Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki. The fxrst Slovenic Daily in the United States. Issued every~ day except Sundays and Holidays. btm4 ae fcwl Oli— Ibttn, floptontar 11, 1W3, at the Port Ofiw at JTrw York, V. Y., ud« the Act tf Ooagms •( March •, lt7». TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO 169. — ŠTEV. 169. NEW YORK, FRIDAY, JULY 20, 1906. — V FETEK, 20. MALEGA SR P ANA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Položaj v Srednji Ameriki. Socorro razdejano. Munozov dementi. Potres v New Mexico. GUATEMALSKI POSLANIK V WASHINGTON^ JfE ZAČUDEN, DA PRIHAJAJO KLJUB PREMIRJU VESTI O BOJIH. Drugi obiski srednjeameriških diplomatov pri državnem oddelku. POROČILO ROOSEVELTU. Wa-JiLigton, 19- julija. Poslanik republike Guatemala, sefior Mu no z, je neljubo Lznenaden. tla prihajajo sedaj, k., je v Srednja j Ameriki sklenjeno premirje. Se WtA» |>on«"iIa, da Guatemala nadaljuje z vojno, dasi ravno je izjavila. du s sovražnostmi pre- Poseb d 7.a-t. pnik predsednika Es-ealoiuu .a- konzul -Mr. John Jenkins. d«»>ptllje i z Sail Salvadorja v Washington in se je danes posvetoval s pomožnim državnim tajnikom Baconom {Hede zojtetne ustanovitve miru ra«l srednjeameriškimi republikam L Tudi M-fior Calvo, tukajšnji jK>sla-nik republike <'o- liica, je bil v državnem oddetu . t>n se kot najstarejši >r 1.,. eameriški |»•1 niic za ves ta?i.- - ji razvoj zelo zanima. On za-ht« - a. da tnora biti tutli < o>ta Rie* ti. uri a v. • . Min -na j-.trifja- SLGVENSKE NOVICE. Iz L iblj&nc ubegli Nučič je prišel srečno v New York. — Prva izkušnja. ljub jn; -ko »-a>o|»i>ie i»oroČalo, da je iz 1 .1» trnil in o sta vil tam J.>.'" ..lo I <1 o l '»a, je MetllO pri- ! V X York- Ske" ideje. Te dni se je seznanil z nekim neuyor-.iira irentlemanom, ki mu je ponudil >1« žbo blagajničarja e te.l«i sko >2-"». ako mu plača kot nagrado f25 (125 kron). Nučič mu je svot-o z veseljem plačal. toda potem ni videl ve<- 44gentlemana", ne službe. X.i« - v kolega. po "osodi", znani P» r.l >ii iz Ljubljane je baje tudi že v New Y«>rku. kjer je bil glede bogastva -o- Koze v Colonu. Washington, 19. jul. Governer pre-kopovega ozemlja Magoon naznanja, da se je v Colonu, Panama, pripetilo 11 novih slučajev koz. Dosedaj je zbolelo za kozami 27 oseb. Bolniki so sami domačini, od ktorih pa še ni nihče umrl. Drugod na prekopovem ozemlja je zdravstveno stanje povoljno. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, sa $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. da 12. dneh. Denarje nam po«lati je najprilič-seje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneska po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SAXSER, 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. V IMENOVANEM MESTU SE JE OD NEDELJE NAPREJ PRIPETILO 52 POTRESNIH SUNKOV. Mesto je skoraj popolnoma razdejano. Prebivalci beže. v SPLOŠNA PANIKA. El Paso, Texas, 20. julija. Potres je skoraj popolnoma razdejal cvetoče mttšto i-kx-orro v New Mexico. Od nedelje naprej pripetilo se je tam in v okolici 52 potresnih sunkov in prebivalstvo je v nepopisnem strahu na vse strani bežalo. Poslopje sodišča .-e je podrlo, kar velja tmli o teritori-jalnej rudarske j šol L Ni jedna hiša v mestu ni ostala nepoškodovana in najmanj dve tretjini mesta je rx>x>ol-noma razdejanega. Y kolikor je znano, so se prebivalci -rečno rešili. Santa Fe železnica jx>--lala je t jet; a j ver vlakov na pomoč, toda vlaki morajo ustaviti več milj • lahV- »hI Socorro, ker so tudi tirovi razdejani. Mn^w prebivalcev je na betru i/giibilo vse. kar so imeli in so rešili le golo življenje. Vnoei vrelci v bližini mesta so pitali se bolj vro-.-i in ljudje so mnenja, da bode bližni iirašeai vulkan zopet pričel bljuvati. Bnzo Carlshada, N. Mex., je včeraj ■ li\! nepopisen vihar in voda je na-po.nila vse struge in eanone. Santa Fč. N. M< 20. julija. Vče-ra šuji p.,«res je bilo čutiti vse do KI 1'; - . Te:, i-. Semkaj m v Albuquerque (iiibajajo be^runi kar trumoma. ir> I>io (irande je bilo vso minilo ■ •• -nt i t i i«11 resne sumke. medtem Cto -o- Roparski napad na vlak v Wyomingu. BLLZO RALWTNSA SO ROPARJI NAPADLI NASELNIŠKI VLAK IN VSE NASELJENCE UMORILI. ^ _ ^ -r ' ^(pvfjt — Trupla iz Evrope došlih nesrečnikov so poskrili; dva vagona razdejana. ^ • .. . r ti— ŠTIRI TRUPLA NAŠLI. KONGRES JUG-OSLAVJANSKIH KNJIŽEVNIKOV V SOFIJI. "Glas Naroda" bode tem povodom oficijelno zastopan po našem dopisniku Mr. A. Trstenjaku. V avgustu vrši s< v Sofiji na Bol-rv.i'iii ko!i;jrre- juiroslavjanskih časnikarjev in književnikov. 1>;1 bode tudi naš list 'Glas Naroda' pri ter.i veleva/nem kongresu zastopa;:. odpotuje naš evropski poročevalec in zastopnik, Mr. A. Trstenjak, v Solijo kot naš ofieijelni zastopnik, v kar s;i:o -a pooblastili. Ker je imenovani kongres veBke važnosti tuom kamenja trupli nekega inuža in neke ženske. Oba sta bila ustreljena. Oni vlak je vozil skozi tukajšnje mesto pred tremi tedni, toda dalje proti iz-tdxu ga nihče več vide!. Ui-adniki so našli v grmovju še dve trupli, toda ostalih dosedaj še niso našli. RAZSTRELBA DINAMITA. V Oaklandu so nepoznani zločinci izvršili dinamitni napad. San Francisco, Cal., 19. jul. V poslopju za stroje pri Berkeley Kock Co. na vogalu Broadvrava in S. Ave-.-v Oaklandu. se je pripetila danes zjutraj razstrelim dinamita, ktera je po-slopje pojKilnoma razdejala. Nepoznani zločinci so dinamit položili na me-sto. kjer je zamoodlagi splošne in direktne volilne pravice. Vzrok razpustu je ta, da je parlament prekoračil svoj delokrog. Za slučaj, da pride vsled tega do revolucije, je vlada sklenila ustanoviti diktaturo. V dvoranah v Tavričeskej palači, kjer zboruje dolenja zbornica, se včeraj ni govorilo drugo nego o razpustu parlamenta. Vlada bode namreč odklonila predlagani kompromis, ker je uvidela, da se parlament ne zanima za o sobe, temveč za principe. Nekteri poslanci zatrjujejo, da bode vojaštvo že danes zasedlo Tavričesko palačo. Pri zopetnem pričetku debate o pro-klamaciji ljudstvu glede agrarnega vprašanja, so konservativni ustavni demokrat je skušali pridobiti zbornico za to, da bi proklamaeije ne odobrila. Ta predlog so zavreli z veliko večino. Nato je Petrunkjevič nastopil s predlogom, da kmetje za dobljena zemljišča plačajo. — pe (■»>->-rt-*- Lr a zbornica je danesizdala ljudstvu naslovljeno proklamaeijo, s ktero označuje svoje stališče glede agrarnega vprašanja in razloge, čemu to vprašanje še ni rešeno. Proklamacija je miroljubna in prosi kmete, naj se v?.drže izgredov in napadov. Glasovanje se je vršilo po 12urnej seji. Večina poslancev je glasovalo za proklamaeijo. Moskva. 20. jul. Tz Bobrova v Voro-lieškej guberniji so semkaj dospeli ne-kteri beguni, kteri pripovedujejo o groznih stvareh. Vojaki ne morejo proti kmetom ničesar opraviti in kmetje opustošijo vse, kar jim pride v roke. Ko se kmetje približajo kakej vasi. pošljejo malo četo naprej. Ta četa pripoveduje, da jo zasleduje 6000 vojakov in prosijo pomoči. Vaščani se potem kmetom pridružijo in vsi skupaj odkorakajo dalje. Kmetsko gibanje je nastalo vsled iotra. ker nekteri posestniki niso hoteli kmeticam izboljšati plače. Samara. 