St. 81.
V Gorici, v torek dne 15. julija 1902.
Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat na teden t šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, režemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter 3 .Kažipotom* ob novem lotu vred po poŠti pre-jeniana   ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-fitJ
pol leta........6 , 60 ,   ,     ,   3-30
četrt leta.........   3 , 40 .   .    ,   1-70
Posamične Stavilke stanajo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo t Gosposki ulici Atv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsat lan od 8. uro 2jutraj do fi. zvečer; ob nedeljah pa ort 9. do 13. ure. Ka naročila brez doposlaue naročnin« s« ne oziramor
Oglasi 1» poilanie* st> računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat S kr., 2-kw 7 kr., 3-krat 6,kr%jsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — VeCjo črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
•Vse za omiko, svobodo in napredekU   Dr, K. LavrU-
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan-od 8. do 12. dopoludne ler od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniSlvo se nahaja v Gosposki ulici sL 11.
»opisi iiaj se poSHJaJo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drugo. re5i, katero no spadajo v delokrog uredništva, naj so poSiljajo le uprarniStva.
»PRIMOREC"
wbaja neodvisno od «SoSe» vsak petek in slane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60.  -
«SoSa» in »Primorec, se prodajata v Gorioi v to-ovanu Sohwarz v Šolski ulioi in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavSič v Gorici.
(Večerno izdanje.)
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Deželna norišnica.
i.
Kakor je razvidno iz poročila o soji deželnega zbora 11. 1. m., dobimo deželno norišnico zidano po pavitjonskom sistemu, ki bo stala ,k vecjomu« 050.000 K. Prevladalo je mnenje L»hof, katerim so se končno podvrgli tudi nali klerikalci, dočim so stali zastopniki nase stranke ves čas v tem vprašanju na stališču dejanskih potreb ter ozira na deželne finance. Radi tega je potrebno, da bo vsem jasno naše stališče ter da se pokaže, kako gospodari večina v naši deželni hisi, da podamo v kratkih črtah lok vprašanja o deželni norišnici.
Deželni odbor je nabavil 1. 1000, po' sklepu deželnega zbora s posredovanjem dr. Uojca za norišnico prostor Podturnom, ki obsega 41 rnernih njiv ali 41.000 šlirjaških sežnjev. Enketas ki je bila poklicana, izreči svoje mnenje o tem prostoru, je proglasila prostor sposoben za gradnjo norišnice, izključila pa združenje bolnice, hiralnice iti norišnice na enem in istem prostoru. Samo dr. llojie jo zahteval tako združenje. Mi pa smo že takrat povdarjalt, da prostor Podturnom nikakor ne odgovarja sanitarnim zahtevam, in da se deželni zbor in odbor ozirata preveč nt gorske zdravnike, še bolj pa na goriško mesto. Lega Podturnom sama na sebi po podnebju in vodi je res sposobna za norišnico, ali hitro uvidimo, da ne more odgovarjati sanitarnim zahtevam, ako upoštevamo, da ta prostor leži ob šempeterski cesti sredi precej obljudenega dela mesta, katero se bo tam vsled novih dveh železnic, Vipavske in Bohinjske, razširjalo, ako upoštevamo sum in žvižg ter cestni promet, kar je pač dovolj okoliščin, ki govorijo naravnost proti gradnji norišnice na omenjenem prostoru. Prostor norišnice bo treba vsled hrupne okolice obdati z velikim zidom, vsled česar pa je teorija paviljonskega sistema, za kateri so se bili izrekli zdravniki., podrta. Radi tega smo nagtaSali, da bi bilo neobhodno, nabaviti si prostor za norišnico drugje, kjer so ugodnejši pogoji v sanitarnem pa tudi v finančnem oziru.  Dobi!  bi se bil gotovo pri-
TA TRETJA.
Kratkofiasna povest.
Poljski spls.il II. Sienkicwicz.
Posl. Fodravski
(Dalje i
Vrnivši se, najdem Švjateekega, ogledujočega z nezaupnostjo precejšen zavoj sto rabljevih bankovcev, ležečih na mizi.
»Kaj je to ?«
»Veš, kaj se je zgodilo?«
»Ne vem...s
»Okradel sem nekega človeka kakor kak preprost tat.«
»Kako to?«
»Prodal sem svojo sliko.«
»In«tu imaš denar?c
»Da — podel oderuh sem.«
Objamem Švjateekega, Čestitam mu iz vsega srca, on mi pa jame pripovedovati, kako se je to zgodilo.
»Po tvojem odhodu sem sedel tu v delavnici, kar pride neki gospod ter me vpraša, ali sem jaz Švjateeki. »Odgovorim mu: »Radoveden sem, čemu bi ne imel biti Švjateeki!« Na to mi pravi:   »Videl sem  vašo   sliko ter jo
mernejši prostor, merna njiva 400 do 1000 K k večjemu, ne pa po okroglih 3000 K. Za 41 mernih njiv ni treba dati okoli 100.000 K. Le pri nakupu sveta bi bili lahko prihranili 40 do 80 tisoč kron. Upoštevali smo tudi troSke, katere stane vzdrževanje norišnice v mestu, in one, katere bi stalo izven mesta. Ali Lahi, ki tvorijo povsodi, tako tudi v tem vprašanju, odločujočo večino, so stali že a priori na tem stališču, da mora biti norišnica gradena v pomeriju goriškega mesta. Dr. Graziadio Luzzatto je v petek v seji, trde, da je opravičeno in naravno, da se je oziralo pri tem na glavno mesto, to pač dosti jasno priznal.
Torej so se pojavili že pri iskanju prostora za norišnico nesanitarni vzroki, da so je kupil prostor Podturnom. In kadar je bil kupljen prostor, potem šele se jo študiralo, ali je primeren za norišnico ali ne. Kaj tako delajo razumni gospodarji ?!
No, ti razumni gospodarji so bili menda v svojem srcu prepričani, da ta prostor ne odgovarja današnji moderni zahtevi o norišnicah, ali ko se je bilo treba izreči, po kakem sistemu naj se sezida norišnica, so se izrekli, da prostor odgovarja v vsakem oziru, torej tudi za Opendoor-, oziroma paviljonski sistem. Izmed Lahov se je protivil le dr. Pontoni iz razlogov, iz katerih se je tudi naSa stranka že s prvega početka protivila nazorom večine.
Najznamenitejše na celi tej reči pa je bilo to, da odločujoča gospoda ni smatrala za potrebno, pritegniti v odsek, ki so je bavil z vprašanjem o sistemu, po katerem naj se zgradi norišnica, nikakega psihi-jatra. Poročilo podam v soboto v seji deželnega zbora, res govori o dr. Krajatschu, ravnatelju norišnice v Kierfing - Gugging, ali parere, kateri je dal dr. Krajatsch, je sestavljeno jako previdno. On pravi, da se mu udi, da odgovarja predložen načrt gr.tdnji norišnice po paviljonskem sistemu. Seveda, kakor so mu pisali, tako je odgovoril. Glasi se odgovor, kakor delfkni orakel, izveslja psihijatra, katero bi pozitivno povedalo svoje mnenje, pa le Se nimamo. Vidi se, kakor da so se merodajni gospodje za nalašč ogibali takega izvestja, ker hočejo imeli norišnico v Gorici in nikjeri drugje, za kar pa je nemo-
hočem kupiti.« Pa mu rečem: »To je dobro, toda dovolite, da vam povem, da mora biti bedak, kdor bi kupoval tako podlo sliko.* On reče na to t »Bedak sicer nisem, mika me pa, kupovati slike, naslikano od bedakov.* — »Ako je tako, pa dobro,« mu odvrnem... Na to me vpraša po ceni in jaz mu dem: »Kaj meni mar za to.« — »Dam vam toliko in toliko S« — s To je dobro, ako daste, pa dajte!« On je dal ter odšel. Pustil mi je posetnieo z imenom Belkovski, doktor zdravilstva. .. Podel oderuh sem in basta!«
»Živio trupla! Švjateeki,oženi se!«
»Raje bi se obesil. Podel oderuh sem, nič drugega.«
XVI.
