Gospodarski Glasnik
za Štajersko«
Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo.
Izdaja
c. kr. kmetijska družba štajerska.
Nemški ureduje generalni tajnik	• Na slovensko prelaga
ces. svetovalec Friderik Muller.	nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici.
Vsebina: Delovanje štajerskega deželnega zbora in deželnega odbora z ozirom na kmetijstvo. — Iz obrtnega in kmetijskega sveta. — Razne reči: Poročila o sadni letini. Poročila o hmelju. Iz podružnic. — Uradne vesti. — Tržna poročila.
Delovanje štajerskega deželnega zbora in deželnega odbora z ozirom na kmetijstvo.
Sestavil deželni poslanec baron S t o r c k.	(Konec.)
VIII.	Zavarovalstvo.
Deželnemu odboru se naroči, vršiti predpozvedovanja zastran ustanovitve okrajnih zavarovalnic za govejo živino ter sestaviti statut po principu vzajemnosti, ozirajoč senasvojočasno morebitno združbo takih okrajnih zavarovalnic živine v deželno zvezo, in o tej zadevi v prihodnjem zasedanju poročati. Gledć zavarovanja proti nezgodam po šumečih bulah poročalo se je zgoraj v odstavku o govedarstvu. Po nasvetu poslanca grofa Kottu-linsky zastran zavarovanja proti toči se je sklenilo: Deželnemu odboru se naroči, da natančno pre-tresuje vprašanje glede zavarovanja poljedelskih pridelkov proti toči, eventuvalno potom enkete pri-vzemši zavarovalne tehnike, in da
pri tem presoja ustanovitev samostojne deželne zavarovalnice proti toči ali zvezo te zavarovalne panoge s katero že obstoječo, zanesljivo zavarovalnico proti požaru s primerno podporo in pod nadzorstvom dežele, vsekako pa da stopi z vis. c. kr. vlado v dogovor radi državnega prispevka, in sicer v tolikem znesku, ki izide iz po-prečnika davčnih odpustkov, katere je država v zadnjih desetih letih dovolila po toči odškodovanim posestnikom, zato pa naj bi se davki vsled poškodbe po toči sploh ne odpisovali; o tem naj, če mogoče, v prihodnjem zasedanju poroča, in eventualno stavi predloge. Nadalje se deželnemu odboru naroči, da pozveduje in deželnemu zboru poroča, kako
se zvršujejo naredbe v odvračanje toče, kak uspeh ima streljanje proti toči, in kak upliv imajo določni gozdovi na tvorjenje in prehod nevihte.
Predlog poslanca grofa Lamberg zastran zavarovanja imovine kmetijskih poslov proti požaru izročil se je deželnemu odboru v presojanje in poročanje.
Zavarovalnici delavcev proti nezgodam se za kmetske delo-vršbe z vitlom kakor v prejšnih letih odmeri poprečna odškodnina 1800 gld.
IX.	Kmetijske zadruge.
O delovnem poročilu deželnega odbora se sklene: Deželnemu odboru se naroči, da zasleduje na-daljni razvoj kmetijskega zadružništva s posebno pozornostjo. Organizacija kmetijskih zadrug vrši se naj kolikor mogoče jednotno, sistematično ter pod vrhovnim vodstvom in nadzorstvom deželnega odbora.
Deželni odbor se pooblasti, da zasnuje centralno zvezo za štajersKa posojilna društva po sistemu Raiffeisen in da o tem v prihodnjem zasedanju poroča.
O poročilu in predlogih deželnega odbora, zadevajoč pospešbo spečavanja poljskih pridelkov bilo je sklenjeno: Deželnemu odboru se naroči, da natančno premotrava vprašanje ustanovitve zasebnih iz-koriščevalnic (kakor je sadna iz-koriščevalnica v Gradcu), kakor tudi kmetijskih produktivnih, nakupnih in prodajnih zadrug, in da v prihodnjem zasedanju poroča in
stavi predloge, kako naj bi se take združitve organizovale, kako naj deželna uprava upliva na ustanovitev in posvetovanje taistih, ter v kateri obliki naj bi se jim dajala mala podpora.
Predloga deželnega odbora, da bi se v svrho pospešbe zemlje-delstva sploh, zlasti pa, da se iz-podbujajo kmetijske zadruge in se jim dajo nasveti, ustanovilo mesto kmetijskega strokovnjaka kot deželnega uradnika deželni zbor ni sprejel.
Po nasvetu poslanca Hagen-hofer je deželni zbor v pospešbo ustanavljanja kmetijskih zadrug in društev, kakor tudi za posredovanje pri njih ustanovitvi in v pospešbo že obstoječih kmetijskih zadrug in društev za leto 1899 dovolil 2000 gld.
O živinorejskih zadrugah in zadrugah za vzdrževanje bikov poročalo se je zgoraj v odstavku o živinoreji.
X.	Kmetijstvo v obče zadevajoče stvari.
Deželnemu odboru se od deželnega zbora naroči, da sodelujoč s tudeželnimi kmetijskimi družbami in društvi vse mogoče ukrene, da se bo ob bližnji obnovitvi carinskih in trgovinskih pogodeb in ob nagodbi z Ogersko na pridelke naše dežele primerno oziralo.
Centrali za varstvo poljedelskih in gozdarskih koristi ob sklepanju trgovinskih pogodeb na Dunaju dovoli se podpora 500 gld. za 1. 1899.
