i_2_št*Q tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posts). Posamer.na š/evtlka 20 stotrn^ (JOR/lKA fTRAlA M Izhaja vsak pondelj'k in četrtek ob 8- uri predpoldne. Staae za celo leto 15 Z>., za pol /eta 8 L>, za četrt leta 4 L. Za inozemstvo celo leto SO L>. Ha naročiia brez doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni uredmk: ^/JffiT{X) O"REL. V (iorici v četrteh 5. aprila 1923 ilev. 27. Letnik VI. fieirumkirana bisma se ne sprejemajo. Ogiasi se računaj* p* dogovoru in se place jo v na prej. List izdaja konsorcij „GOTj/Š/fE STftAŽE". Tisk. S. Spazzal v Trstu. LtT\m\ja in Ur*dmHt\jr> • ulira Mjamali A stw^i Q/-.H/-»/.» i Kmetsko-delavske zveze v boju zopei* novi vinski davek Ko se je raztegnil ii;> nia.se po- ^l!«ij»nc uovi zakon o vinskem davku, •'•''¦ *n<>R»>fcu<> zašiinie.lo med kinoJ.skim 'ii!«l{*ivti v Him po&mlovctjt. k vladi. Za •'•rolci in I strati ho «e dvignil.i go- '"'šfci kmoljc in po tdo.žHi je »adonel ^iiH »ijLiiove sirokovne orgianizacije: ^rn.ki: Novi vinskii davok in *to«r>i\MJLa.ja njüscjua zaost.a.lega vina. 'V pormiliilu poslanca Nčeka in *li<*jai, lli.to.žnika se je vr.šila teme.ljta ''!. VHcMrajnska dehatia o nejmosnem lK)'o&a,ju ivaSib vuiorejeev i.n se Je '"t'luiaviil sklojj, skl.icali na voJ.iko "rtideiljek KmetskO'delavske zveze v Dornbergu f** reH so iiu velikomoeni poiuiuijek J>rMii'Uvli (W| vsel) de.lov deželekmetje ''^.^lxjrovjin.j^. in. inanifeslirali na 'j^kijen in velioastei] naTin za svoje J^Uovske pravicc. V«vc kn.kor lisot '"^•ükih ^oHjKxlarjov je poltiilo ve- l«K> .dvoranp Vin,ar-ske y>adnj-K0, U> je j.idj osLale n«. zboi'ovanjx1 sj ^0 odpuslajice. Videli sin« za- ( '^iiiko sKlnjeg1a in z^ornje- J 'l;isii, i riliileli so v Dorn berg ijj' '(Ui ;''ki» bii.'kill oliiin in vinorejei ^tß1*^^ o]u)lcx'- To 'lUiOKostevil'iio i,,, P^vo (Jaje dornbrrškeinu sllnoiiu ^]\ ¦ l''U ^ln 1 <)Illt!'^ in upravireno tla*"° ' n^k°'H ' oslni!lC{|' S^ku in WJ- ^Ci rrlr y'aii(' t(>r ^«a prosil, maj hj¦<>- '¦ P1°Uii zabtevo unftcgia Jju<( stvüi. Nato je podal ba.j vinorejea vsestrau- sko in izrrpno razjasnila. Njegov gcvor si' zborovai]ci sprojeli /. ve- likini «iclobravanjoin. v Govor poslanca Sčeka. Za njimi j« povzel bes*Hlo jxisla- ivcv, Nfek ki je izvajal \ glayn^m slod«>öß: J)ragi zl>oroviailci! Ko sino blli iie v stayi držjavni v.vezi pod Avstro-f>grsko, mis km ft mi po&iial fikrbi, ki ga dia.iif.js turojo , Kajti nikd.ar srez skrbi. Zakaj nje^inn ni bi-lo poJ.relvno isVi^i.i ku|;€«'v. Saj so sr s.an»i pn-r>uj:ili. Za-. :fcaj jc bilo.nekof Uako ' < Bivsw. drža.v«i je pnun-Hu aia vina nivno toliko., kolikor ga j:> potrebo- vjvhi z.«se. iÄvazals ga j^ prav nvalo Nilj 80J,i ()() bl. viiva ni šlo -fez iwjo. Do- aiiiaCe vino so j<> \iO}Mo v rtržuvi, tuje t;e ;ii uvuzalo. rI\iko se )gra-d- nikom bn-z.obries.tnia ];.osojila in par- larnenü so nvodli »aJčilno carino I in >fi inoz(Mii.sk.iin vinorn. Kako viso- kia je bjla n. pr. nvozmi. cari.na na iialijaiMska vina, vesU" saitnj. l.ta- lijan.ski vin-oroje^ je iiiiel v()() tiso^ lil virai« Ogrska 4 niiljone .00 tiao-C. Vse^ga skiij.aj torej 9 mi- ljonov 3(K) tisor. Prebjval('<'-V je nl^la uivMiL država jiriblizino 50 miljonov. talija yva sloje 40 ui.iljonov ljudi, ]xi ne. pride.'ia 9 miljonov toniveC 40 ini- ijonov bl vina. Ob dobrib blinali, n. pr. leta 1910, jo prutolaki ltialija naj vain /,inlu>tiij<\ \.