Zvečer sem bil pri Suslovskih.
Oba s Katrico sediva v salonu...
Gospa Suslovska sedf pri mizi, osvetljeni s svetilnico, ter šiva nekaj za Katričino balo; gospod Suslovski pa važno čita pri tej mizi večerno številko »Letavca«.
Ril sem nekako klavern; želel sem si pregnati ta dušni mrak, približujoč sejieprestano bližjo h Katrici.
V salonu je vladala tišina - vznemirjal jo jo samo šepet Katrine, katero hočem objeti in  katera mi odgovarja:
goče, dobiti pritrjujoče izvestje pravih fove-dencev, Se manj glede na sistem.
Dr. Krajatschu pošljejo sicer po sklepu dež. zbora od petka, točka % podrobne načrte in sploh vse izdelke na pogled v »blagohotno mnenje«, ali to mnenje bo izraženo bržčas zopet v kakem ,z d i se" — in gospodje bodo zadovoljni,
Kakor se torej vidi, se je delalo.in se dola s tem vprašanjem brez glave, se nič ne ozira na dejanjske potrebe in na finančni položaj, marveč se je sklenilo od merodajne laško strani Že s prvega početka tako: norišnico hočemo imeti y Gorici - vse drugo, potrebna »mnenja« in odobrenje načrtov si pa že iz poslujemo.
Tako se gospodari pri nas v deželi neverjetnosti !
Dnu 20. julija lani, torej skoro pred letom dnij, je bita v našem deželnem zboru zanimiva seja. Govorilo so je zopet o norišnici. Slovenci so zahtevali, naj gro zadeva v finančni odsek ali poročati so ima o njej Se v tistem zasedanju. Lahi so so protivili; odsekov predlog pa ni bit sprejet, ker %o Slovenci odšli iz dvorano. Ali v prihodnji seji so se spremenili naši klerikalni poslanci iz Pavlov v Savle: odobrili so načeloma zgradbo norišnice za 1,200.000 K. Sklenilo se je bilo poleg tega to, da naj se še enkrat povprašajo izvedenci, ali bi bilo vendarle mogoče zgraditi skupno norišnico in bolnišnico.
Poslana je bila pozneje posebna komisija, da si je ogledala razne norišnice, o čemur je bilo podano deželnemu odboru posebno poročilo.
Začetkom tega leta v četrti seji deželnega zbora je bila na dnevnem redu zopet točka o deželni norišnici. Poročevalec dr. Luzzalo je predlagal, da naj se k dosedaj kupljenemu svetu prida še zemljišče laške kmetijske šole in na tem prostoru sezida norišnica za 1,200.000 K. Ali ta predlog je padel in sprejet je bil D o 11 o r i j e v predlog, naj se vrne vsa zadeva zopet odseku v preiskovanje. To se je zgodilo in rodilo se je poročilo, kakor smo ga Culi v petek, ter predlog, po katerem se troški znižujejo na 950.000 K.
»Vladek, oče naju vidi.c
Med tem pa oče povzdigne glas ter jame Citati:
> Sliko znanega umetnika Švjateekega pod naslovom: »Poslednje snidenje* je kupil danes doktor Belkovski za 1500 rubljev srebra.«
* A tako,« rečem, »švjateeki jo je prodal danes v jutro.«
Pri tem hočem znovič objeti Katrico ter Čujem znovič njen šepet:
»Oče naju vidi.. .s
Moje oči se nehote" obrnejo h gospodu Suslovskemu.
Hakrat vidim, da se mu spreminja obraz; zasloni si oči z roko ter se skloni nad *Letavca«.
Kaj zlodja je mogel tam najti takšnega ?
»Oče, kaj ti je ?« vpraša gospa Suslovska.
On vstane, prestopi dva koraka proti nama, na kar se vstavi, zbada me s pogledom ter za vihti vši roke, jame •kimati z glavo,
»Kaj vam je?«
»Evo, kako laž in, zločinstva pridejo vsikdar na dan,« odgovori strastno Suslovski. sOitaj, gospod, ako ti pusti rdečica prečitati do konca.«
Že iz tega suhega poročila je razvidno, da so je delalo z vprašanjem o deželni norišnici tako, kakor se je gospodom od časa de *asa baš zljubilo.
Domače in razne novice.
Narodni sklad. — Dalje so došli ti-le prispevki: Gospa A, Z. 20 K, P. B, 10 K, deželni poslanec Alojzij Štrukelj 20 K, fin, svetnik J. Golja 10 K, — goriški rodoljub za brezplačen svet pri dr. Turni 1*20, car, ofle. Mih. Bizjak v Trstu 1 K, Andr. Vrlovec v Tolminu 3 K, Janez Hvala v Bukovem Vrhu 3-40 K, Matevž Pirih v Dolu 1 K, Neimenovan 1 K, Andrejovič Anton v Trstu 2 K, Kocijančič Fr. v Podgori 10 K, J. K, v A. 40 K in 60 K.
Somišljeniki so se doslej še veliko premalo oglasili, Vzrok bo morda v toni, ker poverjeniki niso še dobili obljubljenih knjižic in pobotnic. Drugi posli so zadržali to razpošiljanje. Ta teden pa se to zgodi.
Somišljeniki! Gitali sle ogromen delokrog novega društva! Od Vas je odvisno, koliko ga izvrši, Odbor ima dovolj rosno voljo, hoče se posvetiti temu delu z vso vnemo, ali gmotne podpore pričakuje od somišljenikov.
Tisti rojaki, ki imajo v rokah položnice poštne hranilnice, naj jih gotovo porabijo in vložijo svoj dar. Nabirajte med znanci o vsaki priliki!
Deželni ssbor bo zboroval po sedanji dispoziciji le še do sobote; potem se odgodi do jeseni. Seje bodo še v četrtek, petek in soboto.
Deželni hfpotcčni zavod. — Deželni glavar je naznanil v seji v petek, da je dobil deželni odbor poročilo, da je notranje mi-nisterstvo dogovorno s finančnim in justičnim pripravljeno, da predloži v Najvišjo sankcijo pravila za deželni hipotečni zavod; treba je popraviti le nekatere nedostatke v stilizaciji.
Utemeljevanje dveh predlogov poslanca Strcklja. — V seji dež. zbora v petek je utemeljeval poslanec Štrekelj dva svoja predloga. Prvi je predlog glede uravnave Vipave od kranjske meje do izliva v Sočo. Rekel je, da kdor pozna Vipavo, tisti
Po teh besedah se zgane, kakor bi se zavijal v togo *) ter mi pod Ji »Le-tavca«. Vzamem list in pogled mi obstane na novici z naslovom: »Lirnik ukrajinski«. Nekoliko zbegan jamem urno citati naslednje:
»Pred nekoliko dnevi je dospel v naše mesto redek gost v osebi postaranega lirnika, ki obiskuje naše premožno ukrajinske rodbine, proseč miloščine s popevkami.