Po nasvetu poslanca Ornig, zadevajoč odpravo zadržkov v
obmejnem prometu v Ogersko, ki so nastali od 1. januarja 1899, prouzročeni po zakonu, člen XVII. ex 1898, zastran konzumnega davka od sladkorja in piva je deželni zbor sklenil : Deželnemu odboru se naroči, pri visoki c. kr. vladi energično uplivati in zahtevati, da se bodo vsled ogerskega zakona, Člen XVII. ex 1898, zastran konzumnega davka od sladkorja' in piva nastale nerednosti pri trgovini med Štajersko in Ogersko nagloma odpravile, in sicer s postavitvijo v prejšni stan. V slučaju, ako se to ne doseže, 1. uplivati na to, da se bodo privolile ob meji prometne olajšave, take, kakršne je graška trgovinska in obrtna zbornica v dotični vlogi z dne 18. marcija t. 1. nasvetovala, da bodo za določeno cono v približno 20 kilometrov širokem pasu ob meji dopustne za pivovare, krčmarje in trgovce pogoditve o konzumnem davku; 2. da se na vsak način odpravi neprilično plačevanje konzumnega davka pri kr. ogerskem davčnem uradu, ter da se ob meji stoječi oddelki finančne straže poverijo s pobiranjem tega davka, kakor je pri avstrijskih užitninskib črtnih uradih; 3. da se pri c. kr. vladi poteguje za pomnožbo obmejne straže, ter da se tista postavi na ogersko mejo, da zbira statistično gradivo o vseh iz Ogerske na Avstrijsko pripeljanih reči in da na podlagi tega statističnega gradiva premotrava porabo primernih odpornih sredstev napram Ogerski, in pri tem zlasti povdarjati pobi-
ranje davkov in pristojbin od uvo1-ženih ogerskih pridelkov. 'n'
Zastran vpeljave domačinske pravice ukrenil je deželni zbor sledeče: Deželnemu- odboru se naroči, da v zadevi, ali bi se naj na podstavi državnega zakona z dne 1.' aprila 1889, št. 52. drž. zak., zastran vpeljave posebnih predpisov o delitvi dediščine za kmetije srednje velikosti, izdal primerni deželni zakon, vrši potrebna po-zvedovanja in proučevanja in da v prihodnjem zasedanju stavi določne predloge. Nasvetovane statistične pozvedbe naj izvede Statistični deželni urad in, ako mogoče, tudi s pomočjo c. kr. sodišč o prisilnih prodajah kmečkih posestev, o prodaji takih posestev osebam nekmečkega stanu, o razkosanju kmetij, kakor tudi o visokosti, prirastku ali znižbi dolgov in njih vzrokov, te se naj te pozvedbe vsako leto naznanijo deželnemu zboru.
V zadevi ustanovitve deželnega hipotečnega zavoda se je sklenilo : Deželnemu odboru se naroči, da takoj začne nabirati še nedostajoče statistične pripomočke v svrho ustanovitve deželnega hipotečnega zavoda in da potem skliče enketo ter zadobi mnenje o tem, ali bi se mogel z ustanovitvijo deželnega hipotečnega zavoda znatno olajšati hipotečni kredit, zlasti tudi malim posestnikom, ne da bi se bilo treba bati, da bi dežela vsled poroštva za obveznosti hipotečnega zavoda trpela znatno škodo; nadalje da deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju predloži izid
posvetovanja enkete, oziroma v slučaju, ako se enketa izreče za ustanovitev deželnega hipotečnega zavoda, da deželnemu zboru predloži statut in stavi predloge za ustanovitev deželnega hipotečnega zavoda. Za poplačilo stroškov po-zvedovanja in enkete se deželnemu odboru dovoli znesek 1500 gld.
Predlog poslanca Karlon glede priprav za splošno razdolžitev kmečkih posestev izročil se je deželnemu odboru z naročilom, to vprašanje natančno proučevati in deželnemu zboru o tem poročati.
O predlogu poslanca barona Rokitansky zastran ustanovitve deželne blagajne za starostno pre-skrbovanje bilo je sklenjeno: Uva-žujoč velik pomen zavarovanja za starost in onemoglost vseh delavskih stanov, s katerim bi se zamoglo ne le socijalna nasprotja poravnati, marveč tudi ugodno uplivati na oskrbo ubožnih in na stroške za taiste, vloži štajerski deželni zbor do c. kr. vlade prošnjo, da nadaljajoč zapričeto socijal-politično zakonodajstvo, se kar najhitreje loti državne vpeljave zavarovanja za starost in onemoglost vseh delavskih stanov in da predloži dotične načrte zakonov zakonodajnim korporacijam. 2. Deželnemu odboru se naroči, to izjavo c. kr. vladi naznaniti. 3. Deželnemu odboru se z ozirom na ukrep štajerskega deželnega zbora z dne 15. februarja 1895 zaukaže, po nasvetu Karla Morre in tovarišev, zastran preskrbe kmetiških poslov na starost, stavljenem v III. zase-
danju VI. dobe deželnega zbora, priloga št. 30, 1886/87, na podlagi dovršenih poizvedeb in uvodnih del deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju poročati in staviti primerne predloge; eventualno, ako bi deželni odbor predlagal ustanovitev zavarovalne blagajne za starost ali tudi za onemoglost kmetiških poslov, da se poprej dogovori z drugimi deželnimi zastopi alpskih dežel o tem, ali bi tisti ne hoteli s štajersko deželo vkupno ustanoviti tako zavarovalno blagajno. 4. Deželni odbor pa naj ob presojanju teh vprašanj tudi prevdarja, ali bi naj do nameravane državne vpeljave take zavarovalne blagajne za starost, eventualno tudi za onemoglost za vse delavske sloje prebivalstva, štajerska dežela za svoj teritorij v tem oziru preskrbela, in sicer na ta način, da se pridruži kateremu že obstoječemu zavodu, ki se peča s splošno preskrbo delavcev na starost in v onemoglosit, in se s takim zavodom dogovori o primernih pogojih, o čemer se naj deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju poroča, eventualno stavi primerne predloge za vpeljavo splošne preskrbe delavskih stanov na starost in v onemoglosti za deželo štajersko. 5. Naposled se deželnemu odboru naroči, prevdar-jati ustanovitev štajerske deželne blagajne za preskrbo starčekov in onemoglih, ki bi naj obsegala več avstrijskih alpskih dežel in tudi zavarovanje za slučaj smrti, ter o tej zadevi poročati prihodnjemu deželnemu zboru.
