampak spada pod faro sv. Magdalene v Mariboru. Oo. kapucini bi radi upravljali župnijo ter jim gre kn. šk. ordinariat očividno zelo na roko. Občinski odbor, je bil pomladi — takoj po volitvah
—	pozvan, da sklepa o odobritvi samostojnega' župnega urada v Studencih. Takrat je na priporočilo okrajnega pod-glavarja g. Eiletza sklepal tako, da je dana možnost nadaljnjih razgovorov, vendar le v zvezi z ureditvijo prostora pri cerkvi. Potrebno je občini brezobrestno posojilo 150.000 Din, s katerim bi regulirala trg pred cerkvijo. Takega posojila danes pri denarnih zavodih ni mogoče dobiti, zato je zadeva župnije sedaj v stadiju počivanja. Pač pa je gradbeni odbor mestne občine v Mariboru izrekel strokovno mnenje, da je nujna potreba regulacije prostora pri cerkvi, zlasti odstranitev hleva, ki stoji na najprometnejšem prostoru studenških ulic in cest.
s. Pomožna akcija občine za reveže in brezposelne je v polnem teku. Razposlane so nabiralne pole in vsi ob čani so naprošeni, da prostovoljno darujejo vsaj malenkostni znesek v humanitarne namene zimskega pomožnega sklada. Dobra studenška srca se bo do — kakor v preteklih letih — tudi le tos rada odzvala prošnji občinske uprave. Zneske sprejema občinski blagajnik g. Pušnik do 15. decembra. — Večji darovi se bodo objavili v časopisju.
CELJE
c Prosvetni tečaji za kmečke fante in dekleta. Kakor nam tajništvo celjskega okrožja Zveze kmečkih fantov in deklet sporoča, bodo v dneh 8., 9. in 10. januar-ia za fante, v dneh 2., 3. in 4. februarja oa za dekleta prosvetni tečaji v Celju. Namen tečajev je, nuditi kmečkim fantom in dekletom tisto najpotrebnejše znanje, ki ga pri udejstvovanju na naši vasi imeti morajo. Taki tečaji so se vršili že vsa zadnja leta in so bili prav uspešni in kakršni bodo prav gotovo tudi letos. Prijave sprejema tajništvo gornje organizacije, Prešernova ul. 6/1.
c. Delavci Westnove tovarne, ki so pri zadnji stavki bili odpuščeni, še sedaj niso sprejeti nazaj. V tej zadevi je pri podjetju posredovala mestna občina in delavska zbornica, a vse prizadevanje je bilo brezuspešno. Delavci so ostali še nadalje brez zaslužka in mestno občino resno skrbi, kaj bo, ko ne bo mogla zaposliti vseh številnih brezposelnih, ki čakajo na javna dela, za kar pa tudi ni dovolj sredstev.
PTUJ
Ptuj je eno najstarejših slovenskih mest. V predzgodovinski dobi 1000 do 40 pred Kristusom je bila že okolica Ptuja naseljena. Deželo Panonijo je zavojeva' v letih 15. do 9. pred Kr. rimskega cesarja Avgusta pastorek Tiberij in je postal Ptuj taborišče rimske vojske. Koso Rimljani udušili nevarno ustajo Batona (leta 6. po Kr.) je Ptuj postal taborišče VIII. legije Augustae; za Klaudija pa XIII. legije Geminae. L. 69 po Kr. se je vršil v Ptuju vojni zbor legij vseh podonavskih provinc, na katerem so proglasili Vespazijana za cesarja. Po odhodu XIII. legije se je Ptuj z naselitvijo veteranov raznih legij razvil v trgovsko in prometno središče, kateremu je cesar Trajan okoli leta 100 p. Kr. dal uradni naslov: Colonia Triana Poetovio. V drugem in tretjem stoletju so skozi' Ptuj večkrat korakale rimske legije v bojih z zunanjimi sovražniki in v notrajnih
sporih in bojih za prestol. V IV. sto-et pr. Kristusom je bila že okolica Ptuja iki skozi Ptuj iz vzhodnih bojišč v Rim. Zadnjič se omenja Poetovio v krvavem sporu .med Teodozijem Velikim in Maksimom, ko je prvi slednjega porazil v bližini mesta in potem nadaljeval pot v talijo. Ptuj je bil rojstno mesto matere poslednjega rimskega cesarja Romula Augusta. S propadom zapadno-rimskega cesarstva je za Ptuj zaključena njegova najvažnejša doba v vseh vekih.
V	začetku V. stoletja je Ptuj postal žrtev Gotov, ki so mesto skoro povsem porušili. Po ljudskem preseljevanju je Ptuj doživel prihod Slovenov, ki so se ob koncu VI. stoletja naselili v teh krajih in skozi dve stoletji ohranili svojo neodvisnost proti nemškemu življu, čigar kolonizacijo so pospeševali solno-graški in pasavski škofje. L. 874 je Ptuj prišel pod oblast solnograških škofov. Zatem so se gospodarji večkrat menjavali, dokler ga niso Habsburžani kupili od solnograških škofov in ga 1. 1559 tudi prevzeli, dokler ni 1. 1918. dočakal osvo-bojenja in zedinjenja. 2e iz teh kratkih zgodovinskih podatkov je razvidno, da se je mesto Ptuj v vsem tem času neznansko pretvarjalo, kar priča tudi Mestni Ferkov muzej, ki je nameščen v bivšem dominikanskem samostanu in ki hrani vse .mogoče zgodovinske priče iz tistih časov.
Ptuj pred in po vojni je vedno nespremenjen in kaže vedno ono staro lice podeželskega mesta. Med enim in drugim je razlika samo ta, da je v zadnjih letih bila gradbena delavnost nekoliko večja. Mesto Ptuj šteje 4261 prebivalcev t. j. toliko, kolikor šteje sedaj srednja podeželska vas. V zadnjem času pa je nastal med mestom in okoliškimi občinami sporazum, da se vključijo v mestni okoliš. Na ta način se bo zvišalo število prebivalstva na okoli 7500 duš. Po prekomasaciji bodo spadale pod Veliki Ptuj občine Grajena, Vičava, Krčevina, del Mestnega vrha in Belčjavas; del občine Rogoznica z Brstjem in vsa občina Zg. in Sp. Breg. Predaja komasiranih občin se bo izvršila te dni^ medtem ko se bo pričelo upravno poslovanje šele s početkom prihodnjega proračunskega leta t. j. dne 1. aprila 1937. O političnem, upravnem in kulturnem življenju Velikega Ptuja bomo spregovorili v prihodnji številki.