Pravijo, da se je posebno pobrinila za starca naša znana in simpatična umetnica E. A., s katero so ga danes rano videli ljudje v kočiji. V prvih dnevih, ko se je prikazal daljni gost, raztrosila se je čudna novica, da se pod debelo srajco lirnikovo skriva jeden najznamenitejših naših slikarjev, kateri na tak način, ne obračajoč n&-se pozornosti mož in varuhov, najde lehak pristop v »budoare«. Zagotovljeni smo, da je ta novica neosnovana, čeprav že jedino vsled tega, ker bi se naša »deva« ne dala pridobiti za to, da mu olajšuje taka podjetja. Starec kakor smo se informovali, jo dospel naravnost iz Ukrajine. Lice mu je nekoliko zagorelo, toda spomin izvrsten...«                       (Pa'je pr<^.>
*) toga =¦ obleka starih Rimljanov.
vet kako polagoma teče, kako se vije ter koplje. Struga je nečista. Ako se regulira Vipava od izvira do primorske meje, bo toliko nevarniše za nas in škodovalo bo tudi Vipavski železnici. Stroški so res veliki, ali s tem da se regulira, pridobimo svet, kateri trga, ter ga ohranjujemo, kjer bi ga drugače odnesla. Če bi deželni odbor naroČil, narediti tako regulacijo, bi se morda tudi vlada prisilila za uravnavo naših voda. MogoCe bi prišli do vodnih zadrug ter bi stvar vzele občine v roko. Ioicijativa pa je potrebna iz deželnega zbora. Predlaga, naj se po tehniškem uradu izdelajo podrobni načrti, napravi tro-škovnik ter naj se predložijo v prihodnjem zasedanju potrebni predlogi. Predlaga, da naj se predlog izr~5i finančnemu odseku, kar se zgodi.
Na to je utemeljeval svoj drugi predlog, da se sprejme cesta, ki pelje od Rebka Cez Rihemberg in Komen do .Božjega polja" pri Proseku z oddelkom ceste, ki pelje od Šem-polaja do Nabrežine, v upravo države. Pravi, da cesU veže tri okraje, gre iz Vipavske doline čez Kras ter pride na Prosek in veže tako tudi Nabrežino in Trst. Ta cesta je pa tudi vttevažna, ker bo presekala tri železnice. Vipavsko, novo bohinjsko pri Rihembergu in južno pri Nabrežinl. Ti okraji, skozi katere gre, so siromašni vsled trtnc uši, plačevali bi torej manj cestnih doklad. Treba bo mnogo predelati, da bo odgovarjala cesta svojemu namenu. Prediap, naj jo sprejme vlada v svojo oskrbo, in to naj se zgodi nujnim potom.
Dr. Turna je podpiral predlog s strani deželnih financ. Vedno treba dajati podpore za ceste. Država ima le dve cesti v oskrbi, ali naravnost škandal je, kako sta oskrbovani. Ako se prestopi na Kranjsko ali v Italijo, se zdi, kakor da bi prišel na drugi svet. To oskrbovanje cest na meji državi ne dela časti. Podpira predlog posl. Štreklja, da se spnjme nujnim potom. Predlog priporoča tudi posl. Berbuč, ki meni, da ako že ni hotela vlada vzeli v svojo režijo ceste, ki pelje iz Gorice čez Prvačino v Selo, potem naj   sprejme vsaj  to, kar predlaga   posl.
Na to je bila nujnost sprejeta soglasno.
V seji deželnega zbora v petek se je bila unela pri točki: deželna norišnica obširnejša debata. P?vi se je oglasil dr. Turna, ki je govoril obširno. Ker je stvar z norišnico deloma znana, in jo deloma pojasnjujemo z nova v člankih, navajamo iz tega govora le nekaj točk. Dr. Turna je rekel takoj s po-četka, da bo glasoval proti vsem točkam. Predlog nima nikake logične niti. Za sistem, kakor se ga predlaga, je na. razpolago le 30 norcev; za 30 norcev pa je predlog neutemeljen. Materijala za predlagani sistem torej nimamo. Sistem ne odgovarja potrebam, pa tudi prostor ne. Izvedenci, vprašani od treh stranij, so odgovarjali kakor delfični orakel, dr. Krajaču, o katerem govori predlog, pa se zdi, da je dobro. Odgovoril je, kakor so mu pisali.... Sam je govoril z izvedenci, ali povsodi so bili edini, da prvo vprašanje je vprašanje psihijatra. Ako ga ni, ni treba norišnice.... Komu pa tudi naj se izreči ta zavod ali dr. Rojcu ali Fratniku ali pa usmiljenim sestram, da bodo bnnkale bolnike.... Izreče, da s 400.000 K se lahko napravi centralen zavod, absurdom pa je za 30 norcev, sposobnih za delo, napraviti zavod po predlaganem sistemu. Govori o koloniji t planinah in v furlanski nižini.... Povdarja potrebo psihijatrov in dobrih čuvajev. Ko-nečno predlaga gradnjo norišnice po centralnem sistemu za svoto 400.000 K in pozneje ko»..i.iji v Furlaniji in v planinah.
Dr. Luzzatto brani stališče v poročilu, daje nauk o pravem liberalizmu ter povdarja kot poslanec mesta Gorica opravičenost, da stoji norišnica v mestu, pripoveduje, da v Vidmu potrosijo 700.000 lir za 250 norcev... ter hoče, kakor da ugovarja dr. Turna s kakega narodnostnega stališča. Na to se oglasi Verzegnassi, ki se pridruži v glavnem izvajanjem dr. L. Ko pa ta neha, razloži dr. Tama v laškem jeziku poslancem svoje stališče, in to radi tega, ker ga deloma niso razumeli ter je deželni glavar napačno tolmačil njegov govor. Dr. Paidutti je branil tukajšnje usmiljene sestre, češ, da ne veruje, da bi teple norce. Dr. Turna pa mu je takoj pojasnil, da on ni mislil baš na tukajšnje, ampak on je govoril na sploh. Uslužbenci, ki niso izučeni, nimajo srca do njih, so surovi. Princip nje-
gov je, da se izroči  umobolne veščim, izu- I Cenim rokam.
Na to se je prešlo v podrobno raz- i pravo. K prvi točki predloga, kateri smo zadnjič objavili, je rekel dr. Gregorčič, da je svota previsoka. Predlaga 850.000. Predlog pade. Istotakov Tumov, naj se opuste ! konečne besede glede kolonij. Sprejeta 1. točka 950.000 K z glasovi Lahov. K drugi točki je predlagal dr. Turna jednostavniše besedilo. Padlo. Dalje je predlagal, naj se opusti IV. točka, ali je bila sprejeta, kakor sploh ves predlog dež. odbora.
Gosp. Vladko Trnovee, sin g. višje-sodnega svetnika, je napravil  na pomorski j akademiji v Trstu poslednjo skušnjo za po- J morskega kapetana. Čestital
Sokolska alavnost t Idriji. — V dneh 10. in §0. t. m. se bode slavila v znameniti Idriji velika sokolska alavnost, katere se bode udeležila malo ne vsa sokolska in narodna društva. — Tudi Gorica bi morala vkljub oddaljenosti in slabim cestnim zvezam — biti na tej slavnosti vendar le zastopana. Priporoča se za kolesarje vožnja tja čez Col in Crnivrh, nazaj pa na Sv. Lucijo, — Za voz: odhod soboto zvečer, peš do Gola — od tam z drugim vozom zjutraj v Idrijo, povrat jstotako nedeljo zvečer. — Priglase sprejema fcr. Avrelij Bisail vsaj do četrtka zvečer.