O predlogih poslanca barona Rokitansky in o predlogih poslanca Wagner, zastran olajšav pri vo-jaškoslužabni dolžnosti, se je sklenilo : Deželnemu odboru se naroči, do c. kr. vlade in do obeh zbornic državnega zbora vložiti peticije, v katerih se prosi: 1. z najveČim pritiskom uplivati na to, da se bo v c. in kr. vojski kar najhitreje vpeljala dvoletna vojaškoslužabna dolžnost, morebiti v zvezi z znižbo stalne vojske, eventualno, da se dvoletna vojaškoslužabna doba vsaj za poskus uvede pri poedinih oddelkih vojske; 2. uplivati na to, da bo ob delitvi olajšil, zadevajoč predčasni izpust iz aktivne službe ali dopustov vsled rodbinskih razmer vojaška uprava dobrohotno ozir jemala na sinove kmečkega stanu; 3. delovati na to, da se bo predložil načrt zakona, s katerim bo vojni zakon toliko predrugačen, da bodo edini sinovi kmečkih posestnikov brezpogojno postavljeni v nadomestno rezervo; 4. delovati na to, da se bo kmečkim sinovom in kmečkim hlapcem, kateri se pri gospodarstvu na kmetijah prav teško pogrešajo, za slučaj, ako zopet stopijo pri svojem očetu ali prejšnjem gospodarju v službo, na njih željo podeli dopust za drugo polovico tretjega služabnega leta; 5. z vso odločnostjo uplivati na to, da se bodo orožne vaje v 11. in 12. služabnem letu, t. j. v obeh zadnjih letih deželne brambe popolnoma odpravile; 6. delovati na to, da se bodo kmetijski delavci k rednim orožnim vajam kolikor mogoče klicali le v pomladi ali
po zimi, nikakor pa ne ob času žetve, ter da se v poedinih posebno ozira vrednih slučajih poklic k orožnim preloži na prihodnje leto; 7. odločno delovati na to, da bodo v takih krajih, kjer močno primanjkuje kmetijskih delavcev, ob času žetve vojaki aktivnega staleža v veči meri dobivali dopust v to 8vrho, da pomagajo pri žetvi.
Po predlogu poslanca Murer radi izdaje deželnega zakona na podstavi državnega zakona z dne 7. junija 1883 zastran razkosanja vkupnih zemljišč in uredbe dotič-nih užitnih in upravnih pravic se je z ozirom na to, da bi bilo v marsikaterih krajih dežele važno tudi zlaganje kmetijskih zemljišč, deželnemu odboru naročilo, pre-vdariti, ali bi se za Štajersko priporočalo izdati primerne deželne zakona na podstavi državnih zakonov z dne 7. junija 1883, št. 92 drž. zak., zastran „zlaganja kmetijskih zemljišč*, in z dne 7. junija 1883 št. 94 drž. zak., zastran „razkosanja vkupnih zemljišč in uredbe dotičnih užitnih in upravnih pravic". O tem se naj potrebno poizve ter v prihodnjem zasedanju poroča in stavi predloge.
Po predlogu poslanca barona Rokitansky zastran davka prostega žganjarstva je deželni odbor sklenil:	C. kr. vlada se zaprosi, da
državnemu zboru kar najhitreje predloži zakonsko novelo k zakonu o davku od žganja z dne 26. junija 1888, katera bo obsegala tudi ustanovitev kazni in bo skrčila dohodarstveni kazenski
zakon od leta 1835 in bo dovolila kar največe olajšave za kmečke male žganjarnice. C. kr. vlada se naprosi, da podrejenim finančnim oblastvom in finančnim služnikom zaukaže, da pri zvrševanju zakona o davku od žganja in dohodar-stveno kazenskega zakona dotle, da se izda nasvetovana novela, napram kmečkemu ljudstvu postopajo z največjo ozirnostjo in prizanesljivostjo.
Vsled peticije staj. kmetijske družbe se deželnemu odboru naroči, v prihodnjem zasedanju deželnega zbora predložiti načrt deželnega zakona zastran varstva poljščin.
Predlog poslanca grofa Lamberg zastran dobave umetnega gnojila in travnega semena za prebivalstvo, baveČe še s poljedelstvom in vinarstvom, se izroči deželnemu odboru z naročilom, da se dogovori s c. kr. staj. kmetijsko družbo in prevdari, kako bi se dobava umetnega gnojila in travnega semena za poljedelce in vinogradnike dala najbolje urediti; o tem se naj v prihodnjem zasedanju poroča in stavijo nasveti, eventualno že v jeseni tega leta napravijo poskusi z nakupovanjem in oddajanjem.
Iz obrtnega in kmetijskega sveta.
Velike škode, katere so kmetovalci, zlasti na Spodnjem in Srednjem Štajerskem trpeli v zadnjih letih, in pa visoke zavarovalnine, ki jih pobirajo na dobiček delujoče družbe, dale so podružnicam naše družbe povod, da se pretresava in proučuje vprašanje državnega in deželnega zavarovanja proti toči.
Že koncem osemdesetih, zlasti pa v začetku devetdesetih let je centralni odbor štajerske kmetijske družbe razmotraval to zadevo in opetovano prosil c. kr. namestnijo in tudi deželni odbor, baviti se z ustanovitvijo na vzajemnost vteme-ljene zavarovalnice proti toči, ali pa znatne državne in deželne podpore nakloniti kateri že obstoječi vzajemni zavarovalnici proti požarni škodi in ji na ta način
omogočiti, poprijeti se zavarovanja proti toči.
Uspeh teh prošenj je bil: zborovanja enket brez spomina vrednega uspeha, zbiranje statističnih podatkov brez posebne zavarovalno tehnične vrednosti, neobvezne obljube in končno ministerska izjava v državnem zboru, da vlada na podlagi storjenih študij izgotavlja dotične zakonske predloge. Sicer pa je ostalo vse pri starem; oškodovani kmetovalci so bili prepuščeni svoji bedi, po toči oškodovanim posestnikom so se dovolili uborni odpustki na davkih, in mislilo se je, da morajo biti oni že hvaležni, ker so se jim tu in tam razdelile milodarom podobne državne podpore.
Ker vsakemu gospodarstvu, tudi ob največi skrbnosti, preti
nevarnost za njegov obstanek, ako so dobodki iz pridelkov zavisni od toče, zlasti pa še, ker je uspeb deželne zavarovalnice v kraljestvu Bavarskem sijajen, zato je centralni odbor zaprosil štajerski deželni odbor, naj vender deželnemu zboru predloži načrt zakona v svrbo ustanovitve deželne zavarovalnice proti toči, takšne, kakršen je državni zavod bavarski.
Ob enem se je zastopniku naše kmetijske družbe v obrtnem in kmetijskem svetu naročilo, da s primernim nasvetom sproži razpravljanje te stvari.
Posledica izpolnitve tega naročila je bila predložba natančnega poročila gospoda profesorja Marchet v splošnem odseku kmetijskega sveta, ki pove, da je dandanašnje zavarovanje proti toči v Avstriji v nepovoljnem stanu, ki se pa ne bavi s vprašanjem, ali se naj tisto organizuje zasebno ali javno.