MURSKA SOBOTA
Svestni smo si majhnega števila Slovencev, ki so kot agrarna skupina posebno ograženi radi slabe gospodarske politike, ograženi v narodnostnem pogledu, tako da je vsak posameznik nujno potreben za naš obstanek. Iz tega vidika bomo kot nepolitičen list posebno budno in skrbno proučili probleme našega Prekmurja. Maša naloga pa ne bo samo ugotavljanje golih dejstev, marveč tudi iskanje krivcev in postaljanje zahtev s tega koščka slovenske zemlje.
Prekmurci so del slovanske skupnosti. To moramo posebej povdariti, ker so Madžari temu delu našega naroda umetno privzgojili naziranje, ki še do danes ni popolnoma izumrlo, namreč, da so Prekmurci povsem nekaj drugega od ostalih Slovencev, neke vrste Madžari, ki so pod gotovimi vplivi menjali svoj materinski jezik. Mirno lahko trdimo, da so bili Slovani v svoji pradomovini enota brez znatnejših jezikovnih in plemenskih razlik. Največ te prvotnosti je ohranjene prav pri Prekmurcih, ki je posebna njihova svojina, katere v tolikšni meri nima nobena druga slovanska skupina. Današnje jezikovne in življenjske razlike so mlajšega izvora kot posledica naravne razkosanosti te zemlje, deloma pa načrtnega raznarodovanja, ki so ga vršili nad nami vladajoči narodi, zavedajoč se resnice, če vzameš narodu njegovo posebnost, mu vzameš s tem življenje.
Kot zadnje v tej dolgi dobi naših tlačiteljev, ki so v naše narodno telo vsekali globoke rane, smatramo Nemce in Madžare, ki so s svojo kapitulacijo zaključili epoho našega suženjstva. Za Prekmurje pridejo v poštev predvsem Madžari, ki jim pa ni uspelo popolnoma odtujiti slovenskega življa onstran Mure od slovenskega debla. Pod Prekmurje spada ozemlje, ki meji na južnem robu na Mu ro, na vzhodu pa na Lendavo. To zemljo, ki meri 160.000 oralov, delijo domačini na »goričko«, »ravensko« in »dolensko Prekmurje. Razdelitev Prekmurja na tri dele je neoporečna, kajti svet stvarno ne kaže enotne podobe, čeprav je podnebje povsod izrazito panonsko. Najsiromašnej-še je goričko Prekmurje, ki je povečini peščeno. V splošnem lahko rečemo, da je Prekmurje pretežno agrarno, saj se 85% prebivalcev peča s poljedelstvom in to na ozemlju 72.000 oralov. Radi preoblju-denosti pa je Prekmurje pasivno in je v tem vzrok, da si iščejo Prekmurci zaslu žek in kruh s sezonskim delom. Povre-čno živi na 1 km 100 ljudi. Radi omejitve izseljevanja po prevratu pa se je položaj poslabšal. In od leta do leta težje živijo naši Prekmurci. Vedno manj zaslužijo s sezonskim delom, vedno manjši je njihov košček črnega kruha. Kaj bo Prekmurje počelo potem, če se sezonsko delo ne bo več izplačalo? Prekmurju bo morala priskočiti na pomoč država. Regulirati bo morala prekmurske vode, ki so zamočvirile precejšnje predele rodovitne zemlje. Podpreti bo morala prekmurskega kmeta in mu pomagati do smotrenega gospodarstva, ki bo preživljalo njega in vse tiste tisoče, ki si iščejo kruha drugod.
Kako nujno potrebni so radikalni ukrepi za zboljšanje sedanjega položaja in prilik v Prekmurju, nam zgovorno pokaže statistika gospodarskega stanja. Ravensko Prekmurje ima 40% bajtarjev, dočim poskoči odstotek bajtarjev v goričkem Prekmurju na 75. K vsemu temu
pa se pridruži še dejstvo, da je naravni prirastek prebivalstva v tem predelu največji v državi in da mu ni dana možnost razvoja večje industrije, ker primanjkuje sirovin in gonilne sile. M. B.
ŠOŠTANJ
V	nedeljo ,dne 6. decembra je bil v hotelu Jugoslavija redni občni zbor obrtnega društva, ki že nad 20 let deluje v korist šoštanjskega sodnega okraja. Občni zbor je vodil predsednik g. Ivan Novak, izčrpno poročilo pa je podal okrožni tajnik gosp. Koren iz Celja. Prisotni obrtniki so soglasno izjavili, da že dolgo ni bilo v Šoštanju tako uspelega stanovskega zborovanja. Saj je občni zbor do temeljev pretresel vsa važna in pereča obrtniška vprašanja, ki so danes aktualna. Občni zbor se ni zadovoljil s formelnimi poročili, ampak je kri-lično premotril vse zakonske, zbornične in druge ukrepe, ki so bili zadnja leta storjeni v pogledu zboljšanja obrtniškega položaja. Obrtniki so ugotovili, da se njihove razmere stalno slabšajo in da postajajo zlasti davčna bremena neznosna. Če hočemo dati obrtništvu zglede za zasilen obstoj, mu morajo merodajni krogi takoj priskočiti na pomoč. Ob koncu je občni zbor sprejel resolucijo, ki jo je društvo poslalo na merodajno mesto. -
ŽALEC
Hmelj je najaktualnejše vprašanje za hmeljsko središče. Zato bo tudi ostale bralce zanimalo, da je hmeljska sezija pri kraju. Po poročilu banovinske hmeljarske komisije je prodanega 80 odst. letošnjega pridelka. Banovinska hmeljarska komisija je zaščitila našega hmeljarja. Naš savinjski hmelj prodajajo v tujino pod zaščitno znamko. Na ta način je onemogočeno, da bi tuja tržišča prodajala svoj slabši hmelj pod firmo savinjskega. V hmeljarni je delo poleglo. Samo vreče še sortirajo. Hmeljarna r. z. z o. z. je predlanskim kupila hme-Ijarno »Hed«, ki jo bo pomladi še povečala. Banovinska komisija je zaključila naporno delo, ter sedaj opravlja samo še pisarniške posle. — Humanitarno dru štvo »Kolo jugoslovanskih sester« pod predsedstvom ga. Juste Vrečarjeve, si je tudi letos nadejalo težko nalogo, da obleče in vsaj delno preskrbi siromake z obleko in živili. Miklavž »Kola jugosl. sester« je obiskal okrog 50 siromašnih šolskih otrok in okrog 40 drugih siromakov.
ODMEVI
Kaj nam pišejo
Po izidu prve števlke »Neodvisnosti« smo prejeli mnogo laskavih pozdravov in bodrilnih besed. Vsem se toplo zahvaljujemo s trdno obljubo, da ne bomo nikdar niti za korak odstopili od svojega začrtanega programa. V naslednjem objavljamo pismo, ki nam ga je poslal učitelj z dežele, vsi ostali pa nam naj blagohotno oproste.