Šolsko Izvestje državne realke t Gorici, izdano ob sklepu šolskega leta, 12. t. m., prinaša na prvem mestu zgodovinsko razpravo o cesarju Ferdinandu I. Napisal jo je mladini v pouk profesor Knittl, seveda v nemškem jeziku, ker je učni jezik na realki kakor na gimnaziji nemški. Razprave same še nismo utegnili Citati; pisana je najbrže z namenom, buditi in utrjevati v mladini avstrijski patriotizem. Mi od srca želimo, da bi se posrečilo vladi v vseh panogah njenega delokroga uspešno dosezati ta namen, pa ne le s pomočjo domoljubnih slik iz srednjeveške preteklosti, nego z živimi vzgledi modrega vladanja po geslu »juslitia regnorum funda-mentum* (pravičnost je temelj države), ki se blesti s cesarskega Dunaja vsem narodom enakoveljavno nasproti, a se tako pristransko zvršujel Izvestje, ki pred nami leži, je takoj dokaz, kako se skuša z umetnimi sredstvi doseči to, kar se z naravnimi noče doseči! Namesto da bi bili naši državni šolski zavodi urejeni na zdravi pedagoški podlagi materinega učnega jezika, in se priljublja.o tako sami ob sebi ljudstvu in mladini, se morajo podrediti političnim namenom — germanizaciji.
Na goriški realki je bilo letos, odstevši pripravljalni razred, 327 učencev, med njimi 58 Nemcev, 94 Slovencev, 173 Italijanov. A zaradi peščice Nemcev je na vsej realki učni jezik nemški t Pa kakšni Nemci sa to?! V drugem letniku realke jih na primer izkazuje statistika 12. Ce pa pogledamo imena učencev, jih ne najdemo niti polovico nemških! Slovenski in laški učenci se morajo predno vstopijo v prvi letnik srednje šole, celo dolgo leto vežbaii v nemščini I Izgubljen čas, po-trateni stroški! In kako težko izhajajo tudi potem v nižjih razredih pri večinoma nemških profesorjih. Le v enem oddelku prvega letnika realke jih je pred sklepom šolskega leta Biz3topiIo" jednajst. Zikaj — tega nam statistika ne pove! Le pri dveh izmed 30 v vsej realki izstopivših dijakih je rečeno, da so izstopili, ker so se njih starši preselili iz Gorice. Drugi so menda tudi izstopali, da je letni zaključek — lepši! Res je primeroma lep! Odličnjakov je 16, prvi red jih je pridobilo 227, na dva meseca jih je padlo 28, na celo leto 51 učencev.
Med odličnjaki vidimo pet Slovencev, šes t(!> Nemcev in pet Italijanov. Imena slovenskih dijakov, ki so v toliko težavnih razmerah vendar znali pridobiti si odliko, so nastopna: U r š i č J. v I. letniku, in V i d r i h B., Bucik A., Zlatic B. ter Mašič B. r III. letniku: Značilno je, kako silno pada število slovenski dijakov v višjih letnikih. V prvem jih je bilo letos 28, v petem in šestem le po štiri, v sedmem celo le trije. Italijanov je bilo v prvem letniku 46, v sedmem še 10, Nemcev v prvem 9, v sedmem 4.
Ak* moramo sploh obžalovati, da slovenski starši pošiljajo tako malo število svojih otrok v realko, ki zasluži kot modern šolski zavod veC pozornosti, tem bolj neprijetno nas dirne, da to malo število v višjih letnikih tako zelo pada, da le prav pičlo Slovencev dovrši realko. Niti jednega slovenskega inženirja nimamo v deželi, le enega sloven-
skega geometra; pa tudi izven dežele ni naših I — Pride še.
Načrt zakona o uredbi u6it. plač je izdelan in že predložen. Plače so 600, 700, 800 z razmerjem po vrstah I. s/io« H, */le, m. $/I0. — Stanarina: vodja ljudske šole 500 K, začasnim učit. 400 K. — Opravnina 100, 150, 200, 300 K (i—4 razredne š.). — Cela pokojnina v 40 letih. — Ako je kdo služil le 5 let, pa je postal nesposoben, ako temu ni sam kriv, dobi pokojnino za 10 let. Drugače dobi odpravnino do 5 let službe enkratno, pozneje po dvakratno letno plačo. Toda manj nego 800 K za učitelja in 600 za. učiteljico pokojnina ne sme znašali.-----Udove dobe p o I o vi co pokojnine, ki bi tikala soprogu, toda ne pod 600 K in ne nad 80% zadnje moževe plače, Otroci dobe do 20. leta po 166 K. Ako so otroci v šolah tudi po 20. letu, jim lahko ostane prispevek do 24. leta.
Druge določbe so manj važne. Ta načrt pride baje že jeseni v razpravo!
Pri m. Uit" pretf naročnikom s tožbami. Koliko n to mm. - Dovolj se je že govorilo, kako so usiljevali »P. L." Kdor ga je vrgel skozi vrata, mu je prišel zopet skozi okno v hišo. — Ljudje so mislili, da ga ne bo treba plačati. Ako ga je kdo zavrnil, ali ako je drugače kazalo, je pisal upravitelj (— Luka Dugar? —) dolga pisma in vnemal za »vrli P. L.!*
Zdaj piše isti upravitelj naročnikom drugačna pisma, katerih pa ne podpisuje sam,marveč — odvetnik dr. N. Tonkli, in za 6 vrstic računa naročniku celih K 1*20.
V  tem ljubeznivem in take dragem pisemcu pa je povedano, da mora plačati v 8 dneh toliko in toliko, sicer bo sledila —  tožba.
Nočemo reči, da ,P. L." nima pravice do naročnine; v največ slučajih mu najbrže tiče, — opozarjamo le na to, kar sta pisala ,F. L.* in .Gorica*, ako smo mi le v listih večkrat opozarjali nemarne naročnike. •— Niti tega nočemo reči, da mi ne bomo nikomur grozili s tožbo, ker se to najbrže zgodi, rečemo le: naša opominjaltta ptema ne bodo stala K 1*20, in pa: Ali vidite, bahači kavči, kako se je nad vami maščevala usoda, katero ste nam tako iz srca voščili!
Štrajk v Hilarljanski tiskarni. —
V   tej tiskarni je uslužben kot črkostavec predsednik tiskarskega društva Jug. Pri pogrebu samomorilca Canduttija je govoril nekaj besed na grobu, pri pogrebu Učekarja v Trstu pa je bil član goriške deputacije. Vodstvo tiskarne, ki je v rokah duhovnikov, je sedaj zahtevalo od Juga, naj se pismeno zaveže, da se ne bo več pečal s takimi društvi ter da obžaluje svoj nastop glede pogrebov Canduttija in Učekarja. Ker pa tega ni hotel storiti, so ga kratko malo odslovili. Radi tega pa so stopili vri Crkostavci Hil. tiskarne v štrajk, in ,Eco* včeraj ni mogla iziti. Štrajk danes še traja.
Iz Ajdovščine nam poročajo, da kine« matografične predstave, katere dajala gg. Jerkič & Vajs, ugajajo v izredni meri. Splošno zanimanje je za kinematograf, in občinstvo, katero je videlo predstave, se izraža o uprizoritvi krasnih slik jako pohvalno.