Po nasvetu poročevalca volil je odsek za kmetijstvo in gozdarstvo odbor peterih udov s pravico do pomnožbe, ki bode s sodelovanjem vladnih organov in s pomočjo nepristranskih strokovnjakov sestavil načela za primerno uredbo zavarovalstva proti toči.
O uspehu ima odbor kmetijskemu svetu poročati v prihodnjem zasedanju.
Kako nujna je rešitev tega vprašanja in kako opravičena je nevolja kmetovalcev nad tem, da se je stvar vnovič zakesnila, sve-doČijo naslednje Številke in podatki, ki so posneti iz poročila gospoda profesorja Marchet.
V	Evropi so avstrijske alpske dežele in severna Tirolska poleg Švice, južne Francije in južne Nemčije najbolj toči izpostavljene.
V	letih od 1872 do 1887, torej v dobi 15 let, znašala je škoda kmetovalcev vsled toče 186 milijonov goldinarjev, t. j. na leto 12*4 milijonov ali 3 % cele žetve štirih poglavitnih žitnih vrst (pšenice, rži, ječmena in ovsa), ki so preračunjene, vštevši vrednost slame, približno na 408 milijonov.
Davkov je bilo vsled škode po toči odpisanih, kakor je to razvidno iz državnih računskih zaključkov, v letih 1888 do 1897 za 5,520.423 gld., t. j. na	leto
552.000	gld., od tega je prišlo na deželo Štajersko:
leta 1895 ............ 56.389	gld.
„	1896 ........... 109.881	„
„	1897 ........... 164.728	„
torej poprečno na leto blizo
111.000	gld.
O teh številkah pa se ne more reči, da bi bile popolne, ker se male škode po toči ne priglašajo, ker je statistika o toči v Avstriji sploh še malo razvita.
Zadostujejo pa vender, da se pokaže, kolike važnosti je varstvo proti učinkom toče.
DoČim se nahaja na Nerpškem veliko število zavarovalnic, ki se pečajo izključno z zavarovanjem proti toči, sta v Avstriji le dve zavarovalnici, katerima je zavarovanje proti toči glavna reč. Sest drugih delničnih družeb in nekteri vzajemnostni zavodi vršijo zavarovanje proti toči kot postranski posel.
Kako malo je še zavarovanje proti toČi^ razširjeno v Avstriji, zlasti na Štajerskem, svedočijo nastopne številke:
Znašalo je v Avstriji:
1896	1897
število zavarovanj . .	60.581	70.697
zavarovalna vsota v
goldinarjih .... 100,537.720 112,064.518 zavarovalnina v goldinarjih ......... 2,075.373	2,193.837
plačana odškodba v
goldinarjih ....	1,329.875	1,926.862
V
na štajerskem:
1896	1897
število zavarovanj ....	—	—
zavarovalna vsota v goldinarjih ........... 1,170.047	1,172.350
zavarovalnina v goldinarjih 23.622	23,401
plačana odškodba v goldinarjih .............. 24.665	35.764
Te številke kažejo, da je bilo leta 1897 v Avstriji samo 27T % žetvene vrednosti štirih glavnih žitnih vrst zavarovanih proti toči; škoda pri vinu, sadju, kupčijskih rastlinah in oljnih plodovih še tukaj ni vračunjena, torej je odstotni postavek zavarovane vrednosti še dosti manjši.
Zavarovalnine, ki so jih zavarovalne družbe pobirale po vseh avstrijskih deželah, znašale so v letih 1896/97 poprečno 2T3% zavarovalne vsote: na Štajerskem je visokost zavarovalnine približno 2 %, in je bil zavarovalni posel v obeh letih za zavarovalnice jako neugoden in izguben, zakaj delež izgube znašal je v prvem letu 2-09 %, v drugem letu celo 3’05 % zavarovalne vsote.
Zanimivi so tudi podatki, ki se nanašajo na razdelitev zavarovalnega opravila med vzajemnimi in delničnimi zavodi.
Leta 1897 prišlo je 56% od
števila polic na vzajemne in 44 °/0 na delnične družbe.
Iz visokosti zavarovalnine posameznih polic, ki je znašala pri delničnih družbah 56 gld. 48 kr., pri vzajemnih zavodih samo 23 gld. 55 kr., je razvidno, da so bila veča zavarovanja sklenjena z delničnimi družbami, zavarovanja srednjih in malih kmetovalcev pa z vzajemnimi zavodi.
Natančno se bavi poročilo profesorja Marchet z zavarovalstvom na Nemškem.
V pojasnilo razvoja podaja poročilo pouČljive številke o številu in prirastku zavodov, ki se pečajo z zavarovanjem; podatke o točni nevarnosti posameznih dežel, ki dokazujejo, da je blizu jezera, 40 do 50 kilometrov od obrežja, nevarnost toče precej manjša.
Zanimiva je nadalje razlika med najmanjšimi in najveČimi poškodbami toče, ki je poleg negotovosti, kedaj nastane, in ne-mogočnosti, jo odvrniti, posebno značilna.
Tako kažejo zabeležki o poprečni škodi večega števila nemških zavarovalnic proti toči v letih 1871 do 1893 velikanski razloček med najmanjšino in največino.
Taki razločki so na primer pri: družbi v Oberbruchu 1 proti 1065 severovzhodni Hol-
štinski družbi . . 1	77	190
Dithmarjevi družbi . 1	7)	55
družbi Union .... 1 Berolinski zavaroval-	77	17
nici proti toči . . 1	n	5-2
severonemški družbi 1	7)	3-7
pruski družbi .... 1	7)	2-4
V	Avstriji (tostran Litave) kaže je se tekom petih let razmerje naj-manjšine proti najveČini škode kakor 1 proti 4-8. Številke sve-dočijo, da je razlika pri povračilu točne škode manjša, ako je področje delovanje zavarovalnice veče.
V	Nemčiji obstoje štirje sistemi zavarovanja proti toči, namreč delnične družbe, ki delujejo samo na lastni dobiček ali izgubo, vzajemna družba z dolžnostjo k vi-šemu doplačilu, javne zavarovalnice proti toči (Bavarsko) in zavarovalnice proti toči, ki so osnovano sicer na vzajemnost, stoje pa pod nadzorstvom države in dobivajo iz javnih blagajnic vsako leto gotove prispevke, da zamo-rejo brez višega doplačila poravnati točne škode (Baden, Wiirtem-berg in Alzacija-Lotaringija).
Vsaki izmed teh načinov ima svojo dobro in svojo slabo stran.