20. jul. Mesto Svzram v Simbirskej guberniji je v plamenu. Prebivalci beže v Samaro in Saratov. V Syzramu so zgorela vsa vladina poslopja. Svzram ima 32,000 prebivalcev. Petrograd, 10. jul. Tukaj se splošno trdi. da bode sprejetje proklamaeije po ciolenjej zbornici, naslovljene ljudstvu. da se mu pojasni o agrarnem vprašanju, provzročilo popolni kon-flkt med parlamentom in vlado in potem najbrže tudi državljansko vojno. Upanje, da bi prišlo med vlado in dumo do poravnave, je zginolo in vlada se pripravlja na boj, kakor hitro bode izzvana-. V Petrovem dvorcu se je vršilo včeraj zvečer posvetovanje dvorne kamarile, ktera je sklenila, da se duma razpusti, kar pa car ni privolil. Zmerni del ustavnih demokratov še vedno skuša preprečiti sprejetje izzivajoče proklamaeije, ktera ne pome-nja druzega, nego poziv na državljansko vojno. Ljudje, kteri priporočajo razpustitev parlamenta, računajo na aktivno vojaško intervencijo Avstrije in Nemčije, kteri sta sklenili poslati svoje vojaštvo preko meje, da pomaga zatreti kmetske nemire, ako bi Rusija za to prosila. To je danes objavil uradni list "Rosija", kar je obudilo veliko ogorčenje po vsej Rusiji. Avstrija in Nemčija bodeta to storili, ker se je baje bati, da se tudi v teh dveh deželah ne prične revolucija. List "Rječ", kteri svari dumo pred sprejetjem take proklamaeije, izjavlja, da v slučaju, ako bode v'ada pozvala tuje vojaštvo v deželo v avrho preprečenja revolucije, posledice te intervencije ne bodo takef kakoršnje ; so bile L 1849, ko so Rusi rešili habsburško dinastijo. V takem slučaju se bode ljudstvo trdno oklenilo parlamenta, kakor v Angliji za časa kralja Cbarlesa I.f naravno z istim uspehom, da bode moral car pustiti svojo glavo. Sebastopolj, 19. jul. Pri včerajšnjej seji vojnega sodišča, ktero sodi radi upora obdolžene mornarje črnomor-skega brodovja, je iz mornarskih barak priletela proti sodni dvorani bomba v trenotku, ko je prišel iz dvorane polkovnik Dumbac, poveljnik brestov-skega polka. Polkovnik ni ranjen. Dva sumljiva moška so aretovali. Brestov-ski polk se je odlikoval povodom no-vemberskih izgredov in upora topni-čarjev v Sebastopolju. Petrogra, 19. jul. V ženijskem taborišču med Petrogradom in Ključev-skajo, skušali so revolucijonarji umoriti pobočnika carja Nikolaja, grofa Todlebena. Napadalec je streljal na grofa iz revolverja, toda pri tem ga je le malo ranil. Lopov je všel na Ne-vo, kjer ga je čakal čoln. Petrograd, 19. jul. Časopisje danes uradoma naznanja o odstopu moskovskega generalnega gubernatorja Du-basova. Car je sprejel njegovo resi-gnacijo in mu tem povodom izrekel javno pohvalo in zahvalo. Dubasov je odstopil radi slabega zdravja. Petrograd, 19. jul. Vojaki Semenov-skega gardnega polka so svojemu poveljniku, polkovniku Minu zapretili, da ira bodo ob prve j priliki ustrelili, ker jih je povodom upora v Moskvi prisilil, da so streljali na svoje sodržavljane. Min je v strahu bežal iz taborišča v Krasnojem selu. Novo Čerkask, 19. julija. Tukajšne oblasti so nastopile sodno pot proti poslancu Karlamovu, ker je kozake pozval, naj ne vstopajo k vojaštvu. Rostov ob Donu, 19. julija. Ko sta dva vslužbenca vladine banke na tu-kajšnjej pošti sprejela svoto 240.000 rabljev in odš.a proti bančnemu po slo p ju, napadlo jih je G roparjev, kateri so ju nevarno ranili in jima odvzeli denar. Kozaki so roparje zasledovali. toda brezuspešno. Na begu so roparji izgubili 200,000 rabljev. Petrograd, 19. julija. Pri včerajšnjej kabinetnej seji so se posvetovali o predlogu, da se sibirska železnica -premeni v dvotirno. Ministri so skle nili. da bodo'ta načrt predložili pari a mentu. Železnica postane dvotima vsej progi, iziraši pri Bajkalsfeem * jer nadomeščajo drugi tir parnik i. Ko. bode to^de)« vozilo bode vsaki dan v obeh smerib po '54 vlakov. Gradnja druzeaa tira od Ačinskega do IiUut-ska je že izmerjena in bode veljala 43,000,000 rabljev. -o- KLAVNICE V ARGENTINI. na jezeru, prevozni dokončano. Po zatrdilu angleškega časopisja so razmere v Argentini slične onim v Chicagu. Londonski Reynold's Newspaper naznanja, da so razmere v argentinskih saladeros (klavnicah) ravno take. ali pa še slabše, kakor v chicaških klavnicah. Argentinska vlada sicer izjavlja. da ima najboljše inšpekcijske zakone in da ima po klavnicah celo vojsko inšpekorjev. To je pravilno, toda pripomniti se mora, da v Argentini ni uradnika, kteri bi ne bil podkupljiv, kajti podkupovanje in korupcija ni nikjer tako razvito, kakor v Argentini. Radi tega o inšpekciji ta-mošnjih saladeras ne more biti niti govora. Inšpektorji, kteri dobe službe radi uslug, koje store politikom, nimajo niti najmanjega znanja o živini in so poleg tega tudi prekomodni, da bi živino pregledovali. Razun tega jim dajejo mesarji tudi stalno mesečno plačo. Med delavci je vse polno bolnikov. Prešiči so po večini bolni in tam, kjer so klavnice, je tudi mnogo ljudi gobavih, kteri delajo, kjerkoli dobe delo. Tudi jetika je povsodi razširjena. Med delavci v argentinskih klavnicah je izmeček Evrope, Azije in Afrike, oziroma, oziroma vsi oni izseljenci, kterim je prihod v Zjed. države zabranjen. Iz Avstro-Ogrske. Kabinetna kriza. ČEHI IN NEMCI SE NE MOREJO SPORAZUMETI GLEDE VOLILNIH REFORM IN RAZDELITVE MANDATOV. V kratkem je pričakovati nove kabinetne krize v Avstriji AVSTRIJA IN RUSUA Dunaj, 20. julija. Volilna reforma v Avstriji je najbrže za vedno zaspala. Med Cehi in Nemci radi tega vprašanja ne more priti do sporazuma in sedaj so si zopet v laseh radi razdelitve in števila mandatov. Nemški minister-rojak je že nazna-ny, da namerava izstopiti iz kabineta in tako je v kratikem zopet pričakovati kabinetne krize. Mladočeh dr. Kramar je v pristojnem odseku kar najostreje napadel zahteve avstrijskih Nemcev. Dunaj, 20. juliaj. V Petrogradu objavljeno poročilo, da bode Avstrija }>od gotovimi j K) goji Rusiji pomagala eventuelno tamošnjo revolucijo zatreti, je neresnično. Tukajšnja vlada izjavlja, da Rusija dosedaj kaj taeega ni želela in prosila in da Avstrija niti ne misli vtikati se v notranje zadeve Rusije. Vsak tak korak bi naletel na odločno opozicijo tako v avstrij-s.cem. kakor tudi v ogrsko-hrvatskem parlamentu, še bolj pa med prebivalstvom. ktero je ravno tako slavjansko kakor ono Rusije. KAZNOVANI DRŽAVLJANI NASE REPUBLIKE. Zasebni brzojav na cubanskem otoku Isla de Pinos. Razne novosti iz inozemstva. SKLENITEV TRGOVINSKE POGODBE MED ŠPANSKO IN ZJEDINJENIMI DRŽAVAMI. Papež in ločitev cerkve in države v Franciji. — Sara Bernhard o dliko vana. RAZNOTEROSTL Havana, Cuba, l!). jul. Cubanske oblasti so naložile državljanom Zjed. držav, Miss Millie Brown, Mr. L. C. Giltner in William Augustine denarne kazni in manjše zapore, ker so na cubanskem otoku Isla de Pinos ustanovili zasebni brzojav, kterega so nekaj časa rabili za javni promet. Zakon namreč prepoveduje ustanavljati take brzojave na imenovanem otoku. Ker obsojenci niso hoteli plačati denarne kazni, trdeč, da so brzojav napravili le medsebojno med svojimi hišami v svrho zabave, so jih zaprli v ječi v Nueva Gerona. Vlada v tej zadevi ni hotela intervenirati, ker je bila mnenja, da je napravljeni brzojav v zvezi z revolucijonarnhn gibanjem. Proti trustu za laneno seme. Little Rock, Ark., 19. jul. Državni pravnik Rogers je danes vložil tožbo proti tukajšnjim peterim lastnikom mlinov lanenega semena, kteri so grešili po protitrustnem zakonu. Državni pravdnik predlaga, da se trust obsodi v denarno kazen po $5000 za vsaki dan njegovega obstanka, ali v skupnem znesku $130,000. Oblasti bodo postopale sodnim potom tudi proti 34 drugim lastnikom takih mlinov, kteri so se pridružili imenovanemu trustu. Sistematična prevara. Philadelphia, Pa., 19. jul. Tukaj so zaprli Thomas D. Andressa, blagajnika tukajšnje Union Trust Co. in dr. J. L. Salingerja. Sodišče je stavilo vsacega pod $S000 varščine. Obdol-žena sta zarote, vsled ktere sta nameravala Union Trust Co. ogoljufati za $20,000. Dr. Salinger je že izvabil imenovanej družbi $15,000, kar je bilo mogoče storiti le s pomočjo Andressa. Madrid, Španska. 