Tudi šivilje se gibljejo. — Govori se, da so se začele potezati šivilje v Gorici za to, da se jim zniža nekoliko delavni čas, kateri jim je predolg. Baje predložijo gospodarjem svoje zahteve v kratkem.
Dolge prste ima, dasi je stara šele 13 let, Kristina L. iz Gradišča, ki je služila pri M. Furlaniju v Passaggio E-lling. Kar nenadoma je te dni izginila iz službe, ž njo pa tudi nekaj srebrnine. Seveda so jo naznanili redarstvu.
Neki nemški mladcu I i je prišel na Korsu v hišo št. 8, ter prosil miloščine. Služkinja se je za hip odstranila, in to priliko je porabil Nemec, da je ukradel hlače I in suknjo v vrednosti 36 K ter jo potem popiha). Pazite na otroke, kadar so gredo i kopat! — V Gradišču ob Soči se je šla ' kopat v Sočo 8-letna Pavla Balabenova. Voda jo je pa prijela in deklica bi bila utonila, da ni priskočil hitro na pomoč neki deček, ki je skočil oblečen v vodo ter privlekel deklico na suho.
Vrtinec aH Heareža ? — Pišejo nam: V soboto okoli 2. ure pop. je peljal neki kmet iz Stračic s polja slamo domov. Ko dospe do razpotja, ki pelje v njive, začuje kmet nekak šum in naenkrat se mu voz zvrne.
Nesreča se ni zgodila nikaka razen tega, da je veter odnesel mnogo slame v Sočo. Pozneje so prišli drugi ljudje, ki so pomagali vzdigniti voz.
Bela t bohinjskem tunela. — Dno 10. t. m. popoldne so dokopali na severni strani, Bohinjska Bistrica, tisoči meter tunela. Na južni strani, Podbrdo, se je izkopalo v tistem času 700 m. Dela v tunelu namreč so mnogo pred onimi po drugih tunelih, ki se vrtajo glede na drugo železniško zvezo s Trstom, in ta prednost se tudi vzdržuje. Izkopanega je tunela glede na celo dolžino, 6323 m, doslej 27*. Predor v tememu znaša na severni strani 750 m, na južni 50, torej 12# r—»Delavcev je na severni in južni strani 2200; po narodnosti je 60 % avstrijskih Slovanov, 10* avstrijskih Lihov, 25% Lahov iz kraljestva in 5* Macedoncev.             '
Pravico vsaj t cerkvi! — V ,Prim. List- Citamo:
.Slovenski župtjani na Placuti v Gorici se pritožujejo radi cerkvenega petja. Večkrat se zgodi, da k prvi sv. maši, ki je slovenska, ne pridejo ne organist ne pevci,* marv.č je vse liho, kakor bi ne bila nedelja. Zakaj neki to? Pevovodja g. Seghizi je Italijan, in pevci so vsi Italijani, nam nasprotni. Cerkev je natlačena vernega slovenskega ljudstva, a na koru vse tiho kakor ob delavnikih. Slovenski župljani na Placuti nujno prosimo g. župniku Ziacha, da uredi vso zadevo ter tudi za nedeljsko zgodnjo sv; mašo oskrbi pevce in organista, da se ne bodo godile take nemarnosti. Slovenci moramo plačevati ravno take davke, kakor drugi, zato hočemo vsaj v cerkvi imeti pravico.*
Nd, tu se vidi, da don Ziach jako lepo upravlja svojo župnijo! AH opravlja jo tako, kakor hočejo na magistratu in v tistem smislu, v katerem je bil poslan na Placuto, namreč iztisniti iz cerkve polagoma vso slovenščino, tako da bo tam potem gospodovala edino le blažena furlanščina. Kaj briga don Ziacha to, da je nad polovico njegovih župljanov Slovencev 1
Don Ziaci.a je poslal na Placuto ranjki kardinal, ki se je podvrgel želji Lahov ter storil Slovencem krivico. »Prim. List- kliče sedaj sicer po pravici, ali takrat, ko se je pletlo, da pošljejo na Placuto don Ziacha, da se zgodi Slovencem krivica, je pa molčal, ker se ni smel oglasiti proti kardinalu.
Obračati se v omenjeni stvari do župnika Ziacha, se nam zdi tako, kakor metati bob v steno. On ne bo storil nič. — Da se pa ne utepejo v vedno večji meri krivice župljanom na Placuti, naj bi se obrnili s svojimi zahtevami gledu slovenske službe božje do prem. novega nadškofa in kneza, kateri naj s svojimi naredbami vso reč na Placuti uredi tako, da bodo zadovoljni župljani obeh narodnostij ter da se ne bo podila slovenščina iz cerkve sv. Vida, v kateri namen pa je poklican don Ziach.
Novi prem. nadškof in knez je pravičen mož; zato je upati, da uredi prav on tisto, kar se je zagrešilo pod njegovim prednikom in kar rodi take posledice, kakoršne obsega gorenja pritožba!
Cerkev mora biti le cerkev, in sicer pravična za vsel Le mi, ubogi Slovenci, smo tako srečni, da se moramo celo v božjem hramu boriti za svoje pravice!
Laika hvala Slovenca. —V ,Bal-mata", glasilo dalmatinskih Italijanov, je objavil nekdo dopis, ki jako laskavo hvali delovanje g. Al. štreklja za povzdigo vinogradništva v Dalmaciji.   •
Cesta od Bebka češ Kras. —¦ Kra-ševcera je posebno dobro znano, koliko troškov je vsake leto le za vzdrževanje le ceste do Proseka. — Deželni zbor je kar potom nujnosti pozval vlado, naj sprejme to cesto v svojo upravo. — Kdor trka, mu odpro! Morda se to prej ali slej vendarle posreči, da vlada ustreže tej zahtevi! —- Hvala poslancu gosp. Štreklju, ki je to sprožil; hvala vsem, ki so ga podpirali. (Govoril je ,«• tudi g. prof. Berbuč.)
Dr ostro .Slovenska Čitalnica* * Prvaclui naznanja vsem bližnjim društvom in si. občinstvu, da namerava prirediti dne 17. avgusta t. 1. v proslavo rojstnega dne Nj. veličanstva cesarja veselico s kratkim a zanimivim vsporedom. — Natanjčneje se naznani pravočasno. Odbor.
Zgubljen samokres. — Včeraj ponoči od 10. do 12. ure je zgubil nekdo nabU samokres na potu iz Kromberga v Gorico,
Kdor ga je našel ali ga najde, je naprošen oddati ga v naSi »Goriški Tiskarni*.
Vojaško veteransko   društvo t Bi-' Ijah priredi v nedeljo dne   17. avgusta veselico s plesom v proslavo Njegovega Veličanstva na dvorišču  g. Josipa Nemca. Podrobneje se priobči prihodnjič.
Družba st Mohorja je dosegla letos število 80.000 udov. To.Je najlepša proslava 50-letneg4 obstanka društva.
Ples t Samatorcl. — V nedeljo dne 20. t. m. se bo vršil v Samatorci ples prt g, A. Radoviču; Svirala bode godba z Na-brežine pod vodstvom g. Majcena.  Na^bHoj udeležbo vabijo fantje*
Ray jle^ po svetu.