— Napram delničnim družbam se navaja, da pobirajo višo zavarovalnino, kakor je treba za povračilo škode, ker se morajo kot pridobitne zadruge prizadevati, da svoj kapital kar najviše obrestujejo.
Podatki o dobičku delničnih družeb pa kažejo, da tisti nikakor ni velik, da se cel<5 včasih v izgubo premeni. Za nje govori stalna premija in pa, da se škoda vselej povrne v celem znezku brez pri-krajšbe.
Za vzajemne zavode govori to, da niso tako dragi, ker ne delujejo na dobiček; proti njim pa dolžnost k višernu doplačilu, če napravi toča veče škode.
Tretji način zavarovanja, kakor
vpeljan na Bavarskem, prejema znatne državne podpore in je v zadnjih letih zelo napredoval. Število zavarovanih znaša letos nad 116.560 z zavarovalno vsoto 176,021.620 mark. Državno doplačilo zneslo je 1898 1. 200.000 mark.
Četrti način je vpeljan na Ba-denskem in Virtemberškem. Na vzajemnostvtemeljeni severonemški zavarovalni družbi v Berolinu je od državne vlade pogodbeno izročeno zavarovanje proti toči v teh deželah.
V pogodbah je določeno, da se mora ob določevanju zavarovalnine državna vlada zaslišati, vrhutega sodelujejo samoupravne korporacije (okrožne vlade) na ta način, da najmejo cenilce ob po-zvedo vanju škode in priskrbijo opravništvo. Vlada plača določeni znesek, da odpade plačilo dolož-kov, dasi tudi samovpravne korporacije dajo denarne prispevke v isti namen.
Iz tukaj povedanega je razvidno, da ni na Nemškem nobene zavarovalnice proti toči s prisilnim pristopom, in da obstoji samo eden zavod, ki se more imenovati javni, pa tudi ta je vtemeljen na prostovoljni pristop, četudi se s tem, da se odpis davkov odreče, na nezavarovane pritiska, da se dajd zavarovati.
Ko je referent nadrobno opisal uspehe raznih zavarovalnic proti toči, sklepa svoje poročilo tako-le:
, Zastran oblike, v koji se more zavarovanje proti toči izvesti, sledi iz dosedanjih izkušenj, da so v ta namen vzajemne in delnične družbe,
dalje deželne zavarovalnice, ustanovljene od javnih korporacij, in naposled zasebne družbe s prispevki iz javnih sredstev in pod javnim nadzorstvom mogoče in kotporabne spoznane. Načelno se torej more reči, da je zavarovanje proti toči v vsaki taki obliki mogoče, ne da bi s tem posegalo teoretično in načelno v bodoči razvoj zavarovalstva. Naloga tega poročila in kmetijskega sveta zastran zavarovanja proti tbČi itak ni ta, da bi se vprašanje zavarovalstva akade-mično pretresovalo, marveč naloga je, določiti, kako naj bi se zavarovanje proti toči dandanašnji v Avstriji uredilo, in kako bi se moglo nepovoljno stanje najhitreje predrugačiti in zboljšati. Povdar-jamo še enkrat, da smatramo po-spešbo zavarovanja proti toči iz javnih sredstev opravičeno. Državi je vsekako na korist, da so kmetovalci zavarovani proti nevarnosti, katere nikakor sami odvrniti ne morejo, in da je zlasti tam, kjer je nevarnost toče posebno velika, in si posameznik z lastnimi sredstvi proti tej preveliki nevarnosti ne more pomagati ali pa to le prav teško stori, gmotna pomoč javnih činiteljev opravičena in se bode morala zahtevati.
Ta pomoč ni treba, da bi obstala le iz denarnih doložkov, morda za prvi čas poslovanja kake zavarovalnice proti toči, marveč se more pokazati in naj se pokaže tudi na drug način, zlasti z uvedbo pravilne in obsežne statistike, z uvedbo primernih administrativnih naprav in z nadzorovanjem poslo-
vanja zavarovalnic, eventulno s tem, da se jim prepustijo tisti zneski, katere pridobi država, ko z vpeljavo zavarovanja proti toči odpade odpis zemljiškega davka. Seveda se mora v tem slučaju res držati načela, da se nezavarovanim kmetovalcem, če jim toča pobije, davki ne odpišejo.
Deželne zavarovalnice po bavarskem vzgledu so tudi pripravne, da se ustreže kmetovalcem gledč potrebe zavarovanja proti toči. Tiste pa morejo le tedaj prospe-vati, ako niso omejene na majhno ozemlje ter ako si zmanjšajo svoj riziko s povratnim zavarovanjem. Malo verjetno pa je, da bi hoteli taki deželni zavodi stopiti med seboj v razmerje povratnega zavarovanja, ker vsaka dežela bo hotela svoja sredstva porabiti za svoje prebivalce in se bo branila iz deželnih sredstev poravnavati primanjklaj druge dežele, ki je nevarnosti toče močno izpostavljena. Sila bi bila v tem oziru neopravičena, ker je mogoče tej potrebi zadostiti tudi na drug način, namreč s tem, da sklenejo ti deželni zavodi z obstoječimi družbami pogodbe o povratnem zavarovanju. Na Bavarskem nabrane izkušnje ne dokazujejo samo, da zamorejo deželni zavodi svojo nalogo reševati le z znatnimi podporami od javnih činiteljev, marveč dokazujejo tudi, da nobena dežela v Avstriji sama za sebe ne bi zmagala take naloge brez izdatnega povratnega zavarovanja, že radi tega ne, ker ni nobena dežela tako velika kakor Bavarska,
veliko točno ozemlje pa je ne-obhodno potrebno".
Naj bi profesorja Marchet nadrobno in temeljito poročilo, ki smo ga tukaj posneli, odboru,
sklicanemu od kmetijskega sveta, služilo v podlago za nasvete, ki ustrezajo opravičenim zahtevam kmetiškega ljudstva.
Anton R. Walz

I
\
Sf»TmT»T*T*Tj
'.▼tY.V.T»T.T.T.TV.V.T.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.YV.V.V.T.y.T(V.T.T.T.V.V.V.fiT.?.f.?.f.?.?.?.V.1 Š
Poročila o
Štetin, dne 4. julija. O sadni letini na Pomeranskem se še ob tem času ne more kaj zanesljivega povedati. Pričakuje se jabolk malo, hrušek pa kakor po navadi. Kakor se zdaj kaže, treba bo jabolk iz ondotnih krajev nakupiti. Cene se zdaj še ne morejo zabeležiti, in se previdoma pred koncem avgusta ali začetkom septembra ne bo dalo o ceni nič določnega povedati.