Prva številka »Neodvisnosti« nas je prijetno iznenadila, ne toliko po novi zunanjosti, ki je podobna formatu velikih tujih listov, kar je za nas novost, kolikor po pestri vsebini in še bolj po iskreni besedi, ki je nismo vajeni, a si je želimo kot lačni kruha. Saj smo se menda že dovolj navarali, da skoro ne vemo več, kaj je resnica. Naš tisk je v tem pridno na delu, ker sloni njegovo življenje na izvestnih interesih, ki so z našimi, t. j. z 90% naroda v vidnem nasprotju.
Vaša beseda nosi dobro volio neodvisnega lista, plemenito težnjo in sproščenost. Odtod ona plastičnost izraza — če naj se tako izrazim —, pestrost, živahnost in domačnost, ki napravlja na »neokužene bralce poživljajoč vtis in je ponoven dokaz, da je iskreno in koristno udejstvovanje mogoče le tedaj, če >e list neodvisen.
Taka je naša sodba, tako prepričanje, taka duševnost. Verujte nam, da poganja iz nas novo popje z novim gledanjem na svet in življenje; naglo in močno se razvija in skoro bo razcvelo v tako močan izraz, da bodo presenečeni vsi, ki nočejo ali ne morejo razumeti, da se razvoj gradi na novih, nikoli pa starih temeljih. Svet se oplaja iz novimi življenjskimi nazori, ki niso črni in človeštvu, niti državi in narodu nevarni in to zato ne, ker so ti nazori njegovi in so znikli samo z eno težnjo — živeti. Enostavni so in zrasli iz korenin realnega življenja. Tu je vsak upor zaman, ker v zakonih življenja je večno zapisano, da se iz stare razpadajoče rasti pojavi nova.
Za enkrat želimo tribune, kjer moremo iznesti naše težnje. Obsežne so in vsebinsko različne, a bistveno enega in istega porekla. Pred vsem stopnjuje naša zahteva v smer one socialne pravičnosti, ki nas more edina usposobiti za naš nadaljnji obstoj. Sporedno s tem korakajo naše ožje zadeve, ki jih naša sredina prezira kot da bi jih ne bilo. Ta sredina živi svoje življenje, daleč od naših vprašanj, dasi so ta odločilnega pomena za celotno narodno in državno skupnost. Prav od te strani pozdravljamo »Neodvisnost« kot glasilo našega hotenja, prepričani, da bo v njej mesto za naše poštene zahteve. Kar upogiba hrbtenico vseh delovnih skupin v državi, lomijo tudi nam v še večji meri; kar je mnogim tuje, je nam življenjski pomen. Na meji smo, zelo občutljivi in ograženi; naša gospodarska in socialna tvorba ima svojo posebno vsebino in značaj; naš človek nosi svojo duševnost. In tako dalje.
Toliko si imamo povedati, da bi želeli iz tednika dnevnik, kjer naj se izgovorč gospodar in služinčad, izobraženec in prostak in pripravijo na bližajoči se dan, ko bomo z jačjo vzajemnostjo in medsebojnim razumevanjem klesali svojo boljšo usodo.
S to vero želimo našemu novemu glasilu čim jačji razmah. — Deželan.
)
4
N E O D V I S N O S!T
ZENA V ŽIVLJENJU
Kmečka žena
Rojena je med polji in zelenimi tratami. Zato pozna njena duša le eno težnjo, le eno hrepenenje: po domu in grudi.
V beli hišici je zrasla. Ni videla grehov mesta. Ne pozna umazanij predmestij. Zato je ostalo čisto njeno srce.
Sonce ji je sijalo na pomladno pot njenega življenja. Zato je veder in čil njen duševni polet. Brez zanosa, napihovanja in stremljenja po veljavi.
Vsa ta prirodna lepota, ki jo je obdajala, ko je rasla, je združena v eno celoto, v eno veličino, v veličino njene .skromnosti in njene tihe, vdane in mirne duše.
Ona ne pozna umazane nevoščljivosti in umazanega pehanja za koščkom kruha, ker je živela in odrasla na grudi, ki jo je prirodno obdelovala, da ji je dajala kruh. Zato je njen značaj stalen in kremenit, kakor je nepremagljiva gora, ki obroblja njeno rodno vas.
Kmečka žena ne pozna fanatizma, ki bi rodil izrodke. Njen dan je izpolnjen z zdravim kmetskim delom. Delo, ustvarjanje in njena življenjska naloga.
Kmečka žena je blagoslov naše zemlje, up naše bodočnosti! Je steber naših domov, je zibeljka naše zdrave, bodoče generacije.
tv i: srce ie lolno :!a isti za družino in domačo grudo, za katero živi. Ob prvem svitu blagoslavlja novorojeni dan. V tihem, belem hramu živi le svoji družini in zemlji.
Mladike rojene iz mirne, vdane, hvaležne duše, ne bodo samo zelenele in poganjale. Cveto naj! Kmečko popje bo rodilo zdrave sadove, ker jih je gojila 'zemlja, odgajala kmečka žena. Njih smotri bodo jasni, čisti, kakor je duša njihovih mater. Njihova želja je:	sonce,
svoboda, mir in lastna gruda. Njihove duše so zveste, prežete z naravo, kakor so zveste duše njihovih mater. Taki značaji ne klonejo v življenju. Taki značaji kljubujejo vsem vihram, ker grudo lahko upostošiš, toda izbrisati je ne moreš. Ta srca so zvesta svoji zemlji, sveti, rodni zemlji in jo ne zapuste nikdar.
Kje najdeš toliko lepote, toliko miru, kje toliko svečanosti kot v kmečkem domu? Kje toliko zbranosti, toliko pobožnosti, skromnosti, kot v kmečkem domu? In zakaj? Ker je kmečka žena zvesta,, stalna, ker ona ne pozna laži, ne pozna praznih obljub. Zida samo na svojih prsih in svoji zemlji, ter so ji ti sadovi up in bodčnost. Kmečka žena je pristna v svojem prijateljstvu, zvestobi, oristna v svoji žalosti in gnevu, ker je kakor priroda sama.
V kmečki ženi se nam odpira nov svet, svet brez pretvarjanja, ves lep, ves v cvetju. Cvetela bo naša slovenska gruda, ker jo bo obdelavala naša slovenska, kmečka žena, ki ne pozna na svoji zemlji vsiljivca.