20. julija. Ameriški poslanik Collier odp>toval je v San Sebastian, kjer bode s spuiskitu ministrom inost ranih del Gulloiiom podpisal trgovinsko p>gi.-U)<». sklenjeno med Špansko in Zje linjenimi državami. Pogodba je i-ia za -•be st raiii^i. Rim, 20. julija. Iv ngr- gacija za izvanredne duhovne zadeve imela je včeraj daljšo sejo, pri ktere j ■ se posvetovali o odloku papeža ta j. > ie ločitve cerkve in države v Franciji. O izidu seje se ne poroča. Paris, 20. julija. Sara Bernhard je dobila križ častne legije. Glede tega odlikovanja so se na pristojnem m« u posvetovali več let. Madrid, 19. julija. Kralj Alfonso in kraljica Viktorija sta včera; v avtomobilu odpotova.a iz La Grana v San Sebastian, Ik jer bodeta prebila poletje. Vso pot so ji» stražili orožniki, ker je Alfonso dobil anonimno pismo, s kterim se mu naznanja, da ga b do anarhisti v kratkem zopet napadli. Iz Španske pode vse inozemske anarhiste. Teheran, Perzija, 19. julija. Vzroik, da so se nedavno tukaj uprli dijaki (mulahi), je ta, ker je nekdo umoril jednega dijaka iz političnih vzrokov. Vojaštvo je upor zatrl.. i:i pri • m celo streljalo v neko džamijo. Milan. Italija. 19. julija. V Trig-gianu je pričela crožiti vest, da iščejo vladi ni o«li>osUvnei ve otrok v -ta: -sti od 4 do 10 let. Kri teh otrok b Je baje rabila kraljica Jelena, ktera je slabokrvna. Med praznovernim ljudstvom je vsied tega naravno zavladala velika razburjenost in stariši so v strahu hiteli v šole p • >voje otroke. Škodljivo meso. Washington, 19. jul. Iz Rockporta, Mass., poroča admiral Kobley D. E-vans mornaričnemu oddelku, da je tamkaj zbolelo 200 mornarjev, ker so jedli zastrupljena jetra iz Chicaga. Več nego 30 mož j<* nevarno bolnih in nekteri so celo smrtno bolni. Meso je prišlo iz Chicaga od jednetra izmed štirih velikih mesarjev, toda dognati ni bilo mogoče, so li jetra prišla tje v slabem stanju, ali so se pa na ladiji pokvarila. Vlada je odredila najstrožjo preiskavo. V San Franciscu potrebujejo delavcev. San Francisco, Cal., 19. jul. Predsednik tukajšnje Iron & Brass Foundry Ass'n., George Fredericks naznanja, da postaja potreba učenih delavcev v tukajšnjem mestu vsaki dan večja, ker se mesto izredno hitro gradi. Največje pomanjkanje del&veev je pri gradnji železnih stavb. Preskuševalna vožnja oklopnice Nebraska. Seattle, Wash., 19. jul. Tukaj se je včeraj vršila ppreskuševalna Vožnja nove oklopnice Nebraska, ktero so zgradili v ladjedelnici Moran Bros. Nova ladija je dosegla brzino 19,06 milj na uro. Pogodbena brzina je le 19 milj na uro. Sargentovo potovanje. Washington, 19. jul. Glavni nasel-niški komisar Sargent odpotoval je v Buffalo, N. Y., da obišče naselniške postaje ob canadskej meji Iz Buffala pride na Ellis Island in v nedeljo se vrne v Washington. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli se: Teutonic 19. julija iz Liverpoola s 657 potniki. Hudson 19. julija iz Havre s 47 potniki. Georgia 19. julija iz Trsta z 294 potniki. Sloterdvk 19. julija iz Rotterdama. Mississippi 20. julija iz Antwerpena. Deipeti imajo: Furnessia iz Glasgowa. Bremen iz Bremena, Georgic iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. La Provence iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. Carpathia iz Reške. Caledonia iz Glasgow a. Smolensk iz Lib a ve. Vaderiand iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Carmaaia iz Liverpoola. Francesea iz Trsta. Potsdam iz Rotterdama. Odpluli Mi: Campania 21. julija v Liverpool. Furnessia 21. julija v Glasgow. Batavia 21. julija v Hamburg. "GLAS NARODA" i-1st slovenskih delavcev v Ameriki. v redni k: Editor ZMAGOSLAV VALTAVEC. Mrtči k: Publish«; FRANK SAKSER, *>9 Greenwich Street, New York City- rfa leto velja list za Ameriko . . . $3.00 « pol I "ta............. 1.50 Ca Evropo, za. vse ieto ....... 4.50 *4 " pol leta.......2.50 M 4« « četrt Jeta...... 1.75 V Evropo pošiljamo hst skupno dve številki. *GI~A.S NARODA .zhaja vsaki dan iz-vzetasx nedelj in praznikov. "QLAS NARODA*" (.''Voice of the People") evei> dav, except Sandays and Holidays. Sabscripticn yearly $3.0C. Advertisement on agreement. gnštevilne, nego "drugod", ikjer ni aihsoluten vladar. To dokazujejo tudi dejstva. Tem povodom naj povdarjamo še nekaj, kar se dogaja le "drugod", ne pa pri nas. London and Southwestern železnica, na kterej se je pripetila imenovana nesreča, je takoj po katastrofi izjavila, da je za financijelne posledice nesreče sama odgovorna. V Angliji bodo torej dolgotrajne tožbe za odškodnino nepotrebne. Toda to se dogaja le "drugod" — a niikdar ne pri nas. .. DOPISI. Za oglase ao de=>et vrstic se plača X-centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ic natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Mor.-y Order. Pri spremembi kraja naročnikov drosimo, da se nai.i tudi prejšnje bivali-, le n^uani, da hitreje najdemo n=»slov-nka. - Dopisom in pošiljatvam naiedke "Glas \nrodu" <39 Greenwich Street, New York Citv. Delavski "mob 1 K-Iav-ii organizatorji v San Fran-ciscu -ku-ajo tamošnje neucene delavce (dniiarje) organize vat i., kar je namrn- American Federation of Labor \'-.l:i-< odlašala. Pričeli so s tem, «la i■•-anizovali pomožne delavce taličnih /t-lez.uc, kteri so potem zahtevali. da jim da ]>o £2.2-3 ita dan, 'kar >4» tudi dosegli. Kadi i ■ /.ii delavstvo ugodne pojave pnčelo -e je delavcem nasprotujoče časoj i s je jeziti in celo pri nas, v New Yorku. oz in ma 3000 milj daleč od San Fra:u-:-;<-a, izjavlja *4 Sun'': Ako se mora celo neučenim delavcem za osenruriio dnevno delo plačevati po $2.25, p menja to izdatno jjovečanje struiiw za zopet no zgradnjo mesta. — Isti list imenuje delavce, ktere hočejo >cdaj organizovati, "mob naučenih delavcev". Alio imenuje imenovani list v oči-gl« tem mi ono tolpo izkoriščevalcev v Sa:i Franca«cu. literi so stana- e v onem mestu tako povišali, da velja let:.a stanarina jedne hiše sedaj toll ko iko je pred ]>otresom veljala cel:, lii^a Kaka imena naj damo na-da! - o;;;:u uradnikom, kteri so si na-]«-. .ili žejte z denarjem, nabranim po republiki v obliki miiodarov na način, 1 k!ere^a je prišlo že do javnih škandalov .' Kaka imena zaslužijo potom o L i]-_-ovei s stavbenskimi mate-rijalaini. cwri so svoje blago tako jh>-dražili, da hišni ]K>sestniki na zopet-no irradujo svojih hiš niti mis.iti ne morejo f Teh tatov in izkoriščevalcev naša soseda "S in" :ie j>suje; tx»g obvari! ti ijudjr :ijeni prijatelji, kteri izrabijo priliko za nabavo 44opravičenih dooicK ■ I i Ijnije nis<> 4<-lavci ]a. iteri radi -plošne draginje za te»u. i. da. se jim da vsaki dan 1"» t2.2.j. m) vtK-ih g-atovih listov nava- Tudi "drugod". Kadarkoli ^e pri nas zgodi kaj senzacijo nel nega na polju korupcije ali |>a iia polju nesreč v tovarnah in na ž«';.'