Kraljevec na Pr. Sadje, tako jabolka kakor hruške, so se prav lepo zacimile, tako da je pričakovati dobre sadne letine, isto se more reči tudi o slivah in črešnjah.
Liibek, dne 10. julija 1899. Hruške in črešnje dale bodo previdoma dobro srednjo letino, jabolka pičlo, slive pa slabo letino. Jagodičje obeta povsod bogati pridelek.
Varšava, 7. julija 1899. Od lanskega leta sadja ni več v zalogi. S prva se je bilo nadejati dobre letine, ali vsled mraza in neprestanega dežja so se te nadeje zelo skrčile in pričakovati je letos le
sadni letini.
pičle sadne letine. Še večo škodo provzročili so pomladni hrošči in druge škodljive žuželke, ki so se letos posebno mnogoštevilno prikazale. Slive, katerih pa ni nikjer obilo, kažejo še najlepše v porečju Visle. (Jrešenj pičlo. Višnje se niso nikjer obnesle in tisto malo, kar jih je dozorelo, so vsled mokrote popokale. Hrušek je srednje (poletne vrste so bolje), pridelek zimskih hrušek bo zelo pičel. Tudi jabolk, ki so najimenitnejše sadje, se je malo nadejati, celo v boljših krajih bo pičla letina. Marelic in breskev prav malo. Rudečega grozdjiča (ribeza) in kosmulj (agrasa) je precej. Malin in vrtnih jagod dosti, zadnjih celo prav obilo, deževje v zadnjem času pa jim je škodovalo. Kumare in paradižnik so vsled nedostatne toplote v nevarnosti. Zelenjad se v obče prav ugodno razvija. Malo je krajev z boljšimi razmerami, ob veči toploti bi se morda sadna letina nekoliko zboljšala. Na tukajšnji trg in v sadna skladišča prihaja sadje, kakor marelice, breskve, slive i. dr. iz
Italije. To sadje je lepe zunanjosti, ima pa malo vonjave. V tukajšnjih večih vrtnarstvih se goji ananas s prav dobrimi uspehi. Večih zavodov za izkoriščanje sadja v kon-
zerve, kompot, marmelade i. dr. še v tem okraju ni. Lansko leto se je velika množina sliv iz Besarabije tukaj razpečala. Oktobra meseca bo tukaj sadni senjem.
Poročilo
Žalec, dne 10. julija 1899. (IV. poročilo južnoštaj. hmeljarskega društva.) Hmeljeva rastlina se je od zadnjega poročila nekoliko zboljšala; vender je v mnogih legah precej slabša nego lani. Rani hmelj (Golding) je že v cvetju; prve poskušnje ranega hmelja poslale se bodo morda v 10—14 dneh na trg. Predkupne ponudbe nekega kupče valca (150 gl. za 100 kg) na rani hmelj niso bile sprejete. Anton Petriček,
društveni tajnik.
Kapla, 12. julija 1899. Vse vrste hmelja prirastle so že do vrh kola. Prvi rani hmelj že razvija bučice in je nekoliko lepši nego leta 1898. Srednji rani hmelj je v cvetju in obeta srednji pridelek. Stanje poznega hmelja je prav nejednako in v obče manj ugodno nego ob istem času leta 1898. V največ nasadih poznega hmelja se šele zdaj razvijajo v gornjih delih stranski poganjki,
o hmelju.
mnoge hmeljnike so napadli bol-hači. Gustav bar. Wittenbach.
Fiirstenfeld, 13. julija. Čeprav je od mojega zadnjega poročila hmelj v svojem razvoju napredoval, deloma dosegel visokost kolov, in je videti tudi že precej popolnoma razvite bučice, vender se v svojem stanju ni zboljšal, marveč poslabšal. Skoro povsod je opazovati medeno roso in vsled tega so se pojavile ogromne množine listnih ušic. Daši je videti tu pa tam lepe hmeljnike, v obče bo vender letina slaba. Sutter
Št. Jurij ob Taboru, 12. julija. Rani hmelj ima lepo razvite bučice in obeta prav dobro letino. Pozni hmelj je slabši. Le posamični hmeljniki so lepi. Poprečno je stanje hmeljnikov srednje. Hmelj še ne cvete. Letnik 1898 se še kupuje po 5 kron kilo. Še ga je v zalogi. Po tej ceni se še ves hmelj ne bo oddal.	Zdolšek.
Iz podružnic.
Feldbach, 7. julija 1898. Pri potovalnem zborovanju v Kirch-bergu ob R. dne 2. t. m. je kovaški mojster Alojz Renko (izpr. podkavač in član podružnice Feldbach) obljubil, da bode prvo sredo
vsakega meseca od 6. ure zjutraj dopoludne žrebetom in konjem brezplačno obrezoval nepravilna in bolana kopita in jih tudi drugače lečil. Ferd. pl. Scherer,
podružni načelnik.