Praktični nasveti
Kako odstranimo sadne madeže 12 namiznih prtov? Za bele, platnene in pisane boin-bažaste namizne prte, je žveplo najboljše sredstvo, s katerim lahko odstranimo sadne madeže. Madež dotoro zmočimo, nato zažgemo košček žveplenega papirja in tega držimo nekaj minut nad madežem. Če je madež svež, bo takoj izginil. Pri zastarelih madežih pa je potrebno, da proceduro ponovimo. — Za pisane namizne prte dobimo v mirodilnicah »Eau de Javelle«, ki ga pa moramo močno razredčiti, in je res prvovrstno, čeprav počasi delujoče sredstvo za odstranitev sadnih madežev. Eno žlico tega luga razredčimo v vroči vodi (na vsak način mora biti voda vroča, ne samo mlačna). V lug namočimo platneno krpico in z njo previdno natnažem'0' madež. To moramo večkrat ponoviti, ker če bi vzeli premočan lug, bi trpele barve, tako pa se mora z vso previdnostjo ravnati in počasi odstranjevati madež, in uspeh gotovo ne bo izostal.
Moda
Zimski modni žurnaili so prinesli kot redko novost, kostim pod plaščem. Ta novost je res kaj vredna, ker greje, pristoja vsaki postavi in kostime res 'lahko prilagodimo ali športnim, ali promenadnim krojem. Vsaka izmed nas ima gotovo kakšen pomladanski alil zgodniejtesenski kostim v svoji omari; malo ga ozvežimo, pa smo že modno oblečene. — Tudi večerne toalete imajo letos oblike kostumov. Za mal denar si lahko nabavimo h kakšnemu svilenemu krilu v kontrastni barvi ali nija/nsi smoking-jopico, pa smo že za večer modno oblečene. Mogoče pa visi v omari kakšna ponočena svilena obleka, ki bi se dala preurediti v krilo in bi dokupile za jopico. Zene so brezdvom-no najiznajdljivejše v modi, ter se včasih res za mal izdatek žena lahko okusno obleče. — Bluze o letos izredno v modi, ter jih nosimo čez krilo v kozaškem ali norveškem kroju. Kozaški kroji so dolgi in pristojajo velikim postavam, do čim norveški, ki segajo malo čez boke, pristojajo debelejšim postavam.
Za kuhinjo
Jedilni list od sobote do sobote: Kosilo: Sobota: Prežgana juha z rezanci, kruhovi cmoki z zeljem in pečenico. Nedelja: goveja juha z vrančnim rižem, mrežna pečenka, me-
šana solata; smetanovle pogačice s kompotom. Ponedeljek:	krompirjeiva juha, kisla
repca s krvavicami. Torek: goveja juha z vlivanci, krompirjevi cmoki s špinačo, ocvrta in ovita jabolka. Sreda: juha iz rumene kolarrabe lovska pečenka1 s krompirjevimi rezanci. Četrtek: goveja juha z rižem, govedina. rdeče zelje s praženim krompirjem. Petek: zelenjadna juha, široki rezanci posuti z orehi in sladkorjem, kompot. Sobota: govedina v smetanovi omaki s polento in zeleno solato. — Večerja: Sobota: telečja obara z ajdovimi žganci. Nedelja: mrzel narezek. Ponedeljek: potica s čajem. Torek: v oblicah krompir s surovim maslom in solato. Sreda: Hrenovke z grenčico. Četrtek: makaroni in solata. Pletek: jajčja jed in fižol v solati. Sobota: Ledvice v omaki z rižem. — Smetanove pogačice: Vzemi troje celih jajc in eno osminko sladke smetane. Prideni noževo konico natrana, fine moke v teži treh jajc in naredi iz tega mehko •testo. Prideni maloi soli in sladkorja. Naredi okrogle krape in narejene pusti počivat deset minut, nato jih počasi zapeci. Ta zmes zadostuje za štiri osebe. Serviraj s kompotom.
Anekdote
Slavni francoski igralec Talma je nekoč v jezeru pri Versaillesu lovil ribe. V trenotku, ko je natikal na trnek črvička, se mu je približal čuvaj in ga vprašal:
»S kakšno pravico lovite tukaj ribe?«
»S pravico genialnega duha nad kreaturo«, je odgovoril Talma in premeril čuvaja od nog do glave.
»Potem oprostite«, se je opravičeval čuvaj, »tega zakonskega določila nisem poznal.«
»Vidim, da žalujete.«
»Da, umrla mi je zaročenka.«
»Moje sožalje; to je hud udarec.«
»Da, pol milijona izgube«.
*
»Brez otrok ne bi mogel živeti.« »Blagor vam, gotovo ste srečen oče?« »Ne, jaz sem otroški zdravnik.«
Govori slovenski — ne žlobudranski
Junake, ki nosijo punčuhe, štucne in pumparce, flanelaste gate in sportbluzo s krogelcem in manšeti, ki nosijo tudi lajbelc, pruštof, rekelc, ibercier in regen-montel, na glavi pa sportmicno ali klobuk s kurašfedrom ali gamsportom — poznamo dobro. Takšen junak mi pripoveduje; »Imeli smo malarja v hiši, ki je bila lani spuvana. Fensterpolkni so bili ofjeni in haustor tudi. Trucali so me naj me stojim v cimru ali na ganku, ko je bil tak durhcug, jaz pa se tega nisem am vzel. Bil sem preveč potrucan. Čez par dni pa me je začelo v ušesu štihat, kakor bi mi z bormašino vrtal. Vsi flajštri niso pomagali. Moral sem k dohtarju, ki me je na avgenplik v špital poslal. Tam so me še enkrat unterzuhali in rekli, da imam mitelorentcindungo. Orpein so mi izmajslali in zdaj sem zufriden. Madona, sem še šajkov! Ko sem se malo pocaj-tov, sem hotel malo v drugo vas. Da si skrajšam pot, sem šel kar čez štrekno. Tist augenblik pa je šel šenemarj voh-majster čez iberzecungo — madona — pa je napravil štrafancajgo. Dobil sem forladungo na becirksgeriht in rihtar me je štrafov za dva kovača.«
Slovenci! Ali ni potrebno, da takšne grde razvade pobijamo z vsemi sredstvi, vsi — vsak po svoji moči?!? Rečemo razvada, ker je to res pri večini razvada in malomarnost. Šola, telovadnica i. dr. store sicer mnogo v tem pogledu, a še veliko premalo. Starši so po večini malomarni in jim ni mar, kako žlobudra otrok, ker tudi sami ne pazijo na govor.
Vsako društvo, versko, prosvetno ali človekoljubno, bi moralo imeti odsek za čiščenje jezika, vsak list katerekoli barve in porekla, svoj kotiček, v katerem bi razpravljali o slovenski slovnici, predvsem pa o tujkah, spakedrankah in drugi šari, ki kazi naš blagoglasni jezik — nam v sramoto, tujcem v posmeh. Sodelovali naj bi jezikoslovci in vsi tisti, ki ijm je pri srcu lepota slovenskega jezika, nepoučeni radoznali, naj bi pa dobivali odgovore na zadevna vprašanja.