/nicai. a.i drugod, tako da se s tem Lavi v"se javno mnenje — potem se j»o časopisju takoj zatrjuje in dokazuje, da 44drugod" tudi ni boljše, ker se kaj tacega dogaja po vseh deželah. — T:«la kar se tiče tozadevnih podatkov «ni 44drugod", se običajno takoj dožene, da se oni dogodki z. nrtšii-mi ne morejo primerjati. Slučaji, kteri 6o pri nas takorekoč na dnevnem redu, se x""ip«-*te sicer tudi "drugod", toda ved no le kot izjema. Ko se je nedavno v Angliji pripetila znana katastrofa na železnici, pri kterej je zaglavilo mnogo Američanov, je ameriško časopisje porabilo to priliko, da je tem povodom zagovarjalo varnost na naših železnicah, iktere so bas radi nesreč na skrajno slabem glasu. Časopisje je pisalo, da se tudi "drugod" dogajajo nesreče. Da temu ni tako, smo baš te dni v "Glasu Naroda" dokazali v članku, v kterein smo raz-mo t rival i železniške katastrofe pri nas in drugod. Toda mnogo ljudi je vsled zgoraj omenjenega časopisja sedaj prepričanih. da se "drugod" dogajajo ravno tatko nesreče, kakoispri nas. V deželi, v kterej je kapitalizem absoluten vladar in kjer imajo »človečka življenja najnižjo vrednost, kakor pari nas v Zjedinjenih državah, so naravno tudi katastrofe bolj mno- Richwood, W. Va. Dragi "Glas Naroda":— Na stotine Slovencev prihaja vsak mesec za kruhom v to deželo. M nogo jih je namenjenih v kraje, kteri so že preob.judeni, mnogo jih pa sploh ne ve. kam bi šli. A našem kraju je dobro delo in se l»ode delalo vsaj še deset let. Delo je v gozdih in dnevna plača je $1.75 olje. Na ruševinah bodo nastale lep-se in krasnejše zgradbe, kot so bile prej. Naših rojakov je precej tukaj in kar je glavno — prijazni so. Rojaka povsod z veseljem sprejmejo. Zato se pa vsi dobro razumemo med seboj, marsiktero rečemo v okviru vinskih goric in marsiktero zapojemo. Sicer ni Še vse popravljeno, a delo hitro napreduje. Manj poškodovane !:>še so zt popravljene, salooni povsod odprti; vse kaže, da bodemo videli v par letih lepše in krasnejše mesto. Pozdravljam vse rojake in rojakinje! Fani Rifel. Ali vsega tega nimamo! Mi nimamo svobode, pri nas upravlja samovolja pojedinih uradnikov! Pri nas v naši domovini ima vsaki švabski priseljenec več pravice, nego mi! — Evo vam dejstev, ki jih hočem resnično povedati o naših gozdih. V Bosni in Hercegovini je mnogo šum, ki jih je naša vlada prodala tujim tvrdkam. In te šume se sečejo neusmiljeno. Delavci v šutmah, ki so domačini, služijo po 30—SO novčičev, a delajo neumorno od solnčnega vzhoda do zahoda. Tujci, tki tudi delajo v teh gozdih, pa imajo dnino od 3 do 5 kron na dan. Delavstvo je začelo protestirati proti temu in zahtevati povišanje plačila, da bi mogli tudi delavci koristiti svoji hiši, ženi, deci, staremu očetu in materi, ki sta uprla oči na zaslužek svojih sinov. Zaustavili so delo, prosili povišanje plačila, ki ga pa niso dobi.i — v svojo nesrečo. Gozdne tvrdke videče, da je bosen-ski siroti dogorelo do prstov in da jej je že preveč te ikri vice, so pozvale — orožnikov, ki so začeli z golimi bajo-neii tolči in mučiti zlostavljeni in o-gorčeni narod. Vlada je poslala orož-ništvo in vojsko, da napravita "red" v deželi, čeprav nereda — niti ni bilo! Sedaj je zavladalo obsedno stanje, začelo je pokanje in začele so aretacije po deželi. Narod je zahteval zaščite in povišanja plačila za svoje krvavo delo. Vlada pa je to označila kakor punt v deželi, označila ikakor demonstracijo, kakor revolucijo!..... Revni narod pa niti mislil ni na to! In tako pravično gibanje so udušili bajoneti vojske in orožnikov! To ubijanje naroda, alko se ne sme niti ribati, ako ne sme niti tožiti radi krivice! To je žalostno! S takimi zahtevami po povišanju plačila s ozačeli v Sarajevu, v Mostam, Trebinju, Zenici in tako dalje. Ali po vso d i se je zvršilo tako, da so ostali žalostni spomini po vsej našej deželi. Kar se tiče šum v Bosni, imajo tudi begi in kmetje svoje šume, ali gozdna uprava ji mne dopušča, da bi brsz nje dovoljenja kaj spravili domov iz gozda. A ,ko narod vidi, kako se sečejo in podirajo tisti gozdovi, ki so jih čuvali in negovali njegovi dedje in pradedje, dočim ne more dobiti niti poštenega zaslužka v teh šumah — vsaj takega kakor ga dobivajo drugi, ki niti ne bi smeli imeti tu kalke pravice — ko narod vidi to, mora biti ne-zadovolje in ogorčen! Mi prosimo za svobodo in pravičnost v naXi domovini. Dovolj je, da re reči: "Tu Košut, tam Ilabs-burg"! On pa da se je odločil za po-lednjega in peva stavo avstrijski premoči na Balikanu (primer: Bosna). On pravi nadalje, da je za veliko Avstrijo le zato, 'ker se v njej more oživo-tvoriti velika Hrvatska. O, siromašni Kršnjavi! Ni čudo: ta človek je prestopil 60. leto, pa ga že nekoliko zapušča duševna svežost. Našemu novinstvu ne treba, da bi se dalje bavilo s talkimi zaključki te padle Khuenove veličine, ker taka politična naivnost meji s spletko, ki bi jo radi spletli v Hrvatski tisti višji krogi, kterim sedanji odnosa j i v Hrvatski ne dajajo miru. Sreča je le, da smo takoj spoznali to spletko kakor — spletko. Tomašič, ta stari intrigant, je pa mislil, da je prišel čas za to, da kuje kapital iz naiključkov Kršnjavega. Videl je, kako Kršnjavi udarja v veliko-avstrijske žice, pa je hitro napisal, kako da so današnji naši politilki sami '' Grossoesterreieher'' in le ostanke Cast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalma pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, CaL; Mat. C ambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančie, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle nogejjn telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uš»s, oglušenje, vse bolezni na oceh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Bojaki Slovenci Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovenskj katoiiSk a podp. društvo Gr JO svete Barbari Za Z]edln]ene državo Severne Amerike, Sedež: Forest City-, Pa. JfiiftCflfSorirano dne 3!. januarja 1902 v- državi Penrw.vc -0-0- ODBORHTU: Predsednik: JOSIP ZALAR. ml., Box 647, Forwt Oiky, Wa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3. Mooa Ku, Fa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa.____ H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Oity, Pa. Blagajnik: MARTIN MTJHIČ, Box 537, Forest Oity, Wh. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIB.NAT, Box 81, Durvea, P*. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomas, Ta. FRANK SUNK, P. 0.. Luzerne, Pa. Resna beseda rojakom "narodne stranke" da so pravi odu-.sevljeni bori* elji za skupnost z j\fa- djari. Računal je? da ta njegov čla- ! ' _q_ nek izzove burjo v madjarskem novin- | tt , . , . stvru pai', da nam od zgoraj pošljejo!, Vedno.sf ^ajo m ustavljajo zopet kakega komisarja! kiuv.de i ! ^ff1?" kteri , , i gostobesedno obecajo ze o "hitro" in staro prakso. Ali na njesrovo ne-1 v... . , J . 1 u ux - • t-1 t i • . x ceao pošiljanje denariev v staro do-sreco je bilo madjarsko novmstvo bo- J u » . . „ . . : movino. Kolilko je med obečaniem in le poučeno o ulos^ Ivrsnjavesra m To- - . » ... J - , , .. " . .... resnico, se je zalibog ze mnosro roia-masica, nego je ta dvojica m misliti , 0 Jlno zadovoljnega z napredkom naše Jednote. Upamo, da do prihodnjega Jednotnega zborovanja prihodnje leto v La Salle, 111., bode naša Jugoslovanska Katoliška Jednota štela več kot 5000 ildov, ker prihajajo vedno prošnje za vsprejem od novoustanovljenih društev. Tudi pri starih društvih se število članov lepo množi. Opomniti pa moram uradnike Ikra-jevnih društev, da v prihodnje malo bolj natančno izdelujejo svoja mesečna in polletna poročila na glavnega tajnika; to velja zlasti za ona dru-Atva. ktera ne pošljejo včasih nobenega poročila. Ta društva naj skrbe, IkkIo v bodoče bolj redna. Red je podlaga-vsakemu napredku in je po-treben posameznikom, zlasti pa dru-štvam, ktera morajo polagati javnosti svoje račune. Pozdravljam vse brate in splošno vse rojake. S spoštovanjem Vam ud an i FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora J. S K. Jednote. DR0BN0STI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 3. jul. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 1S7 Slovencev in Hrvatov. Žrtev alkohola. Dne 4. jul. zjutraj [ lu potem umrl. Macchietto je doma iz Auronze v belunskem okraju. Zgraditelj savinjske železnice — umrl. Dne 1. jul. je v Trstu umrl in-žener in stavbni podjetnik Edvard F. Ivlemensiewicz, ki je v teku osmih mesecev zgradil železniško progo Celje-Velenje. Bil je pri ljudeh zelo priljub- li v Figovčevem hlevu v Ljub- Ijen. Ijani mrtvega 441etnega delavca Franceta Ivana, rodom iz Velike vasi pri Kamniku. Zadela ga je kap vsled pre-obilo zavžitega alkohola. Požar. Dne 29. jul. je pogorelo go- Otroka našli zakopanega v pšenici. V Vrtojbi na Goriškem našli so na neki njivi v pšenici truplo ubitega o-troka, ki ga je lastna mati takoj po porodu usmrtila. Truplo je ležalo v xlarsko poslopje in hlev Franceta 1 pšenici že kake tri tedne. Sumijo neko ovka v Hrašah pri Vipavi. Zgorelo tudi osem goved. Škoda je velika in deklo, da je storila ta brezsrčni čin. S kamnom po glavi je udaril v Go- ne določena. Vovk je bil zavarovan rici mizar Humar kočijaža, ki je u-za 5600 KL služben pri vitezu Tosiju v Sovod- Dva poskušena vloma. V Ilfvski Bi- j njah. Tosiju je bilo pokradenih več strici so aretovali brezposelnega pe- buteljk vina. Sum je letel na Humarja kovskega pomočnika Petra Kavčiča ^ in ker je kočijaž nekaj takega govoril iz ptujske okolice in Štefana Schae- o njem, ga je ta napadel s kamnom, ftrja, p;.-arja iz Vukovarja, ker sta da je moral iskati pri zdravniku pora sumu. da sta vlomila pri trgovcu moči. Premrovu v Št. Vidu in Francu Žva-j Albanski vodja ustašev aretovan v utu v Vilovšcah pri Seenožečah, a Trstu. Kakor se je šele zdaj zvedelo, so 5. junija v Trstu aretovali znanega albanskega vodjo ustašev Kini Mati so ju še pravočasno prepodili. PRIMORSKE NOVICE. Koksa. Aretacija se je izvršila na od-Poskušen samomor. V Pulju si je redbo notranjega ministerstva in na pognal kroglo iz revolverja v glavo prošnjo turške vlade. Kini je prišel mornar Janos Loszar. Prenesli so ga iz Kotora v Trst pred tremi meseci z takoj v vojaško bolnišnico; zdravnik (lepo žensko Terezijo Asta po imenu, je konstatoval nevarno rano. Vzroka Delal je tu pri novi železnici in imel poskušenemu saraomoru se ne ve. na stanovanju več Albancev. Turška Ožgala se je 181etna dekla L. Mo- vlada je že pred tremi leti razpisala solo, ki je služila pri Beltramu v Tr- tristo turških funtov nagrade onemu, stu. Unel se je terpentin, ko je pri- ki prime Kinija, za njegovo glavo pa da tvarino za čiščenje parke- sto funtov. Dasi je prišel Kini celo v tov, in jo ožgal po objazu, po prsih, po trebuhu in nogah. Prenesli so jo takoj v bolnišnico. Skader, kjer je izvrševal maščevalne akte, vendar ga turška vlada ni mogla prijet;. Kini je silen sovražnik Umor. V neki gostilni v Volčji Dra- Turčije. Ker je prejšnji vodja alban-gi na Goriškem je ustrelil Lah Mac- skih ustašev Nozkola v nekem boju s chietto-Nascinbene kmeta Alojzija j Turki padel, stopil je Kini na njegovo Kebra. Sprla sta se zaradi malenkosti mesto in napadel nekoč pri Skadru in naposled še zaradi narodnosti. Laha je to tako razkačilo, da je tekel do-mov po samokres in trikrat ustrelil turško vojašnico in pobil šest ali sedem Turkov. Zadnje mesece je bil v zvezi z Borisom Sarafovom. Dvomi na Kebra, ki j« v goriški bolnici kma- se, da bi Avstrija izročila Kinija Tur- čiji, ker ni med tema državama nobene take pogodbe. Napad. 231 e t nega modelirja v ladjedelnici sv. Marka v Trstu Jos. Bajea, je livar Anton K. napadel z nožem in ga težko ranil po obrazu in roki. Napadalca so aretirali, Bajca pa prepeljali v bolnieo. ŠTAJERSKE NOVICE. Star ženin. Na Frankolovem se je poročil dne 25. jun. 84 let stari ženin Marko Parožnik s 47 let staro nevesto Terezijo Sloser. Imenovani je bil že dvakrat vdovec ter brez otrok popolnoma sam. Vsled tega se je spomnil, da človeku ni dobro samemu biti in si je kljub svoji starosti še izvolil to-varišico. Pod posteljo se je skrila. Dne 30. junija zvečer se je prikradla neznana ženska v podstrešje hiše št. 5 v Mlinski ulici v Mariboru in je odnesla razne stvari. Ko je s svojo "robo" odhajala, so jo stanovalci zapazili in začeli zasledovati, vendar se je tatici posrečilo v nekem stanovanju izginiti, tako da je bilo vse iskanje zastonj. Končno so jo vendar našli pod posteljo skrito in jo izročili redarju. Tatica je že večkrat kaznovana 231etna Antonija Kol-leritsch iz Ptuja. Dali so jo pod ključ zaradi tatvine iz navade. Nemški list poginil. Radgonski nemškutarji so izdajali svoj "Rad-kersburger "VVoclienblatt", ki je pa po 26. številkah storil žalosten konec. KOROŠKE NOVICE. Predrznost celovškega župana Neu-nerja. Dne 30. jun. se je izvršila zaprisega novega celovškega župana Xeunerja. Nas bi ta stvar prav nič ne brigala in ne omenjali bi o njej niti besedice, Če bi ne bil Neuner pokazal ob tej priliki svoje velikanske predrznosti in nestrpnosti. Neuner je namreč prosil deželno vlado koroško, naj stopi energično nasproti agitacijam tujih ljudi, ki hočejo vpeljati v uradih na Koroškem nerazumljiv jezik in vtisniti celo Celovcu "unserer kern-deutschen Stadt" znamenje dvojezič-nosti. Tako govorjenje je skrajna predrznost in če se celovški župan ne sramuje teh svojih besedi, ga pomiluje-mo iz dna srca. Ako je Neuner tak ne-vednež, da ne zna drugega kot samo nemščino, še ni nikjer zapisano, da so na Koroškem sami Nemci. Ako on ne razume slovenščine, razume jo tretjina koroškega prebivalstva, ki je slovenska. Ako pa Neuner trdi nadalje, da je Celovec "eine kerndeutsehe Stadt', je pa s tem pokazal, da je kaj malo sposoben za celovškega župana, ker še ne ve, kake narodnosti ljudje žive v Celovcu. HRVATSKE NOVICE. Moža s sekiro umorila. Pred sodiščem v Požegi je bila obsojena Smi-ljana Ivekovič iz Komušine, ki je ponoči s sekiro ubila svojega spečega moža, ki jo je zvečer kregal, ker je žena imela neko razmerje in jo je radi tega opetovano pretepal. Zena-mo-rilka je bila obsojena v petletno težko ječo. Nehvaležnost je plačilo sveta. Poljedelec Štefan Mihaljevič iz Lupogla-va na Hrvatskem je vozil pijenega J. Maloviča. Temu pa vožnja ni bila všeč, zato je potegnil samokres in u-strelil na voznika, da ga je težko rani!. — Dva zoba je izbil v Trnju na Hrvatskem deček Mijo Kirin bratu Ju-raju, ko sta drug v drugega lučala kamenje. Trgovec ustrelil trgovca, ker mu je bil dolžnik. V Pregradi na Hrvatskem je trgovec levičar ustrelil trgovca Korana in nato še sebe. ker je bil Koranu dolžan 14,000 K, za ktere ga je ta vedno priganjal in mu jih Levičar ni mogel plačati. Pod vlak se je vrgla lTletna deklica Ač blizu Brezrike na Hrvatskem. Vlak ji je odtrgal glavo in roke. Vzrok samomora ni znan. Divja krava. V Petrinju na Hrvatskem je neka sedemletna krava na-bodla na roge hčerko gospe Jelisave Dražetič in jo nosila in stresala toliko časa, da je dekle nezavestno padlo na tla. Upajo, da deklica ozdravi. Krava je bila doslej popolnoma normalna. BALKANSKE NOVICE. Kobilice. Iz Bukarešta poročajo od 27. jun.: Prefekt v Tulci je obvestil vlado, da se je na donavski delti pojavil velik roj kobilic. Radi tega preti žetvi velika nevarnost. Ministerstvo je odredilo 100,000 frankov za uničenje kobilic. Dogodki v Macedoniji. Iz Carigrada javljajo, da so velevlasti nastopile v Atenah jako energično proti proti divjanju grških band v Macedoniji ter la so velevlasti zažugale, da one posežejo vmes, ako ne bi hotela