Lipnica. Glavni zbor kmetijske Gradca,
podružnice. Dne 9. julija o pol enajstih predpoludne imela je kmetijska podružnica lipniška v gostilni gospoda Janeza Neubock v Lipnici svoj drugi glavni zbor. Predsednik gospod Adolf vitez pl. Jenisch otvoril je zborovanje s prisrčnim nagovorom, med kterim je tudi predstavil visoko častitega prvega podpredsednika c. kr. štajerske kmetijske družbe, gospoda viteza pl. Plessing, ki je bil od navzočih živabno nazdravljen.. Ko se je prečital in odobril zapisnik glavnega zbora dne 5. februarja t. 1. razdelil je gori imenovani zastopnik centralnega odbora odlikovanja in poselske premije, kijih je priznal 75. občni zbor. Najprvo prejel je eden najbolj zaslužnih udov podružnice, gospod nadporočnik Vincenc Malik, grajšČak v Hasel-brunnu, nadomestnik podružnega predsednika i. dr. sreberno druž-bino svetinjo. Gospod vitez pl. Plessing izročil je tisto na slovesen način, spominjajoč se v vznesenem govoru velikih zaslug, katere je gospod nadporočnik Malik, ki je nedavno zamenil sabljo s plugom, si pridobil za prospeh kmetijstva. Umno obdelovanje njegovega posestva je že dalje časa vzorno za celo okolico. Gospod pl. Plessing zahvalil je gospoda Malika imenom centralnega odbora za dozdajšno delovanje in pristavil prošnjo, naj bi tudi zanaprej deloval na korist kmetijstva. Na to se je prečitala brzojavka deželnega sadjarskega in vinarskega komisarja gospoda Antona Stiegler iz
v kateri čestita gospodu Maliku za zasluženo odlikovanje. Nadalje se je izročil gospodu Jožefu Šeruga, učitelju v Tilmiču diplom častilnega priznanja za njegove zasluge, ki si jih je pridobil v stroki sadjarstva in vinarstva. Gospod pl. Plessing zahvalil ga je za dozdajšno prospešno delovanje in omenil, da je hvale vredno, ako učitelji pomagajo kmetovalcem z besedo in dejanjem. Gospod Malik in gospod Šeruga ginjena izrečeta zahvalo za podeljeno odlikovanje in obljubita, da bosta tudi v prihodnje svoje moči posvetila za dobro stvar. Poselske premije so prejeli: Marija Pešman za 52letno službovanje 30 kron; Mihael Predi za 46 letno in Matija Fischer za 44 letno službovanje po 20 kron; Franc Rohrbacher za 39 letno in Mihael Purgstaller za 36letno službovanje 15 kron; Roza Rohrbacher za 33 letno in Jožef Sager za 31 letno službovanje po 10 kron. O 75. občnem zboru doročal je gospod Malik. Naznanil je tudi, da ima okrajni zastop lipniški za kmetovalce tukajšnega okraja še bakrene galice na prodaj. Za podružnega predstojnika bil je za prihodno triletno dobo zopet izvoljen gospod Adolf vitez pl. Jenisch z vsemi proti dvema glasoma. Gospod pl. Jenisch se zahvali za izvolitev in izjavi, da jo sprejme. V odbor so izvoljeni: Jurij Enders (Einod), Franc Banta (Eckberg), Jožef Fuchs (Schirka), Ivan Holzer (Gralla), Jožef Holzer (Arnovž), Ivan Kacianer (Nestelberg), Jožef Leitner (Arnovž), Vincenc Malik
(Haselbrunn), Jožef Neuwirth (Kogelberg), Friderik Pogačnik (Lipnica), Viktor Poljane (Kitten-berg), Ivan Prattes (Frauenberg), Ivan Probst (Arnovž), Alojz Schall-hammer (Spielfeld), Karel Schwei-ger (Strass), Anton Hugon Sere-dinsky (Lipnica) in Franc Trummer (Lipnica). Ko se je pričela razprava o nasvetih, govoril je nadrobno, drastično, med splošnim pritrjevanjem gospod Malik o zajčjem vprašanju z ozirom na novi lovski zakon. „Osnovni zakon je ta, da se mora divjačina umikati kulturi." Dalje se je govorilo o ostrih določbah zakona glede škode storjene po divjačini in povedano je bilo, kako v tem oziru postopajo lovski zakupniki in oblastva. Govornik stavi nato nastopne predloge, katerim zbor tudi pritrdi: 1. Podružnica lipniška naj d& takoj ponatisniti kratek pouk gledč postopanja, kedar se toži za povračilo škode storjene po divjačini, in ta pouk naj se kmetovalcem na zahtevanje izroči. 2. Visoki centralni odbor se nujno in izrečno naprosi, da njemu od 75. občnega zbora v
rešitev prepuščene, lovstvo zadevajoče stvari, zlasti točko 20 izdela v tem zmislu in se z neomahljivo žilavostjo poteguje za to, da se dovoli svobodno zatiranje zajca. 3. Visoki centralni odbor naj radi tega, ker ni bilo mogoče pri občnem zboru podelati vse tvarine, poslužujoč se svoje ustavne pravice letos skliče drugi občni zbor. Na^ dalje je bil sprejet nasvet gospoda Weingrill v Langu, da se pri vis. centralnem odboru prosi za subvencijo v nakup trijerja za tamoŠnjo občino. Potem se je še predlagalo, da se naj pri prihodnji odborovi seji določi podružni prispevek za 1. 1900 in se naj prevdari kar najmanjši znesek. Končno zahvalil je prvomestnik gospoda podpredsednika za čast, katero je skazal podružnici s svojim posetom, dalje ravnatelja deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, gospoda Zweifler, za njegovo vdeležbo današnjega zbora, kakor tudi gospoda Malika za delegatovo poročilo in druge referate. S tem je bila seja končana.
> i ^
z k a z
o žlvinokužnih boleznih, ki so vladale, oziroma ponehale na Štajerskem v poroeevalni
dobi od 10. do IV. julija 1899.
Vlada: 1. Mehurčkasti izpuščaj na spolovilih plemenskih goved v občini Haselbach (1 hlev) v okraju okolica Gradec.
2.	Garje pri konjih v občinah Schildbach (1 hlev), Worth (2 hleva) v okraju Hartberg; Trnovec-Sela (1 hlev) v ptujskem okraju.
3.	Rudečica (pereči ogenj) pri svinjah v
občinah Langenwang (1 hlev) v okraju Bruck ob M.; Filrstenfeld, Fischa, Kornberg, Weissenbach (po 1 hlev) v okr. Feldbach; Eggenberg (1 hlev) v okraju okolica Gradec; Grundlsee (2 hleva) v okr. Grobming; sv. Janž (2 hleva) v okraju Hartberg; Fohnsdorf (2 hleva), Gaal, Kumpitz, Šmarje (po 1 hlev) v okraju J u d e n -
burg; Trofaiach (2 hleva) v okraju Leoben; Blanca, Zabukovje (po 1 hlev) v brežiškem okraju; Salla (1 planina) v okraju Voitsberg; Fischbach (1 hlev) v okraju W e i z; Brezno (1 hlev) v slovenjegraškem okraju.