Laški kralj Viktor Emanuel biva te dni na Ruskem, kjer je bil sprejet najsijaj-ntee in tako gottoljabno, kakor je le pri Slovanih navada. Pri banketu na čast kralju je rekel car: »Živim zadoščenjem pozdrav« ljamo navzočnost Vašega veličanstva; posebno prijetno nam je, da je Vale veličanstvo začelo svoja potovanja ravno s tem, da je prišlo k nam. Vsa Rusija vidi v lem nov znak vezi resničnega prijateljstva, ki nas družijo, In m pridružuje našim čustvom. Gutstva in racjsebojne simpatije, ki se bolj in bolj kažejo mej našimi narodi, povsnelujejo razvoj odnolajev, kakor se jih ne moremo boljih tekli v interesu naših dežel. Jaz se zahvaljujem Vašemu velie, presrčno n» Vašem obisku ter dvigam svojo časo na slavo in srečo Vaše prevzvilene osebe in na ono kraljice Jelene, kraljice matere in vse rodbine ter napijam na blagor Italije." Godba je zasvirala italijansko himno.
Kralj Viktor Emanuel je odgovoril: »Zahvaljujem se Vašemu veličanstvu na prisrčnem vsprejemu in ljubeznivih besedah, ki slo jih izustili ravnokar do mene in rnoje dežele. Vezi osebnega prijateljstva, ki nas, na srečo, združujejo, ki že dolgo obstoje med Itutijo in Italijo, delajo mi ta obisk posebno prijetnim. Prišel sem v Petrograd, spremljan po odobravanju svojega naroda, ki v tesnem sklopljenju teh vezi vidi novo jamstvo miru in blaginje. S takimi čutili dvigam svojo čalo na čast Vašemu carskemu veličanstvu, na slavo vlade in bliginje Rusije, na srečo carice Marije Feodorovne, carice Aleksandre Feodorovne, kakor tudi vse carske rodbine.* Godba je zasvirala rusko narodno himno.
14. In 15 Julij sta slavna spominska dneva  češkega in poljskega naroda. — 14. jul, 1420. je premagal junak i m Žižka na gori Vitkovo prvo roparsko nemško »križarsko" vojsko, — a 15. jul. 1410. so zmagali Poljaki roparske križarje nemške pod Grune-u-aldem.   Razni češki junaki so tedaj hiteli bratom Poljakom trn pomoč. In po zmagi je ljubljenec  naroda Jan Hus zapel Poljakom slavo. — V znamenju križa so drli Nemci v slovanske zemlje, d* bi uničiti  Slovana in ukradli njegove zemlje. In tem roparjem na | ljubo bi morali Slovani  še  danes vsekdar ] križati se kakor pred hudičem, ako se izreka j ime n. pr. Jana Rusa, tega mučenika slo- I vanskega in tako čistega življenja, kakor niso bili vsi papeži tiste dobe skupaj.
Znameniti stolp st. Marka v Benetkah se je včeraj porušil. Porulenje je napravilo umevno mnogo škode v svoji bližini. Človeških žrtev ni, ker se je nevarnost opazila pravočasno. Ta novica se je po Gorici kaj hitro raznesla, ker stolp sv. Mirka je za Benetke pač nekaj posebnega, privlačnega, kar bodo živo pogrešali. Baje preti nevarnost že nekaterim stavbam na trgu sv. Marka.
Pruski major češkemu poslancu. — Pruski major von Alfack je pisal poslancu Klofaču po njegovem govoru v prid Poljakom tako-le: »Klofae, češki pes, nehaj lajati, Klofač, Češka svinja, nehaj kruliti. Ne udrihaj po Nemcih, saj vendar moraš biti hvaležen nemški kulturi, da znaš citati in rabiti milo. Klofcič, leta 1866. sem pomagal na čeških bojiščihs mazati vašo umazano kožo, 2a kar smo dobili uši, ruše in kolero. Nehaj torej lajali, strupeni pes, umazana češka svinja I*
In ta pruski major je še ponosen na nemško kulturo L
Prizori t dalmatinskem deželnem zbora. — Ko je v seji v petek vladni zastopnik Wolf začel Citati italijanski odgovor na interpelacijo laškega poslanca Giljanbviča, so hrvatski poslanci demonstrativno zapustili dvorano. — Poslanec  Biankini  je vpil,
da on bo prvi, ki prihodnjikrat iztrže   vlad- ] nemu zastopniku laški rokopis.
Posl. Biankini je potem polemiziral proti otvoritvemu govoru namestnika Handela. Dejal je, da je bil Handelov govor sicer moderen, a prazen in znamenit samo v tem, ker je konstaliral žalostni gospodarski položaj Dalmacije, s čemer je na klasičen način označena nedelavnost avstrijske vlade.- Go-vyrnik^ye;"^znaeai*iianjestflil»- kakoa^pajovič-nega upravitelja, ki ni imel poguma, da bi razvil svoj program, marveč je iz njegovega govora sklepati, da ostane vse pri starem. Govornik je vprašal namestnika, čemu da se je nadlegoval, da je prišel z Dunaja. Avstrija bj morala skrbeti za Dalmacijo vsaj toliko, kolikor skrbe druge države za svoje kolonije! Ako se dobro premisli vse, treba je obžalovati, da so se naši predniki bojevali proti Turkom za korist avstrijske države in dinastije. Ako bi bili Hrvatje svoje-časno ostali pod turško vlado, bi bili sedaj svobodni, kakor so Srbi in Bolgari.
Govornik je v sarkastičnih besedah smešil namestnikovo željo, naj bi se uvelo nekako premirje na nevtralni podlagi. Taka iznajdba spada v sroctilnico; in namestnik izgleda bolj podoben romanskemu kome-dijašu, nego kakemu trijumfatorju, in kakor komedijant da zasluži le satiro. Nadalje je Biankini trdil, da je namestnik Handel le navaden avtomat osrednje vlade. Isti da ne ..pozna ne deželnega jezika, ne deželnih razmer. Ako misli nadaljevali, kakor je začel, naj le hitro izgine zopet na Dunaj, prodno ga narod ne pokrije s prezirom. Govornik je nadalje povdarjal, da sli Avstrija in Ogrska zakleti sovražnici hrvatskega naroda. Jedina rešitev obstoji v priklonjenju Hrvatski. Nočemo biti ne Avstrijci ne Madjari, temveč Hrvatje.
Posl. Prodan jo predlagal, naj bi se parnik, ki je na razpolago namestniku, odposlal zopet v Pulj in naj bi se dohodki od lega parnika porabljali ?.a javne potrebe; govornik je nadalje izvajal, da bi morala država plačevati odškodnino deželnemu zakladu za vsakega nemškega uradnika, ki , služi v Dalmaciji, in sicer tako, da bi se j deželnemu zakladu odkazala jednaka svota, kakoršna odgovarja skupaj vsem plačam, ki jo dobivajo nemški uradniki v Dalmaciji.
To so prizori, ki pričajo, da se počenja krepko svitati po lepi zemlji dalmatinski. Le tako naprej da taka iuč presije cel jug!
Kako podpira vlada klerikalno organizacijo. Meseca maja lanskega leta so bili kranjski napredni poslanci v poljedelskem ministerstvu in specijalno pri sekcijskem šefu baronu Becku, ki je duša in pravi gospodar tega ministerstva, ŠSi so interveuirat v zadevi gospodarske organizacije na Kranjskem. Sli so brez upa zmage, saj je obče znano, da na vse odločbe poljedelskega ministerstva uplivajo v prvi vrsti klerikalni slrankarsko-polilični oziri, dočim pridejo interesi kmetijstva samega vedno šele v drugi vrsti v pošlev. Poljedelsko niinislerstvo je Že od nekdaj domena klerikalizma in deluje tako, kakor da je utrjevanje klerikalnih strank njegova glavna naloga in ne pospeševanja kmetijstva.