Grška nič storiti. Ta energični nastop vlasti je napravil v Atenah tolik vtis, da so ministri izjavili, da hočejo divjanje band zaustaviti. — Iz Belegagrada pa javljajo, da je neresnična tista vest, ki so jo razširili razni listi, in ki trdi, da se v Nišu v Srbiji zbirajo srbske bande z namenom, da udro v Macedo-nijo. RAZNOTEROSTI. Dijaki vlomili v stanovanje profesorja. V Devi na Ogrskem je petorica dijakov vlomila v stanovanje profesorja Egveda. Dijaki so si vzeli svoja spričevala zrelosti, a poleg tega odnesli tudi nekoliko dragocenosti. Suša na Španskem. Kakor javljajo iz Madrida, vlada v Španiji silna suša. Mnogo ljudi je že vsled silne vročine zblaznelo. Največ takih slučajev se je zgodilo na ulici, od koder so jih morali potem šiloma odvesti v norišnico. Vsi zdravniki so ogromno zaposleni z ljudmi, ki imajo solnearieo. Poleg tega preti tudi lakota, ker polja silno slabo kažejo. Nemoralen učitelj. V Vigevanu na Laškem so zaprli učitelja, ki je fotografiral svoje učenke v pohujšljivih pozicijah. Neko dekle je iz sramu, da se je stvar izvedela, skočilo v vodo in utonilo. "Chartreuse." V Grenoblu so prodali na javni dražbi premoženje kar- Potovanje srbskega kralja. Kakor javljajo iz Belgrada, se ne potrjuje vest. da kralj Peter obišče svoje sorodnike v Petrogradu in v Rimu. Program kraljevega potovanja še ni določen, toda na željo Rusije obišče kralj Peter najprej avstrijskega cesarja. Odgovor srbske vlade na avstrijske zahteve. Srbska vlada je naznanila avstrijski, da sprejme avstrijske predloge za provizorično trgovinsko pogodbo. ki naj ostane veljavna do konca 1. 1906. oziroma, da ne sklenejo de-finitivne trgovinske pogodbe. Nadalje naznanja, da hoče naročiti pri avstrijskih industrijcih blaga v vrednosti 26 milijonov frankov, oziroma še več, ko razširijo srbsko železniško omrežje. Prosto roko si pa pridrži glede artilerijskega materijala. tuzijancev, ki so izdelovali, dokler jih niso pregnali iz Francoske, znani liker e'Chartreuse". Likerjeva znamka je bila prodana za 629.000 frankov. Bolgarski knez Ferdinand obišče tudi letos Marijine vare. Čuje se, da se o tej priliki sestane z angleškim kraljem in avstrijskim cesarjem. Štirinajst oseb ubila strela. Viharji so napravili v Šleziji velikansko škodo. Strela je ubila 14 oseb. Kako potujejo kronane glave. Rimski list '' Messaggero " je priobčil podrobnosti o nedavnem potovanju italijanske kraljeve dvojice v Aneono, kjer so nameravali anarhisti izvršiti atentat. Za varnost kraljeve dvojice je skrbelo v Anconi 280 detektivov, 500 redarjev, 800 karabinijerov in !)0()0 vojakov. Policija je najela vse balkone, ki gledajo na ulice, po kterih sta se vozila kralj in kraljica. Na najetih balkonih so stali redarji. Razun tega je policija zaprla začasno okolu 90 sumljivih oseb. Velik orkan na Ogrskem. Kakor poročajo iz Veszprima, je velik orkan provzročil ogromne škode; mnogo liiš je bilo poškodovanih ter je bilo ranjenih tudi več ljudi. Stotnija vojakov zastrupljenja zaradi uživanja konservnega mesa. V Melunu na Francoskem se je prva stotnija 31. pešpolka vsled pokvarjenega konservnega mesa zastrupila. Stanje 15 vojakov je nevarno. VABILO NA NAROČBO! Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c. Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti. 'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri so bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo. 'GLAS NARODA* je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista cenej«. Osobje nas veliko velja in vse druge tudi. Ml ne igramo 'va banque' — ČE GRE, GRE — ČE NE PA POJ-DEMO MI, kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni urnagrani konkurenci. Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleh erni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča*; dobro Btvar je pa treba plačati 'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov. Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje I Upravništvo •GLAS NARODA'. POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske dege in za doge sa kadi Posodimo tudi potrebni denar sa Izdelovanje dog. Ako imate doge na predaj, pilite nam, naii pogoji so ugodni k OLIVEN 00. P. O. Bex 5M. POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS4 Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor : boleznina plučah, prsih, želodcu, crevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, no<=u, glavi, nervoznost, živčnebolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni^ pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno preživljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto m pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onamje (samoizrablievanja), šumenje in tok iz u?es, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ah prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastemčni glavoboli, neredno mesečno či£čen;e, beli tok, bolezni na maternici i. t d kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tiljne spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij Citane popol- noma tajno.) o Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr E. C. Collins M. I. i3 katero dobi vsaki zastonj, ako posije nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. A nt. Klapčlč, Box 183, Barberton, O. Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St, New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins ' New Vork. Leto je minilo, kar ste mi posijali Va5a zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor CoUins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše dru^e medecine ponucalo, noht nih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je či^to popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse Tasebolezni, trpienja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: ČEVLJARJA IŠČE J. E. Kenkel, 30S Central Avenue, Great Falls, Mont. . Mlad Slovenec, ki je zmožen angleščine in vešč dela v "shoe štoru", se lahiko obrne pismeno do 1. avgusta do omenjenega gospoda. Mesečna plača $75.00. (18-20—7) Rojaki, naročajte b® na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki JClMnnai! iHlffimmlfl!.....................mill'.....rfln .lOsu,,«!^. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. Moj SALOON se nahaja pod it 409 W. Michigan St., m ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso aosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago tavljam. S spoštovanjem) JOSIP SCHARABON, 409;w. Michigan St., DULUTH, MINN. jnmflp "iipwiip^'flii'Miii!!!!, ''.fl.'Hipii'.ilBi.iuiiipi^iijri Pivi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki©) j Zdravimo vse fplučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, 9 vratne, krvne in kežne bolezni, mrzlico, re\ matizcm, jetiko, jj sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e^ropejsko l| in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah- 1 ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem j predpisu. Kecept je vsakemu bolniku na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. — . Ordinacijske ure so vsaki dan od 0 zjutraj do f. zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od '."zjutraj do 1 popol THEIWORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST..7th STREET, NEW YORK, N. Y. i , . . . ... I'ligunnpn'-ap""HF r | ^»^T^ ^ ^ | ^ ^ ^ Telefon 20,34. Frank Petkovšek ; \ 214-718 Market Street Waukegan, III. 1 priporoča rojakom svoj j ^SALOON,^! V kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter 1 ima na razpolago fine sniodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže 'groce- 1 rije po nizkih cenah. ^ Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v isew Torkn. a Pozor Slovenci in Hrvati! Na milijone ljudi si je izdravilo potenje nog s KNEIPPOVTM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Moaisignore Sebastijan Kneippl Samo jedekrat v tednu na-prašite nogavice s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vro čini vedno hladne, suhe in zdrave! Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo leto. Kdor želi omenjen prašek, naj nain pošlje $1.00 in mi mu takoj pošlemo istega. JAKOB VAHCICJ& CO.,; 850 Second St., Steelton, Pa. (12-7—12-8 v d) FRXEDLAENDES Sforepart La. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelov&ni* in popravljenje harmonik. Qelo ne pravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpei no in dobro. Cene trivrwtnih od $23 do $45. Plo3£e so is najboljšega ein k a. Izdelugem tudi plošče k al umi nija, nikdja ali medenine. Cena trije od $46 do $80. Kje sta GAŠPER GREGORČIČ in JURIJ KOSTNXK? Kdor bi slučajno vedel kaj natančnejega o njih, naj sporoči sorodniei: Fanny Rifel, 2659 Folsom St., San Francisco, Cal NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON ,V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST. To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami. i Pogovorite se z menoj lahko po domaČe; telefon štev. 2213—M Iowa Thone. Občevalni jezik: slovensko, hrvst-j &o, slovaško ali nemško. > Za nmogoforojen obisk se cenj. tu j ako m toplo priporoča Alojzij Češark 59 Union Ave., Brooklyn, N, Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, (Sifltarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in podnčljivih knjig. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^* Zmodernlm kogljiščom, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedne prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča « , Mart»n Potokar Anton Flori, ' lastnik gostilne 564 So. Center Ave. Chicago, III, r "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. Ali ni to lahkomiš- ( Nadalje van je.) Midva res to storiva in se prepričava, da ni nobenega življenja več v njem. Hawkins pravi z globokim, zelo globokim vzdihom: •'Ta mi je dal opraviti, ta stari, krvoločni vol. Krava bi bila prijaznejše v menoj delala. Seveda, volti se gotovo ne sme pripisovati, da bi bil ladylike, lii-hi-hi!" "Kaj mu je v glavo padlo, da se je z vami poprijel?" "Ali niste videli?" "Ne." , "Jaz ustrelim kravo in ustavim konja prav pred bikom. S tem sem se mu zameril in vzel me je takoj na piko. Pošljem mu sicer hitro drugo kroglo, ktera mi je bila ostala še v moji liddy. toda to ga ni napravilo nič pametnejšega; kazal mi je tako veliko naklonjenost, da mu nisem mogel v tem biti kos. Tako me je preganjal, da mi ni bilo mogoče nabasati vnovič puška,; zato jo vržem preč, ker mi ni mogla koristiti; s tem sem pridobil prostejše roke in sem lažje vodil konja, če se ne motim. Ubogo kljuse je napelo vse svoje moei, a se vendar ni moglo rešiti, "Ker ste napravili nagel, osodepoln ovinek. Vi bi bili morali jahati v velikem krogu; na ta način bi bil konj rešen." "Rešen? Govorite kot velik človek. Tega bi človek od green horn a ne pričakoval." "Pshaw! Greenhomi imajo tudi svoje dobre strani!" "Da, če bi vas ne bilo, ležal bi sedaj prav tako razmesarjen in raztrgan, kot moj konj. Pojdiva do njega." Kil je v zelo žalostnem stanju. Čreva so mu visela iz preparanega trebuha ; h rope 1 je od bolečin. Sam poišče svojo puško, jo nabaše in mu pošlje kroglo odrešenja. Nato mu odveze vajeti in sedlo ter govori: "Zdaj >e pa sam napravim konja in sedlo na hrbet privežem. To pride od tega, če se človek z volmi preganja!" Dobro. Kje si pa dobite sedaj druzega konja?" vprašam. "To je najmanjša skrb. Vjamem si jednega, če se ne motim." "Mustanga?" "Da. Bivoli so tukaj; pričeli so svoje potovanje na jug. Brez dvoma se tudi mustangi kmalu pokažejo; to dobro vem." "Smem biti poleg, kadar si ga ulovite?" "Gvtovo. Vi se morate tudi nekaj učiti. Toda sedaj pojdi/a. Pogledati si hočeva starega bulla. Mogoče še živi. Taki Matuzalemi imajo izredno trdo življenje." Greva polagoma tja. Žival je bila mrtva. Ko je ležal mirno pred nama, za mogel sem še natančnejše pregledati velikanske dele mogočne živali. S&mpregleduje bika od vseh stranij, dela nepopisne obraze, stresa z glavo in pravi konečno: "Nerazumljivo, inipolnoma nerazumljivo. Teste li, kam ste ga zadeli?" "Torej kam?" "Baš na pravo mesto. To je silno stara žival in jaz bi si bil gotovo desetkrat premislil, predno bi pričel boj. Ali veste, kdo ste vi, Sir?" "Kdo?" "Najlahkomišljenejši človek na svetu." "Oho!"' "Da, ponavljam: najlahkomišljenejši človek na svetu!" "Lahkomiselnosti nisem zapazil pri svojih slabostih." "Vsejcdno. Ste pa sedaj ž njo bratovščino pili. Razumete! Jaz sem vam bil zapovedal, da ne dvignete svojih rok proti bivolom, ampak da ostanete lepo v grmovju skriti. Zakaj me niste poslušali?" "Sam ne vem." 4' Tako. Vi nekaj delate, ne da bi vedeli za vzrok! ljeno ?'' » "Ne vrjamem. Najbrže sem imel zadostno vzroka." "Pa bi vendar morali vedeti zanj!" "Mo-ofe je to, ker ste mi vi nekaj zaukazali; ukazovati pa si ne dovoljujem." "Tako! ( e človek dobro z vami misli in vas opozarja pred nevarnostjo. pa mu kljubujete in jo še iščete?" "Nisem prišel na zapad, da se ogibljem nevarnostij." '"iiobro. Toda vi -te greenhorn in se morate paziti. In če že niste hoteli mene ul>ogntir zakaj ste se spravili baš na tega velikanskega bika in ne na kako kravo?" "Ker je bilo to junaško." "Junaško. Tak greenhorn hoče igrati tukaj vlogo junaka, Če se ne motim, lii-hi-hi!" Smeja! se je, da se je držal za trebuh ter nadaljeval: "Ce ste si že na vsak način utepli v glavo, da morate igrati na zapadu vlogo junaka, vam povem, da ste sposobnejši za Pavliho. Zaljubite se v kravo, sedite vsak večer v žarkih zahajajočega solnca in čakajte." Dokler iz višine Pride vam v doline. In še tedaj postanete lahko nekega večera truplo, nad kterim se bodo razveseljevali Coyoti in jastrebi. Kadar pravi westman kaj počne, ne vpraša, kaj je junaško, nego kaj je koristno zanj." "Ta slučaj je bil potem pravilen." "Ta? Kako?" "Bivola sem si izbral, ker ima mnogo, mnogo več mesa kot krava." Zre me nekaj časa osupel ter zakliče konečno: * " Mnogo več mesa? Ta mladi mož je streljal bivola zaradi mesa, hi-hi! Mislim -i. da ste dvomili nad mojo korajžo, ker sem si izbral le kravo?" Teira ne. dasi se mi zdi bolj junaško, če si kdo izbere močnejšo žival." "Jn bikovo meso jesti? Kako izredno pameten človek ste, Sir! Ta bik ima gotovo svojih osemnajst do dvajset let na hrbtu; obstoji iz kože, mnogih kosti j, živčevja in kit. Kar je mesa, že več meso ni, ker je tako trdo, kot ustrojeno usnje; če ga pečete ali kuhate celt* dneve, ga vendar ne l»odeie mogli jesii. Vsak izkušen westman ima rajši kravo, ker je nje meso mnogo mehkejše in polnejše. Zdaj vidite torej, kak greenhorn ste. Nisem utegnil paziti na vas. Kako se je pa pričel vaš lahkomiselni napad na bika?" Povem mu vse. Ko končam, me premeri z velikimi očmi, strese glavo in me pozove: "Pojdite okrog in poiščite svojega konja. Rabiva ga, da nama nosi meso, kterega misliva seboj vzeti." Jaz. ga ubogam. Odkrito rečeno, bil sem razočaran nad njegovim obnašanjem. Poslušal je moje pripovedovanje, ne da bi kaj rekel. Jaz sem bil pa uverjen, da dobim za gotovo priznanje, če tudi tako malo. A mesto tega