Tudi posamezniki lahko v zadevi mnogo koristijo. Še pred svetovno vojno smo osnovali v naši vasi krožek z imeinom »Odvada« z nedoločenim številom članov, ki niso bili nikjer zapisani, brez pisanih pravil, brez predsednika, brez odbora, pač pa je bil vsak član blagajnik
z ostrim posluhom za izgovorjene tujke, spakedranke i. dr. Za vsako tako besedo ie moral oni, ki jo je spregovoril med govorom, plačati onemu, ki ga je na to opozoril, 1 vinar, za tujo kletvico ali psovko pa 5 vinarjev. Vsak je denar shranil do prve prilike, ko je prišel do nabiralnika Cirilmetodove družbe ali pa do njenega odbornika, ki mu je izročil nabrani denar. Ker ni bil glavni namen »Odvade« zbiranje denarja — zneski so bili tudi malenkostni — ni nikdo denarja pridržal, nasprotno je še iz svojega dodal, samo da se je lahko pohvalil, koliko tujih besed je vjel. »Odvada« se je širila po Kranjskem in Primorskem. Ušesa so postala tankoslušna, da si včasih v razgovoru vro&e bitke v naglici vzel našo besedo za tujko. Na to seveda smeh in zasmeh. Tudi po vojni smo oživeli »Odvado«, ko so Italijani zasedli našo domovino. V Trstu pri Sv. Jakobu pa so 1921. celo osnovali pravi krožek s pravili in vsem potrebnim (pisec članka hrani še ta pravila). Krožek je deloval v listih, časopisih, knjigah in v družabnem življenju z vidnim in velikim uspehom, dokler ga niso italijanske oblasti razpustile. Med drugim je izdal tudi »Deset slovenskih zapovedi«; 1. Veruj v moč in lepoto našega jezika. 2. Ne imenuj po nemarnem tujih besed. 3. Posvečuj maše narodne praznike, zahajaj predvsem v tiste templje umetnosti in prosvete, kjer se goji naša umetnost, naša znanost in naš jezik. 4. Spoštuj jezik svojega očeta in svoje matere, da bo večno živel tvo) rod. 5. Ne ubijaj s tujkami in s spake' drankami blagoslasja in lepote svojega jezika. 6. Ne prešestvuj s tujo navlako: ohrani svoj jezik čist in neomadeževan. 7. Ne kradi tujim jezikom besed in nači na izražanja. 8. Ne pričaj po krivem zoper svoj jezik; laž je trditev, da je naš jezik trd in reven z izrazi. 9. Ne želi si mlačne in nezavedne žene, da ti ne bo vzgajala otroke v tujem jeziku in duhu. 10. Ne želi svojega bližnjega jezikovnega in duševnega blaga; naš jezik je lep in bogat, napredujemo z znanostjo, bogatimo z umetnostjo, a česar še nimamo, si moramo ustvariti sami.
Priporočamo snovanje takih krožkov. Poizkusite in prepričali se boste, da ni samo koristno, marveč tudi zabavno. -»Odvadarji« v boj!!! — Star Odvadar.
Pojem »narod" pri Slovencih in pri Srbih
Slovar nove »slovenščine"
V nekem našem dnevniku, ki se posebno odlikuje po lepi slovenščini, beremo mnoge prelepe »slovenske« besede, ki so vredne, da si jih zapomnimo. Da pa bodo Slovenci vedeli, kaj pomenijo, jih bomo raztolmačili. »Navodno« pomeni nekaj, kar je na vodi: podvodno, navodno, nadvodno. »Mrzil ga je« se pravi, da ga je zebel. »Ujedinjen« je izvedenka iiz glagola ujesti. »Otmen« izvira iz otmice — ugrabljenja neveste na jugu države. Otmen človek je torej: ugrabljen človek. »Ministrstvo šum« je ministrstvo, ki dela šum (šumenje). »Ministrstvo zaobračaja« je tisto ministrstvo, kr zaobrača nekaj. Primerjaj: za-obračanje resnice! »Enoglasno odobren sklep« je tisti sklep, za katerega se je oglasil le en sam glas.
(Se bo nadaljevado.)
Slovenci v Chlevelandu
Cleveland, mesto v Ohio v Združenih državah Severne Amerike, je za Ljubljano največje slovensko mesto na svetu. V Clevelandu živi toliko Slovencev, kakor v nobenem mestu v Jugosla-
viji in zato zavzemajo v njem zelo važen položaj. Dobro so organizirani v prosvetnih in gospodarskih društvih ter imajo več časopisov in šol. V clevelandskem parku pa so postavili spomenik škofu Baragi, ki je bil Slovenec in je izobraževal in krstil rdečekožce.
Samo ameriških državljanov slovenske narodnosti je v Clevelandu preko 15 tisoč. Ti nastopajo ob vsaki priliki enotno in tako so si priborili v občinskem svetu pet odbornikov, v državnem zboru v Colombosu pa imajo dva svoja poslanca. Razen tega imajo svoje zastopnike tudi na drugih važnih mestih v upravi ter veliko število sodnikov, odvetnikov, inženjerjev, zdravnikov, indu-strijcev trgovcev itd.
»Jezik, ki je ves živ 'tujk, ni naš jezik, ni zrcalo naših misli, predstav, dojmov, naše izobrazbe, ampak glavnica tujega duševnega blaga.« Prof. dr. A. Breznik.
»Naša slovenščina je, prepričani smemo biti, eden najlepših jezikov na svetu.«
o. St. Škrabec.
Naročite „A/eodvisnost‘
Enakost, pa vendar v pomenu različnost mnogih besed pri Slovencih in Sr-bohrvatih, je povzročila na obeh straneh že veliko zmešnjave in nerazumevanja, včasih tudi usodnih napak. Ena -takih besed ie tudi »narod« z vsemi svojimi izpeljankami. Le prav malo je pri nas ljudi, ki bi vedeli, da v srbščini »narod« ne pomeni isto, kar v slovenščini, med Srbi jih pa menda sploh ni.
Slovenski samostalnik »narod« pomeni nravno skupino ljudi, ki govore isti jezik, imajo isto skupno kulturo in narodno zavest. Naš »naroden človek« ie tisti, ki čuti narodno, je torej narodno zaveden. n. pr. Slovenec, Nemec, Ceh i. t. d. Srbski samostalnik »narod« pa predstavlja nasprotno to, čemur pravimo Slovenci »ljudstvo«. »Naroden« je torej pri Srbih tisti, ki je 'ljudski, ne pa naroden, narodno zaveden. Narodu v slovenskem smislu pravijo Srbi »nacija«, narodnemu človeku pa »nacionalen človek«. Hodže-rova Jugoslovanska narodna stranka zato ni narodna, ampak ljudska, kakor je bila n. pr. bivša Slovenska ljudska stranka. Zato se tudi imenuje JNS — Jugoslovanska nacionalna stranka,kar pomeni v slovenščini narodna stranka. Med obema strankama ie tako v imenu velika razlika!