4. Svinjska kuga v občinah Gradec (1 hlev) v okraju mesto Gradec; Marijino Celje (9 hlevov), Pernegg (1 hlev) v okr. Bruck ob M.; Nesviš (2 hleva) v celjskem okraju; Metters-dorf (1 hlev) v okraju Deutschlandsberg; Fohnsdorf, Judenburg, Obdachegg (po 1 hlev), Weisskirchen (2 hleva) v okraju Judenburg; sv. Mihel (1 hlev) v okr. Leoben; Traguč (1 hlev) v mariborskem okraju; Hajdina (3 hlevi), Jurovec (1 hlev), Kostrivnica (2 hleva), Brestovec
(1 hlev) v ptujskem okraju; Kapele, Lastnič (po 1 hlev), sv. Peter pod sv. gorami (3 hlevi), Sedlarjevo (4 hlevi), Podčetrtek, Zakot (po 1 hlev) v brežiškem okraju; Marenberg (5 hlevov), Smartin (1 hlev), Gornja Vižinga (5 hlevov) v slovenjegraškem okraju.
Ponehala je: 1. Rudečica svinj v občinah Hofkirchen v okraju Hartberg; Altenmarkt v okraju Liezen; Perchan, Schoder v okraju Murau; Tregist v okr. Voitsberg; Št. Janž v slovenjegraškem okraju.
2. Svinjska kuga v občini sv. Ema v okraju Voitsberg.
V Gradcu, 18. julija 1899.
Tržne cene na Štajerskem, drugod v Avstriji in na Ogerskem.
Mesto
10 —
Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor
Gmunden
Celovec
Ljubljana
Budapešt Praga . Salcburg
Dunaj .
Graško tržno poročilo od 24. do 28. julija 1899. Govedina, 50 kil živa teža gld. 14 75 do 15-75; teletina 58—80 kr.; svinjetina 64—84 kr.; Špeh sveži 64—72 kr.; povojem 60—80 kr.; surovo maslo gld. —-80
do 1-40; goveje maslo gld. 1-— do T20; žmavec 60 — 68 kr. za 1 kilo.
Sejm za seno in slamo od 17. julija do 22. julija 1899. Na 81 vozeh bilo je 658 meterskih centov sena in na 40 vozeh 394 meterskih centov razne
slame. Bil je slabeje obiskan kakor pretečeni teden. SeiD, sladko gld. 2'20 do gld 2'90, kislo gld. 2‘10 do gld. 2 80. Ržena slama gld. 1‘50 do gld. 2-—, pšenična slama gld. T40 do gld. 190, ovsena slama gld. 1-35 do gld. T40.
Živinski sejm bil je dne 27. in 28. julija 1899. Prignali so 345 volov, 111 bikov, 328 krav, 141 živih, 513 zaklanih telet, 1190 svinj, 32 glav drobnice, — konj.
Prodali so na Spodnje Avstrijsko: 1 vola, 18 bikov, 27 krav; v gorenji Štajer:
67 volov, 11 bikov, 35 krav, 1 teleta; na Predarlsko: 11 volov, 15 bikov, 49 krav, 11 telet; na Nemško: —volov, — bikov,
—	krav; na Švicarsko: 41 volov, 14 bikov.
—	telet; na Solnograško: 9 volov, - bika, 3 krave, — teleta; na Ogersko: 16 volov.
Hmelj.
50 kilogr. Blago Žateško mestno 1898 120-125gld., deželno(okrajno) 120-12 5gld., deželno (okrožno) 115-120 gld.; Ošavsko rudeče 105 —110 gld., zeleno 95—100 gld.
Senjmi na Štajerskem.
Brez zvezdice so navedeni letni senjmi za blago, z eno zvezdico (*) so živinski senjmi, z dvema zvezdicama (**) senjmi za blago in živino.
Dne 5. avgusta: Ptuj; Brežice (svinjski senjem); Gašen v okr. Birkfeld; Puch* v okr. Weiz.
Dne 6. avgusta:	Ptuj; Marija
Snežna* v cmureškem okraju.
Dne 7. avgusta: Svetina** v celjskem okr.; sv. Florijan** v okr. Deutsch-landsberg; Kaniža* v ptujskem okraju; Nova cerkev** v ptujskem okraju; Ptuj.
Dne 8. avgusta: Feldbach*; Ftir-stenfeld (senjem s hmeljem).
Dne 9. avgusta: Rudeč breg v mariborskem okraju; Imeno (senjem s ščetinovci) v kozjanskem okraju.
Dne 10. avgusta: Lučane v arvež-kem okr.; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Celje*; Gradec (senjem z govedi); Deutsch-landsberg**; sv. Lovrenc na Dravskem polju** v ptujskem okr.; Podčetrtek** v kozjanskem okraju; Brežice**; Slovenji Gradec**.
Dne 11. avgusta: sv. Lovrenc ob koroški železnici v mariborskem okraju; Rudeč Breg* v mariborskem okraju.
Dne 12. avgusta: Veržej** v ljutomerskem okr.; Poljčane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okr.; Brežice (svinjski senjem); Št. Jurij** v šentlenartskem okraju, Sl. G.
Dne 14. avgusta: Ptujska Gora** v ptujskem okraju.
Dne 16. avgusta:	Mozirje** v
gornjegraškem okraju; Šmartin** v okr. Deutschlandsberg; Filrstenfeld (senjem s
hmeljem); Arvež (senjem z drobnico); Strass** v Upniškem okraju; sv. Trojica Sl. G. v šentlenartskem okr.; Lembah* v mariborskem okr.; sv. Vid pri Ptuju**; Straden** v cmureškem okraju; Imeno (senjem s ščetinovci) v kozjanskem okr ; Sevnica**; Vozenica** v marenberškem okraju.
Dne 17. avgusta:	Jarenina* v
‘mariborskem okr.; Fraustauden v mariborskem okr.; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Kapele** v brežiškem okraju; Gradec (senjem z govedi).
Dne 19. avgusta: Poljčane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okr.; Brežice (svinjski senjem).
Dne 21. avgusta: sv. Jakob-Ka-lobje* v celjskem okraju; St. Jurij ob Pesnici** v mariborskem okr.; Čermožiše* v rogaškem okr.; Pilštanj** v kozjanskem okraju.
Dne 22. avgusta:	Filrstenfeld
(senjem s hmeljem).
Dne 23. avgusta: Imeno (senjem s ščetinovci) v kozjanskem okraju.
Dne 24. avgusta: Laško**; Arvež**; sv. Križ** v gornjeradgonskem okraju; Slovenska Bistrica**; Središče** v ormoškem okraju; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Rogatec**; Cmurek**; Velenje** v šoštanjskem okraju; Gradec (senjem z govedi).
Dne 25. avgusta: Lipnica*.
Založila fitaj. kmetijska družba. — Tiska „Leykam“ v Gradci.