\u spo- na> mis poloziaj po vojnj. Nik(J|ir "f ne bo nnš vinogradnik v iako ugocin.ih razmerab, k.ik.or je bil, :v tein ležavain s<\ jridrnžujejo se ¦ stiri nesiW'e, ki so priwle na naK na roxi po sv^iovry vojni. Štiri veliki udarci so zadi'li naš« vinogradnike ! Prvič .}# izgubil nuis kniet ogronino kajnlala. Ce je iniel iwis vinogradnik pred vojxK) 10.000 kron in njegov tovaris v Italiji 10.CXK) Mr. sta si bila enak'a. Nias vinogradnik jo bil m\ü bogatejši. ker je bila kroma vee vj* Naši trgi izginili. (joriski vinoiL^adnik je imel wed jvojm Je pol ]eUi skrb'i. Skrbela ga je I.j..'111'a, l.ial se je tof.e, trcpetal j»red su.šo. se titvsel pro> zii ietiiio. Danes so mn vse te skrJn cetale, a i)ovrliu ga tare ostalo |>oi leta ») skrb za prc*lajo vina! V rej.-njili lelih je. bilo 1<«jk>- Ko fw spravil vino pud .stj-ebo, si si laliko y^.ulovoljno Jiit'l roke. Najve.rje linskü. Ivrdkf iz Dunaja so prj.šle v dežolo in jiolui vlaki mošta in vina so drdral'J ]>ro-ti Severn. Izvažali suio vi- no ma <">Lko, v (Iraz. iwi 1'oljsko, n.a Kranj.sk1>. pt>j»r«-Klalj suio ga innogo ¦ihIj doma. in v Trstu. Danes so xaprt-i vsi tuji trgi. <Ü« boC.es uvoziti vino v Avsirijo, nioi-aA placati 290 Mr caj'ine yjj Jieklolit.T. Skoro tj'i lire oarine na v.s/ak liter. Za Češko-Slo, vaAko je r.-anina .se večja. Cebi so na ožili um uasf vino kar )121 lir marine. Na Poljsko nr uvažanio nič, v Jngo-: sLavijo" nif. Od vseb straini sino zajtrti z vhsokimj zidovi. Vesk' kaj to jiomeni? To poiriBiii, da «o sadovi iin uspelii 60 Jet dela na.šib najboijšib /ladrugarjev, trgovcev in oi-gamizato- :jov vnifeni. l'iidemo k tntjenm udarcu, ki je Ireseil na nas*1 vinogra^dnike! Kks- porta ni vee, zalo pa je zaCel velik uvoz laškijj vin v maše kraje. Od vseb Htrani Itialije }:riliaja vino v na?«, meslifi, vasi in trge- Nole da ne nifsicino veu izvažati vina v tujino, tndi na doinačib tleb se borinio za raz] rodajo. Zato so naše kleti pol no. kup?ija uniira. Razen tega iias j«' udaril še nov zakon o žganjekubi. I'o noveni za- konu se nam ne sjilača ve/* kuliati iz tropin ž(gairije. V Italiji morejo lo veleobivati pridelovati za trg žganje. Naši kniet jo so pwHegli velik im tvrdkani. Ta postran^ki zaslužok vinorejea je pri koncu Približno 100 li.«oC kvinUvlov tropin homo vrgli le- tos proC. To ponieni 1 do 2 iniljona /gubo v iLasem narodineni gospo- darstvu. Novi davek! Vlada je vjstaviki r-nako /n«d enake. Zdi »e mi, kakor da bi j>oslali H letnx*ga otroka v boj proti VI letrie- nni. fa.ritu. Ce bofete, d«. .s; samo«t(jj- no, hrez ]onio^i in z/asCite borimo na jvvbj fibstarK'k. Dajte nam enake pogojei Dvajsot Mr na liektoliter naš kmet ne morn preneati- Ifcizon tega jr rnestna iizit/nina pri nas nejiHmerno vi.