Kadar se zberejo ljudje, trije ali več, pravimo Slovenci: »zbrali so se ljudje — zbralo se je ljudstvo — bilo je veliko ljudstva — bilo je ljudsko zborovanje«. Srbi pravijo temu; zbral se je narod — bilo je veliko naroda — bilo ie narodno zborovanje«. To »narodno« zborovanje torej nima prav nobenega opravka s kakšno narodnostjo ali narodno zavednostjo. Na takem »narodnem« zborovanju so zbrani lahko tudi renegati, Madžari. Nemci, Romuni itd. Spaka »narodna šola«, ki je nastala pri nas zaradi nepoznavanja te razlike, se nam pokaže Slovencem najbolj vidno n. pr. v Apačah na šoli, ki je — nemško-mamjšinska, ali v Dobrovniku v Prekmurju, kier je mad-žarsko-manjšinska! V slovenščini je to samo in edino »ljudska šola«.
Kadar govori ali piše Srb o »narodu«, torei ne misli na neki določen narod; na tega misli le ako pravi »nacija - nacionalen«. Ako beremo »jugoslovanski narod«. ie to dejansko »jugoslovansko ljudstvo«, kar pomeni vse ljudi, ki prebivajo v Jugoslaviji, vse državljane. Tu mislijo Srbi tudi na Nemce. Madžare, Romune, Arnavte in ne le na Srbe, Hrvate in Slovence. V tem oziru pomeni Srbu »narodnost« državljansko, ne narodno pripadnost. Isto velja glede »narodnega edinstva«. Srb razume pod tem edinost državljanov, edinost vsega ljudstva Jugoslavije, dejansko torej: ljudsko edinstvo! To edinstvv obsega tudi Neslovane! Da pojmuje to tako tudi sodišče, dokazuje dejstvo, da so bili v Vojvodini obsojeni neki Srbi, ki so hujskali proti tamošnjim Nemcem. Sodišče je to utemeljilo s »hujskanjem proti n a-r o dne mu edinstvu.«
Narodno edinstvo pomeni torej pri Srbih ljudsko edinstvo državljanov Jugoslavije, ne pa narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na tako edinstvo mislijo Srbi le kadar govore ali pišajo o nacionalnem edinstvu.«
Sicer so pa prevzeli Srbi istenje pojma narodne pripadnosti z državljanstvom od Romanov in se v tem oziru miselno temeljito razlikujejo od nas Slovencev. Razen tega Srbi dejansko niti ne poznajo narodnosti v našem smislu in je njihova narodnost {v pomenu nacionalnosti) različna od naše slovenske. Srbi so
bolj etaisti kot nacionalisti, to se pravi, da jim je prvo država, a narodnost drugo, podrejeno državi. V Srbiji lahko še danes doživite, da vam bo kmet, ali celo izobraženec označil Timoške Romune kot »Srbe, ki govore romunski«, ali vojvodinske Nemce »Jugoslovane, ki govore nemški«. Marsikdo v Srbiji še daniš ne razume našega stališča do Nemcev in nemčurjev pri nas. Ako je štajerski Nemec jugoslovanski državljan, je Srbu »Jugoslovan« in ne razume, zakaj se slovenski in nemški »Jugoslovan« ne bi dobro razumela.
Slovenci živimo s Srbi v skupni državi že 18 let, a doslej se še nihče ni potrudil, da bi poučil nas in njih o velikih razlikah, ki obstojajo često v različnem pomenu na zunaj popolnoma enakih izrazov v slovenščini in srbščini. Izognili bi se marsikateremu nesporazumu, ki utegne postati pred oblastvi, zlasti pri tolmačenju zakonov, včasih celo — usoden.	L	i	n.
Šale
Mihčeva domača naloga.
Opis konja. Konj je domača žival. Konj živi večinoma v hlevu. Konj ima okroglo telo, na eni strani ima dolg ali kratek rep, na drugi strani ima veliko glavo in v njej dolg m moker jezik. Na vsakem oglu telesa ima po eno nogo, pribito na železno podkev...
Mihčeva druga naloga.
Opis kokoši. Kokoš je domača žival. Podnevi brska po dvorišču, ponoči pa spi v kokošji garaži. Kokoš je pokrita s kurjim perjem. Slepa kokoš tudi zrno najde. Na enem koncu ima kokoš rep, na drugem pa glavo in v njej razklan kljun. Za veliko noč pridelamo od kokoši dosti pirhov, pa tudi dobro pečenko. Kokoš moramo najpreje zaklati, potem na ognju skuhati. Mlada kokoš se naziva pišče, možu od kokoši pa je ime petelin . . .
Mihec v šoli.
Gospod katehet so naročili Mihcu, ker ni znal povedati, kaj so angelji, naj ponovi: »Angelji so čisti duhovi, ki imajo um in voljo, telesa pa ne«.
Mihec je ponovil: »Angelji so tisti strahovi, ki imajo um in volno, kolesa pa ne«.
Mihec ima dober spomin.
Zena čevljarja, pri katerem se je Mihec učil, se je pred Vsemi sveti zelo hudovala nad možem, ker ni naročil kamnoseku, naj bi v spomenik, ki sta ga postavila dragi tašči, vklesal tudi: »Na svidenje v nebesih!«
Mož se je izgovarjal, da je spomenik premajhen, vendar pa je poslal Mihca h kamnoseku z naročilom, naj vkleše na spomenik, če je še kaj prostora: »Na svidenje v nebesih!«
Mihec pri kamnoseku:	Gospod	moj-
ster so naročili, naj vklešete v spomenik njegove tašče še sledeče; »Na svidenje v nebesih, če ie še kaj prostora!« —
Mihčeva hudomušnost.
Stara devica, sosedova Mica, je prepevala ob oknu: »Kje dom je moj, kje dom je moj...«
Poslušal jo je Mihec in dodal refren: »Med staro šaro...«
»Ali znate plavati?« »Znam.«
»Kje ste se naučili?« »V vodi.«
ZAGORKA.
Republikanci
Zgodovinski roman
2
»Sem. Bil sem v Parizu.«
»Ali si tudi kralja videl na morišču?«
»Tudi njega. Nikdar tega ne bom pozabil, dokler bom živ. Bilo je zgodaj, komaj se je prikazal dan. Pariz je bil hladen in pust, okna na hišah zaprta. Ves svet je bil na morišču, drvel je tja, trg se je izpremenil v živopisano mravljišče. V sredini vzvišenega morišča na trgu revolucije je stala giljotina. Republikanci so nestrpno čakali ter upirali oči v morišče. Ze se je približevala čudna procesija. Nastala je grobna tišina. Spremljevalci so korakali tiho, kakor za kraljevim pogrebom. Samo, da je bil kralj živ in da je samega sebe spremljal na zadnji poti. Bled je bil, vendar je počivala na njegovem licu njegova večna brezbrižnost. Njegovo debelo telo niti v preiskovalnem zaporu ni izgubilo na svojem obsegu. Gledal je pred se, kakor da se ga vse to ni tikalo. Vzpel se je po stopnicah na morišče, on, ki je bil navajen vzpenjati se samo na prestol. Narod je molčal. Nikdar še nisem videl strašnejšega dogodka. Morišče je stražilo 80.000 vojakov z golim orožjem, kralj pa jih je gledal z bolestnimi očmi, saj so bili to vojaki, ki so nekoč stražili njegov prestol . . .