Tudi pri tisti intervenciji naprednih poslancev se je sekcljski šef baron Beck postavi! na stališče, da mora klerikalna strankarska gospodarska organizacija bili središče vse kmetijske organizacije na Kranjskem, dostavil pa, da ta organizacija ne sme biti torišče političnih bojev. Vse, kar so napredni poslanci takrat dosegli, je bila obljuba, da pusti ministerstvo preiskali razmere pri tej organizaciji, in da bo podpiralo to organizacijo samo, če ostane izven političnih bojev. Sekcijski šef baron Beck je obljubil, da ukaže preiskali razmere pri klerikalni organizaciji. 2? tedaj, ko je storil to obljubo, se mu je reklo, da zamore taka preiskava le tedaj izkazati dejanjsko stanje gospodarske organizacije, če se pritegnejo zaupniki obeh strank, ker le v tem tiči garancija, da se izvrši preiskava temeljito in nepristransko. To pa se ni zgodilo in s polno zavestjo rečemo, da se zategadelj ni zgodilo, ker ministerstvo ni holelo izvedeti, kakšno je dejansko stanje klerikalne organizacije, ampak je hotelo za vsako ceno imeti ugodno poročilo. Preirkava je bila gola formalnost in poslanca poljedelskega ministerstva, Štefan Richter — ki je bil spoden s Češkega zaradi neke umazane afere z žlindro — in Brunner, se še toliko
nista potrudila, da bi to prikrila. Richter trdi v glorifikacijskem pismu, ki ga je ,iz prepričanja* pisal »Gospodarski zvezi*, da je temeljito preiskal 27 zadrug. Kaka je bila ta temeljitost, se spozna iz tega, da se je v Dobrepoljah mudil dve uri in v Trnovem tudi ne več. Ta preiskava je bila navaden humbug in zato se jej tudi niso pritegnili zaupniki obeh strank.
In na podlagi take preiskale Je^mini-^ sterstvo dovolilo »Gosp. zvezi« 15.000 kron" podpore, s katero smo se že bavili, dasi je ta klerikalna organizacija slej kakor prej strogo političnega značaja, dasi je eminentno bojno politično društvo. To se je izkazalo pri vseh volitvah, pri raznih druzih prilikah in tudi na zadnjem občnem zboru »Gosp. zveze*, glede katerega je sam .Slovenec* v štev. 146. z dne 28. junija izrecno priznal, da se je na njem razpravljalo o bojkotiranju raznih ljubljanskih tvrdk in sklenilo, da se pri liberalcih kupovati ne sme. Ministerska podpora »Gosp. zvezi* je nad vse značilen pojav in osvetljuje knj čudno v naši državi vladajoče razmere. Ta podpora je udarec v obraz javni morali, in zato je dolžnost poklicanih zastopnikov, da na pristojnem mestu povedo poljedelskemu ministerstvu, kar mu gre.                                               ,S1. N.*
VII. avstrijski vinarski kongres se bo vršil od 14. do 17. sept. v Kremsu ob DonaviA) stanju v!nogradništva na Kranjskem bo poročal vinogradniški nadzornik gosp. B. Skalicky iz Novegamesta.                               |
Nova katastrofa na Martlniku. — »Vossische Zeitung* javlja, da se je na Mar-tiniku primerila nova katastrofa. Neka angleška ladija, ki je stala blizu St. Pierra, je bila obsuta s pepelom, s kamni in lavo. Tudi vse obrežje je na debelo posuto z lavo in pepelom. Prebivalstvo, kar so ga je vrnilo v St. Pierre, je zbežalo.
Nagodbena pogajanja. — Nngodba bo baje že v kratkem sklenjena. Nepričakovano se je zgodilo. Ogrski ministerski predsednik Szcll, trgovinski minister Lang in poljedelski minister Daranvi so prišli na Dunaj ter so imeli v četrtek dopoldne in popoldne sejo z avstrijskimi ministri. Seji sta imeli vspeh, da se je začelo že 3. čitanjc carinskega tarifa. Poročevalci se snidejo $3. t. m., med tem pa se doženejo še posamezna resortna vprašanja, ki so v zvezi z gospodarsko nagodbo. Poročevalci so dobili od ministrov instrukcije, tako da se bo vršila že v kratkem zaključna konferenca. Tako se dožene nagodba vendarle, dasi se je zdelo, da sta stališči vlad vlad nezdružljivi ter da postane žrtev nesloge ali Szcll ali Koerber.
Železnice zoper tuberkulozo. — Uprava pruskih državnih železnic je zopet marsikaj ukrenila, da se prepreči razširjanje tuberkuloze. V ta namen se osobni vozovi po daljši vožnji skrbno izmijejo s karbolovo kislino in lugom iz sode. Blazine in podzglav-niki se od časa do časa desinfecirajo s soparo. Tla so prevlečena z linolejem, a preproge po tleh se splošno opuščajo. V tako-zvanih D razredih so prirejeni tudi pljuvalniki. Ravnotako se skrbi za snago na kolodvorih tn restavracijah.
Katoliška obstrukclja t francoskem parlamenta. - Seja 12. t. m. se je začela šele ob 10. zvečer. Ker večina ni hotela takoj na razpravo vzeti neke klerikalne interpelacije v zadevi rodovniških šol, so klerikalci začeli razgrajati in razbijati in niso pustili mini-sterskega predsednika govoriti. Bilo je prav viharno, a predsednik ni poklical vojakov, kakor to dovoljuje francoski zakon. Pozneje je ministerski predsednik govoril. Izjavil je,, da je boj proti brezdomovinskemu klerika-lizmu prva naloga vlade in da se vlada ne da preslepiti.
Novejše restl. — Lord Salisbury je odstopil. Njegov naslednik je Balfour. •— V premogokopih v Johnslovnu v Pensilvanii« je ubitih mnogo delavcev, po večini avstrijski Slovani. — Obletnico bitke pri Grunewaldu so obhajali v Lvovu v nedeljo z velikimi slavnostmi. — Angleški kralj je baje jako slab. Vlada sili, da bi se kronanje vršilo v kratkem, ker kasneje bi bilo bržčas nemogoče. —             _________
InjižBYnost
»Talija*. — Urejuje Fran Govekar, tajnik »Dramatičnega društva* v Ljubljani. Tiska in zalaga »Goriška tiskarna" A. Ga-bršček*. — Prva knjiga bo dotiskana v septembru. Prinese pa 5 ali 6 igric, enodejank, pripravnih za male odre, kjer je treba malo priprav in malo oseb.
Kdor je skušal prirediti kako veselico z igro, ve dobro, kako težavno mu je. bilo, dobiti kako pripravno igro. Tej revščini od-pomore naša tiskarna, ki ima pripravljenih že 1% jako pripravnih igric. — Vsaka igra se bo prodajala tudi posebe.
'-..Karel-Prasat
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
E. LEBHERZ
Gorica -
tovarna užigalic
skega svoje izdelke raznih vrst
posebno  izvrstne in zanesljive
uŽigalice
¦»- Apollo-wi
in elektrar
A. Micon,
v Goric!, Židovska ulica Štev. 29
sprejema naročila na šivalne stroje proti gotovini s 35% popusta iz prvih tovaren. Sprejema poprave po nizki ceni z jamstvom od 6 mesecev do 1 leta. Pumpe itd. Instalacija električnih zvončkov lastnega izdalka, aparatov za signale, strelovodov ter izvršuje vsa v elektricileto spadajoča dela. Vse izdeluje sam, točno ter v ceno, Se toplo priporoča udan Anton Mloon.