šja kakor v ostali državi. V Trntu znra.va na pr. uwnl- ni davek 80 stotink na liter. Druga italijnn/Kka nwsta nnlagajo h- 25 do 45 vinarjev na liter in n^. ve-č. že ra- rfi I'rgia je v našili krajib vino dra- žje. H'.ul'i visokf» niestne užitnine ku- pujejo gwtilriiearji raje močna ita- lijanska viim in jib me.šajo z vodo. Novi davek je torej za naše kraje oeitrm kriviien ! (gromovito ploska- nji" !) To so uvideli že Zidavuaj po- slan-ci woviili! pokrajin in vs-e gospo- darske organizacije so bile v tern exli- ne. Hivfn. posvetovalna komisija ˇ 'J'rstu »e je bila izrekla jjroti novemu diavku. RavTio isto je s tori la ceritral- na komisija v Himu, ko je bid njen i redisedinik senator Salata. V iinanC- i]cm ministr.Htvu je obstajal prej od- bor, na katerc^a se je obračal »iiini- sier ysclej za nasvet, kadar je botel i/y(lati kako odredbo za nase kraje. Tudi ta odbor se je bil izrekel j,roti novemu davku in zabteval poselmo zaš^ito z/a nove j nkrajin(k. Kmet, organiziraj se! Kljul) vsemu teiuu je raztexnila vlada novi vin,ski davek na anekti- ranc dežele. Naravno, da se je pol as- Strati Z GOlU.SkA STKA2A ti!o kmotskega ljudstva veliko raz- burjenje. Vzdignile so se kmetske zvozo Tirolcov in odposlalo 5. marc a spomdm>eri davek po graduaciji vi.ua.. Co jo dja- vek Zia vse. vino euak, bo kupo« iskaA le inocna vünia iu jim prilil vode. Ali f>os vodorabil pri vinu, ki ima8 sto- j>i.nj? Kupovali bodo vin.o a 14 in 15 stop in j ami ! Ako si kupec 'iiabav» vi- no s 15 stopinjami, niaredi iz 4 Id tu- k^igia vina 0 hi po 10 stopinj in si pri- Tina.ni 120 lir. na davkili in provozni- ni. Kdo bo so kupoval -nase Sibko vino ? Ako vlada ne uvodc d.avka j>o gra- Huaoiji, razpiše premijo za vse. one, ki m:šajo vo-do z vinom. Skodo bo trpda država, dožela in me»to ter vsi viiMMrraidniki- ki pridelujejo i^ibko Wapljo. Zahtovamo nadalje, naj vlada po- skrbi z?a izvoz. ltalija 'uaj sklon« z Juposlavijo poigodbo, da bo Primor- ska smola izvažiati v Jugoslav!jo fe- trt milijana hi. vina. To vino mora hiti vsakepa diavka in oarine prosto, xivo.do naj so znižana železniška ta- rifa. Take pogodbo med državaimi niso wic. izrodnega. Frameij.a jo sklonila / Nem-&ijo tako pogodbo «eta 1870. ravnotiako jo maredilia sedaj, leta 1lJ20. v I r'd vi.no^radnikom iz Alza- rijo-Lorono, ki so prišli pod Fran- rijo Toliko smeipo Tiahtevati v jioSteni vosti, ker vemo. da zahtevamo pravico. Vlada vodi, da jo naš kmet v zad- njih 50 lotih zapustil polje in ss vr- g«l na vinograd. Vlada ne sme in no more kar Cez not vpeljati ziako-ne- ki vnicujejo dolo pol stoletja. Ali naj od dames do jutri spremo- Tiimo rrodnkcijo ? Mari naj n-aS kmet yarusti /o.mljo in se poda zo- pet pod grofe ? Dames ne gre le za obstianok naših vimcigradnikov, toni- yot. za življonja vsega n/asoga ljud- »tVil. Zborovalci ! Mi vsi so zavedamo hudioga pi].;ui- oa jo šo bolj žalostna. Državno gospodarstvo st> nmi-a. >:I)o]jyati i*n mi vsi moranTO pomaga- (i. Vitmg-radnik no ho odrekci državi svojo i>onio;:i, toda država n.aj v<;, da rte smo vinogradmikia, nikdar tako ohremoniti, da ga vniči !