Krvnik je stal nepremično, kralj pa nemo na vzvišenem morišču in obračal pogled k narodu. Gledal ga je začudeno, kakor bi se čudil, da so v Franciji poleg njegovih dvorjanov še drugi Francozi. Gledal je mirno, kakor bi stal na prestolu. Toda zgoraj nad njim se je bleščala namesto krone strašna giljotina, spodaj pa se je svetilo namesto pokornih podanikov na tisoče oči . . . na tisoče obsodb ... na tisoče giljotin ...
V	zraku je drhtela grozna pretnja. Čutil sem vonj krvi in bližanje smrti . . . Kralju so slekli modri svileni plašč. Pred množico je obstal kakor berač, v sivih hlačah in beli srajci. Krvniki so pristopili k njemu in ga zvezali. Kralj se je stresel, kakor da je šele sedaj začutil
bližino smrti. Šest krvnikov ga je neusmiljeno prijelo in mu zvezalo roke — tiste roke, ki so bile navajene vezati samo druge. Sedaj je šele uvidel, da je brez moči, zvezan, obsojen. Narod je molčal! Že sem mislil, da se ga bodo usmilili in pomilovali, toda narodov molk je bil neizprosen. Kralj je odprl usta in pričel govoriti:
»Umiram nedolžen in želim Franciji ...,« toda na stotine bobnov je zadušilo njegove besede. Krvniki so ga položili pred giljotino in v trenotku je zdrknila strašna ostrina na beli kraljev vrat... Nihče ni trenil z očesom, krvnik pa je dvignil glavo in jo držeč za lase, kazal zbranemu ljudstvu ...«
»Živela republika! Živel narod!« je vzkliknilo ljudstvo in gledalo izobličeno lice kraljeve glave. Kri je tekla v potokih iz kraljevih žil, vojaki pa so vrgli čepice na kopja in vzklikali: Živel narod! Živela republika!«
Delivuk je umolknil. Lice mu je po-bledelo, oči so mu izskočile. Njegovi tovariši so molče ostali na svojih mestih ter zrli pred se, kakor da gledajo krvavo odsekano glavo in slišijo vzklikanje množice ... Le Marič je tiho in skoraj šepetaje vprašal:
»In vodje? Kdo je začel, kdo je vodil narod v revoluciji?!«
»Lakota, brezpravnost, verige!« je tiho zašepetal Delivuk in zopet obmolknil.
Nihče se ni ganil. Njihovi pogledi so bili topi. Okrog njih je bila tišina, samo ogenj je cvilil v kaminu.
Škof je vstal. Niti on niti kdo drugi še ni ničesar opazil, toda na njegovih licih so gorele neizrečene in zatajene besede.
»Bratje.« je rekel, kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo in kakor da ne bi bili Culi strašne novice od Delivuka, »kralj Leopold je sklical v Požunu zbor. To pomeni, da se v državi nekaj velikega pripravlja. Zdi se mi, da je to v zvezi s francosko revolucijo in vsem tem, kar nam je pravkar pripovedoval Delivuk. Moram vam sporočiti, da me na moji poti v Požun spremlja zarota onih, ki se hočejo iznebiti mojega vpliva.«
Vsi so se vznemirili. Škof jim je po-
vedal, kar je malo prej slišal. Zamolčal pa je donašalca vesti.
Vsi po vrsti so navalili na njega, naj ne gre v Požun, toda škof je ostal odločen :
»Nihče me ne more zadržati. Meni je mesto v Požunu, da branim svojo domovino pred našimi dragimi brati, katerim smo se vrgli na prsa. Za primer, če bi se mi na poti zgodila nesreča, vam ho* čem nekaj zaupati. Poznati morate mojo tajnost, skrito globoko na dnu mojega dvorca. Morate jo poznati ter se je po-služiti, če bi se me dotaknila sovražnikova roka.«
Po teh besedah je škof odprl mala vratca ter se s svečo v roki spuščal po ozkih stopnicah. Prijatelji so mu sledili in kmalu so se znašli na tleh med mrzlimi zidovi. Nemo so sledili škofu, ki jih je vodil s svečo v roki. Bledi 'žarki so prodirali v črno temo grobnice. Večna luč je drhtela pošastno, kakor grozno oko v temi groba. Obstali so pred krstami v napetem pričakovanju. V mrtvaški tišini so slišali lastni dih in utripanje svojih src. Škof je skrivnostno zašepetal:
»Tu med krstami je skrita moja tajnost. Ti tu v krstah pa so njeni mrtvi čuvarji. Nikdar ne bodo postali izdajalci. Vi, živa bitja, pretvorite se v grobove in ohranite tajnost za sebe, kakor so jo zvesto čuvali ti-le strohneli okostnjaki.«
Njegov trhteči glas je odmeval v grobnici kakor šepet mrtvih. V grobnici je nekaj zašumelo, kakor bi nekdo tiho potrkal. Vsi so v grozi prisluhnili. Nekje na dnu grobnice se je čul komaj slišni ropot, neko čudno, grozmičavo škripanje. Škofov tajnik Vukasovič se je naslonil z ušesom na zid.
»Nekaj se čuje od zgoraj.«
Zdelo se je vsem kakor da nekje gloda črv leseno krsto.
»Gospodje,« je zašepetal škof, »to je sumljivo. Zgoraj nekje se mora skrivati živo bitje, ki hoče prodreti v grobnico. Hitro, oprezno in neslišno preiščite zidove s te in z one strani.«
Delivuk in Lackovič sta odšla s škofovimi slugami iz dvorca. Na drugi strani grobnice je ležal na zemlji ob zidu škofov stari sluga Ivic ves oblit s krvjo. Bil je brez zavesti. Z malo svetiljko je Delivuk razsvetljil ves kraj in pri tem
opazil v zidu malo luknjo, ki io je vrtal nekdo s prav tankim orodjem. Nezavestnega slugo so odnesli v hišo in ga položili v posteljo. Ko se je Iviču vrnila zavest, je pričel pripovedovati, da je že nekaj dni opazoval, kako se okrog Ba-kačevega stolpa plazi človek. Danes pa je opazil kako je neznanec s svedrom vrtal zid. Ko je hotel, pojdicati nočnega čuvaja, ga je neznanec zabodel z nožem.