ne reče ničesar, nego pošlje me po svojega konja. No, kljub temu nisem bil hud nanj, ker nisem bil jeden tistih, ki bi za svoje delo hvale iskal. Ko pripeljem konja, klečal je Sam pri kravi, ktero je bil ustrelil on; spretno je odstranil kožo in izrezal stegno. "Tako," pravi; "danes zvečer bodemo imeli pečenko, kakeršne nismo že doliro jedli. To stegno naložimo vašemu konju; jedli ga bodemo samo jaz, Vi, Will in Dick. Če se bodo dragim sline cedile, pa naj pridejo sami po kravo." "Če jo med tem časom ne pojedo ujede in druge divjačine." "Tako? Kako ste vendar pametni. To se razume samo ob sebi, da jo pokrijenu? z vejevjem in naložimo kamenja nanjo. Potem ne pride nobena manjša žival do nje, razun medveda ali kake druge velike zveri." Vre že m torej močne veje v bližnjem grmovju in znesem precej kamenja. Pokrijeva kravo in obloživa nato mojega konja. Pri tem poizvedujem: f "Kaj naredimo z bikom?" "Z bikom? Kaj naj bi se moglo storiti?" "Ali se ne da prav ničesar porabiti?" "Prav ničesar." "Tudi ne za usnje?" "Ali ste strojar? Jaz nisem!" "Čital sem, da se kože ubitih bivolov skrijejo in prav lepo ohranjujejo v takozvanih caches!" (Dalje prihodnjič.) < Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem irf čuditi se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Kabil sem VaS Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z Zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, 111. Na vsaki steklenici je tnaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. R1CHTER «Sfc CO. 215 Pearl St.. New York. morem BRZOPARNIKE francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer: V Havre : La Bretagne. .19. jul. ob 10. uri dop. La Provence.. 26. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine..2. avg. ob 10. uri dop. La Goscogne. .9. avg. ob 10. uri dop. La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg. ob 10. uri dop. La Savoie... .30. avg. ob 10. uri dop. V Bremen : Ivronprinz TVilhelm 31. jul. ob 11. uri dopoldne. Kaiser "Wilhelm der Grosse 7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II. 21. avgusta ob 6. uri zjutraj. V Hamburg: Deutschland. .26. jul. ob 8. uri zjutr. Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Carpathia........3L julija opoldne. Slavonia----28. avg. ob 11. uri pop. Parniki Anstro-Americana-črte: Francesca........28. julija opoldne. Sofia Hohenberg.16. avgusta opoldne. Gerty..........25. avgusta opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Khvnland. .21. jul. ob 10.30 dopoldne. Vaderland.28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland----4. avg. ob 3.30 popoldne. Zeeland----11. avg. ob 10:30 dopold. Kroonland. .18. avg. ob 2.30 popoldne Vaderland----25. avg. ob 8.30 zjutraj V Hamburg: Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika..2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluecher. .9. a*g. ob 9. uri dopoldne. Aug. Victoria. .16. avg. ob 2. uri pop. Amerika......30. avg. ob 2. uri pop. V Rotterdam : Rotterdam----25. jul. ob 10. uri dop. Potsdam.........1. avgusta opoldne. Noordam----8. avg. ob 6. uri zjutraj. N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. .2p. avg. ob 10. uri dop. Ryndain----29. avg. ob 10. uri dop. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK 8AKSER 109 Greenwich St., New York City. NAZNANILO. Rojakom ▼ Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BATJDE KA, stanujoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v za!ogi raznovrstne slovenski knjige. Upravništvo "Glasa Naroda". Gomoagnie Generale Transatlantic. |Francoska parobrodna družba.| NAZNANILO. Roj?.kom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA mL, P. O. Box 547. Dotičnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju. V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig. Uradne ure: vsak dan od 6. do V2S. zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muhiča, Forest City. Pa. Uredništvo in upravništvo. "Glas Naroda" Deutschland. .23. av• "La Bretagne"...... " ...................^ » " "La Champagne" .............................f'S?" ŽT " "LaG—^.......;; l'!Z ;; - Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. vrb dopoludn« iz pristanišča št. 42 .North Kiyer, ob Morton St, N.J. •H IorI UVV 2o jUlija 1906' *LA SAV0IE 30. avg. 1906. LA LORRAINE 2. avg. 1906. *LA PROVENCE 6. sepl. 1906, La Gascogne 9. avg. 1906 *LA LORRAINE 13. sept. 1906. •m Satv. i6' aV~ 19°6' *LA T0URA1XE 20. sept. 1906. LA TOURAINE 23. avg. 1906. *LA SAVOIE 27. sept. 1900.. Parnima 2 zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. \M. W . Kozminski, generalni a{»ent za 2*pad. ' 1 Ueerborn i« t Chltf^o, lil- Spominjajte «* raznid prilikah naše prekoristn« družb« n. Cirila is Metoda v Ljufljaail Mal poloti d« domu aa oltar! („ 4 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! CUNARD LINE pARNiK! /VIBO TRSTOM, REKO iN NEW Y0RK0M. PIKNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBTT PROSTO* MS.OTV ZA SETANJfi POTIOXO* TKETjVb* UkZ&Zt, CAMTHIASf lir iTrniTri °(]i»Ii|je \z New jmVOSIA PAIOMA j tTLTONlA* SLaVONIA m PANNON5.4 parrnja na a,a rs fafea Ti panufci so napravljeni po j novejšem kroiu m zeio priMadja. a® tret-j; razred. /KDILA so dobra i i potnikom trjJcrat na da» ur *i»\> postrežena '7ožnjc - He Canard Steamship Co.. Ltd., M Sew ?srk 126 State St Bostoi t?- Dearuuru vjQjcaL'fS = IU »a- .t - AUSTBfi-AfflEBICAI LIKE Regularni potni parniki ERANCESCA" Odpluje 2S. julija. BANČNA PODRUŽNICA == WT =3B EDINA. NAJVEČJA FRANK SAKSER-JA W SLOVENSKA -:- -:- 6104 St. Clair Ave. H. E. Cleveland, 0. II GOSTILNA -:- POŠILJA NAJHITREJE W 1 =" ' - = DENAR V STARO DOMOVINO = I 1 kakor TUDI C. kr. poštna hranilnica izplačuje vse vsote. 1 « TRGOVINA Z VINOM KUPUJE IN PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR J f .«» ^^ . PO DNEVNEM KURZU." / / IN Ali AN J CiU Sprejema denarne vloge ter jili nalaga v DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL) nesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 41 % o.IWIIMl bresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno k»ji- \fj\0j \ CLEVELAND-U žico. Obresti teku od dneva uloge. Izplačuje u- t i loge na hranilne knjižice in daje posojila nanje. I I : ' ^PRODAJA PAROBRODNE LISTKE^ ■ ■ ==——— za razne parobrodae družbe po izvirnih cenah" Kdor od rojakov kupi v Clevelandu listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter oipelje na parnik ali v kak cenen hotel; prev-eame se t*'di vsa skrb za prtljago. Na ta način se pfihrani potnikom mnogo truda in denarja. Sprejema naročila na GLAS NARODA, KOMARJA in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski po. sel spadajoča dela. Kdor hoče biti dobro in pošteno postrežen, naj se obrne na podružnico. # * f "SOFIA HOHENBERG" j odpluje 10. avg' voJtljo med;New Yorkoni, Trstom in Reko. ajpripravnejša in najcenejša parobredna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. ČS> Co., General Agents, ^^ 2 Washington; St., New York. f Roja ko m . naznanjam, da j.-", za tamošnji okraj moj | {►edini pooblaščeni zastopnik za vse posle| JAKOB ZABUKOVEC, * 4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa. ? J Uradne ure: vsak dan od £7. do ^8. ure, ter ob sobotah do I ^ 8. ure zvečer. t Itojalmi gm vopio priporočam. S Frank Sakser. 9 ► BIwMli' »i ^li' ii yLmi iHi »idU.i.nilji ».iJL,i Geo. Travnikar-ja 6102 St. Clair Ave., N. E. CENE INIZKE. PRIŠTINO VI IN O od 50c. do $1.25 gal. Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo. ir