Anton Pečenko
Viuui ulU 8 ~ GORICA. — Via Giardino 8 priporom
pristna bala JL^gm bri*klf,»d»1' In črn« vina "W^§|$ mullnsklh in iz vipavskih, <$(fi$S I •»•rakih furlanskih,           V           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po Mozniol na vse krajo, avstro - ogataVe monarhijo v sodih od fifl litrov naprnj. Na zahlnvo požilja tudi unmse.
Zda 1881. y 6oi,.t ustanovljena tvrdka
I i muumju iutwa m, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav, občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Rimske toplice.
Tržič (Monfalcone).
Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitidne in ženske bolezni.
Ivan Bednafik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega ,Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žtiideršič & Vatenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila In Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.                                            ,    ,
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr, naprej.
Čistilna voda > > >
0 0 „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Ikttuija v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico:
Lekarna G. B. Pontoni.
Naznanilo.
Z ozirom na to, da se je preselila c. kr: okrajna in okrožna sod-nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno
„Pri zlatem križu" (Dri Lizi)
t Kapucinski ulici
katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na deželi so toplo priporoča udani
Ivan Katnik, lastnik.
vicarska urarska obrt.
Naznanjamo vsem veitatom, Častnikom, postnim, železniškim in radarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rr.bi dobro uro, da smo oprejeli
edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne re^iont. ure zlatega - elek ro - pla-que, „sestav glas-hutte*. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatam-aeje regulirane in preskuJene in dajarno za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo izuajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat zlatom, tako, da je podoben tistemu zlatu, in veSčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10,000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in eol-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-— 5-— in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po postnem povzetju ali predplačilu.
N a r o č b e je pošiljati na Razpošiljanj« ur »Citirano« Basal" (Švlea). Za pisma v Švico je slavili znamko za 25 stot,, na dopisnice 10 stot.
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEi MAJDlfi
•v Oeljii, Graška oosta. 6t«-v\. 1«3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe*, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Paf Tomaž#/ra žlindra, najboljšo •uznetja.o gnojilo. "^1
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kri*ev, *
Postrežba točna.
Cene nizke.
I
Trjjov^ko-obrtna re^troVaria zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranilna »loga obrestuje po 4's%,       večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po r>#. — Sprejema  hranilne  knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. •¦-• Kontni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali  zastavo na   ."»-letno  odplačevanje v tedeiiHkih aH
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za v«ak delež po  1 krono na  teden, t. j, 200 kron v petih
letih. Po zaključku polletja znaša vrednost deleža :'M> kron.
v
Stanje 1. junija 1902:
Delati: u) podpisani.........K 1.17!>.:MI'~-
b) vplačilni.........»    G<;i.«3:Ms
Dana posojila..........¦   1.2r> i.T.lH-2.1
Dopolnilni zaklad......»     l«M.2!«\r>7
Vlog*.......«........»     tl7M)>m
l|^^^^-^^*^^^^^®-^^^^^^^^^^^*^^^P^^^'
Dobre ure in po cenil
s 3-lelnim pismenim jamstvom
razpošilja na zasebnike
prra tovarna ur v Mosta (Bril)
Hanns Konrad,
hm ir ter zlatihe — Most (Češko).
Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75;
srebrna ura Jtem. fl. 5-80; srebrna
verižica fl. l-20; badilnik iz niklja
fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznaltvh pisem. — Unstrovan cenik zastonj I
Prva slovenska odlikovana krojaSka ilolavnlcu v Gorici.
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec Vrtna ulica štev. 36.
Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tudi bogato zalogo Uoinaiecii lit anglcžkrpi sukim tsili trst za Tsak I«iiif čas. Blago je fz najboljših tovarni ter vedno s*ežt».
Izdelke iz blaga lastne zaloge jamči.
V*
V*
„Goriška ijudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako:
Hranilna vloge se obrestujejo po 47a %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Kentnidavek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice Q%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%.
Stanje 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom.
- Posojila
I^^|^^^|^^|^^^|^^$^i|
• •
katerega se je prodalo v svetovni razstavi v Čikagi nad 2l/, lijona komadov, se dobiva odslej pri meni za nizko ceno
samo kron 2-40
(povečevalno steklo)
katere treba naprej po?l>ti, budi-i za kron L'KO frank", ali proti povzetju 40 vin. ver. ['rednost tejra nenavadnega »uiknu-kupa je. da se v*aka rei" vidi «1» 1000-krat povečana. Vidi se praSue »nree-e kr za oi-i t..ploh nevidne živalire v velikosti zelenega hroSe«. Ne-obbodn > potrebeu je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-je(|fa se je že dtivno želelo za hlifoo rabo za preiskavo pt-.n.ir<-jenili jedil ter pokvarjenega m»sa. Vodne živaliee, kojih ne vidimo .s prostim ovesotn, .se vidi.o z ,[" kroskopom, kako živahno srnu>jo po vodi. Kazun tega je aparat tudi pripraven z.i kratkovidne, .ia lahko čitajo najmanjše pisave. - 'toljl mikroskop kateri poveča do 2">00-kra', >kupn* r. ius¦•/•"!; objekti in objektivnimi slekli, stane v elegantni skatlji samo 5 kron.  —¦   Navodilo je pridjauu         N.ijfi-
neji daljnogled, i kojirn  se  vidi v vel ke  daljave, z akroniatiinitni  stekli, s trikratno   mrden . c-vj-i v elegantni šatulji za san«o 5 kron. -- Kazpožilja A. F«It, Oun*j, V; . Malzleinsdorferstras.e 7*i.
JOSIP ROVAN
prve odlikovane kranjske ekspertne pivovarne na par. T. Frfthlich-a na Vrhniki.
Zaloga v Gorici - Rabatišče štev. 20.
Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem iz mesta in dežele. V zalogi" ima VGraJaTpoHerV«0               »«k»P«rtno marčno % .kranjski bisar« ter specijaliteto
Cene so kljub draginji ledu zmerne; postrežba vedno točna. LL? Jl^iJl-?!1 "a,.?ori6ici P«.»R«l»fc«% je za tamošnje naročnike vedno
sveže pivo s potrebnim ledom na razpolago.
Deželno doklado za goriško okolico plačam podvzetniku jaz, ter nimajo cen. naročniki na to stran nobene obveznosti.
,-„ „t.?b 6nem tu<^ n*™™}*** slav. občinstvu, da se je tvrdka letos na moj nasvet in zahtevo j? projzvaji piva strogo ozirala na tukaj šne zahteve glede okusa in barve, o ee^urse cen. rojaki z blagohotnimi naročili in poskušnjo lahko prepričajo.
Sprejemam tudi naročila na naravni led iz gozdnih jam (breidnor) ter je istega na razpolago 80 do .20 vozov po 25 metr. stotov. Cene po dogovoru.
r
i©@®00©©0©00000©00©©
0 0
Ako ne veste kje se kupi najbolje vrsto
I gumijevih trakov (lastike) f
bakrenega vitrijola žvepla
in drugih za kletarstvo potrebnih predmetov
vam pove
A. Jeretič, mirodilničar.       ©
Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)   ®
0