V	temi ga ni spoznal, ker se je zakril a ogrinjalom.
»Bratje, to je bil vohun. Verjetno je hotel prevrtati zid, da bi nas lažje opazoval. Saj sem vam rekel: ni tako debele stene, da je minister policije ne bi prevrtal.«
Vsi so se zopet zbrali v stolpu ter ugasnili luč. V temo je prodiral samo pritajen šepet...
II.
Kratfičin pogled.
Dolga dvorana z rdečimi tapetami, z naslonjači, prevlečenimi z rumeno svilo in obšitimi z zlatimi resami. Črne omare so bile umetniško okrašene z bogato slonovino, na mizah pa vaze s svežim cvetjem. To je bil salon grofa Szeczenya v Požunu. V dvorani sta poleg kamina sedeli dve ženi. Močna, lepa Madžarka, grofica Szeczeny in mlada vitka, bledolična grofica Zofija Ser.mage. Skozi zaprta okna se je slišal vsak trenotek ropot kočij.
»Čudim se Zofija,« je rekla grofica Szeczeny, »prišla si iz Zagreba v Požun, kar ni kratka pot in nisi utrujena. Neprenehoma letaš k oknu. Ali tako nestrpno pričakuješ svojega moža?«
»Čudim se, zakaj se je med potjo ločil od mene ter nadaljeval pot z Bujanovi-čem. Sicer mi je ob slovesu rekel, da se bo s potjo sestal z Vrhovcem, ker mora z njim razpravljati o državnih zadevah. Vendar sem v skrbeh, kje se tako dolgo mudi.«
Lepa grofica Szeczeny je dvignila markantno glavo ter radovedno lUprla svoje žarke oči v prijateljico.
»Omenila si Vrhovca. Veseli me, da pride v Požun ta lepi škof. O niem mi je pripovedoval bivši ban Balaša. Vrho-vac ni sicer njegov prijatelj. Pod njego-
vim vplivom je izgubil Balaša bansko čast na Hrvatskem. Vendar pa je njegovo pripovedovanje še bolj podžgalo mojo radovednost. Pripoveduj mi kaj o Vrhovcu. Ali je res bil častnik?«
»Da. V zgodnji mladosti je služil kot praporščak v Karlovcu. Odvrgel ie sabljo ter se posvetil duhovniškemu poklicu.«
»Rekli so mi, da se za tem skriva neki ljubezenski dogodek, ki ga je prisilil, da se je odrekel svetu.«
»Ne vem!...«
»Škoda. Če bi bil Vrhovac tukaj v Požunu, verjemi mi, jaz bi že razkrila vse njegove tajnosti. Pravijo, da m>u vodi gospodinjstvo njegova sestra? Torej se ga niti tu ne bi dalo osumiti.«
»Kaj hočeš?«
»Rada bi izvedela za kakršenkoli škofov ljubezenski škandal. Veš, Balaša je moj kavalir,« je priznala grofica polglasno, »mislim, da si to že sama opazila. Vrhovac je spravil Balašo ob bansko čast, zato bi 'rada storila svojemu kavalirju kakšno uslugo. Ne mislim na podlost. Ne verjamem, da bi bil škof Vrhovac tako čist v občevanju z ženskami, kakor je- čist njegov glas. Sicer pa ti sama veš, da v vsej državi ni tako mladega škofa, kakor je on. Pri njegovem imenovanju za škofa je imelo svoje prste vmes gotovo kakšno nežno bitje.«
»Pripovedovali so mi, da je pokojni cesar Jožef II. visoko cenil Vrhovčevo učenost, ki jo cenijo tudi drugi. Zato ga je imenoval za zagrebškega škofa.«
»Dejstvo, da ga je za škofa imenoval Jožef II., mu danes ne more služiti kot priporočilo. Ako je še danes pristaš Jožefovih norih reform, pomeni to, da je Vrhovac proti državi in dinastiji.«
»Ne vem. Vsega tega ne razumem,« je naivno pripomnila grofica Zofija. Gosti so prekinili njijun razgovor.
Požun je bil ves okrašen. Ljudje so se zbirali v slavnostnem razpoloženju in z največjim zanimanjem spremljali štiri-vprežne kočije gizdavih velikašev, ki so se vozili na zbor. Krasna baržunasta oblačila, obšita s svilo in z zlatom, so slepila njihove oči. Vitki in trmasti konji, okrašeni s pozlačenimi in posrebrenimi obeski, so izzivali zavidne poglede
tisočev slabo oble&enih in od trdega dela izmučenih ljudi, ki so lačni kričali: Živel kralj, živeli ministri. — Usta so vzklikala, srca pa proklinjala. Vsaka kočija je izzvala novo gibanje, novo zavist, novo kletev, pa tudi nov vihar pozdravov. Naročeno jim je bilo, da morajo vzklikati, zato so tudi vršili svojo državljansko dolžnost.
Zborno palačo je obkolilo na tisoče ljudi, v zboru pa so čakali vladarja plemiči, opasani z dragocenimi meči. V dvorani in zgoraj na galerijah je vse bleščalo v draguljih in zlatu. Kmalu je vstopil kralj Franc z vsem svojim spremstvom. Njegovemu suhljatemu telesu, ki je počivalo na kratkih nogah in njegovi podolgasti plešasti glavi z raztegnjenim ploščatim licem, iz katerega so gledale vodene oči, niti mak) ni pristojala razkošna kraljevska uniforma. Na njegovem licu je počival hladni, brezmiselni izraz. Vsaka njegova kretnja je bila plaha, skoraj boječa.
Kraljica Terezina, ki je stala poleg njega , je kazala mnogo več kraljevskega dostojanstva. Njena vitka postava in izrazito lice je vzbujalo odločnost in samozavest. Črne lase je imela počesane v visoko pričesko, njene črne ognjevite oči in polne ustnice, pa so izdajale njeno vročo italijansko kri. Iz vsega njenega obličja se je videlo, da je znala zelo dobro skrivati svoje misli.
■Kraljevski par je zasedel škrlatni prestol, okrog katerega so bili zbrani veli-kaši z nadvojvodo Josipom. Ob strani so stali hrvatski velikaši.
Plemkinje na galerijah so spremljale s kritičnimi očmi vse, kar se je dogajalo v dvorani. Grofici Szeczeny in Sermage sta v svečanih oblačilih sedeli nasproti prestola.
»Ni pametno, da si tako grd in neumen mož, kakor je kralj, izbere lepotico za ženo,« ie pripomnila grofica Sermage svoji prijateljici grofici Aranki Szeczeny.
(Se bo nadaljevalo.)
Izdaja konzorcij »Neodvisnosti«. Urejuje »n odgovarja Stanko Hiti, novinar v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna, predstavnik ravnatelj Stanko Detela.
i