« O-ovor poslanca ft-r.eka so zboroval- ci posluÄali y. inaj)oto pozornostjo in ga, oh skl(>j)ii vihanno odohravali. Resolucije. Za njiiii j:: nastopil glavni tajnik Kinetsko-delavskih zvez dr. Bitožni« in prodložl z.borovalceiTi'nastopno ro- solucij*' v odol)ritov: U Novi vinski dav<:k, ki jo hil uvo- don v novo ] okra.ji.ne /. odlokom di>.' X. ikvhruarja \92',) in ki je stopil v \eiljavo v, dnovom po objavi odloku v «(i-.izzot:» lTf.I!cialo» od due VI, III. \Stl\\. naj bi so pobiral getc po novi tr. gatvi. 2.) (klpravi naj so dozolni davok in vsaka doži^lna dokladn. 3.) It;alija,iiska vl.acla naj sklon^ / Ju.gosJavijo irgodtvo pogodbo z najnf- žjo izvoziru) carino, fiako da bo pridr- fema Primorski jravica, da izve/zi v Jng'Oislavijo on čotrt milijona 111, vi- na- N.a.' to kontingeri'tiraino vino so no jKwtavi noberi davek v rrotrajnjo- sli državo. Vlada naj bi: diolo-.Cl|a zni- wuio tarifo tai prevoz vina' iz Primor- sko \ drugia središča držav?.. 4) llazprodaja poiuarejon«ga vina naj se popolinomia prepove. 5.) Vinski davek naj ho posi<>in-n /. o/Jrom na mo?, vina. C) Davka prosta kolioimi. vfn.a nuj se zvi>ta od 1 hi. na dva bl. 7.) Mestna. nzitniitra v novilV pokra- jinah naj so izJe.iva^i z ono v fttarih pokrajinah. 8.) CM vojnie po^kodovamr1 vinoTejsko cone naj so. do popoln.« obnovr vino- gradov ]>o[)oliK)iTia oprostijo niove-ga vinskega davka- 9.) Vino naj :->o obdači v bližiui kon- surna in no pri proizvajalcu. Re.soluoi.io hi» bile enoglasno ^pr^- jete. Zaključni govor drja Bitežnika. Nato je dr. BiLežnik |X)udar.il vcliki }K>men organizaoije za naše kmetsko lju iKida'l nanje udarec na udarec, Naše kmet«ko ljudsivo se ne zaveda se svojega položaja, našt kme- tje niso Se sp-oznali, da brez: žrtev ni u.spehov. V na.sih mnoz'teah niora zmagalii nov dub žrive. Pri nas se naj- dejo še ljunuunit, mi d't'lt' Illlllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Strife Naroiajte Berite „GoriSko Stražo/1 Kai se godi po svetu? Krvavi ar isto lisoc olK>rozenih iihjž za seboj. No- cExrrc'/en Nernei-, predsednik Griity,- nei', je posial francoskemu vojiiskemrr |)O\e]jni^tvu pi.vui,'> prC'testa, v k;i- tereni si upa pisali: nNi ga zlocina v nemskcui kazen- skern zakoniku in tudi m* v «akonf- kih vsega. ldateska. »Pre^)ri:t*[ia som. da oj nem- ški nacionalnsli, o katerib smo pisa- li v predza/lnj.i št^vilki. Takrat smo poudarili, <\u ko širi iz liavarskega novo gibanje, ki z.ahteva nasiliU' bor- bo ppotki Franeozoni. Tajne ' neniške organizacije oe w delj msa j)rjpniv- Ijajo na boj v porurskem ozemlju. Vtibolapiii hooejo svoje ljudi oez me- jo in Vf)ri7/>ritii na Hurskern umore in nasilja vseh vrst. Njilu ve gro/nje so )x>stale dojanja. "Boj z TlaJfcJ. Svoje pi vo nasjlno tluio ; ; jzvršili na ozomlju, ki je zasedeno od be!gij- skega vojaštva. Iz mesta Friedrichs- hafen ho zagnali v smerj proti pn.staji Wenöl devet vlakov s praznimi lo- komotivamä brez strojevodij. V4aki so drdraili v blaznj hitrosti proti l)ol- gij^kemu oaemlju. Kaijustrofa je bilii nci/i^ilnia. Ko jc pridrvrl. (.-sniit ytu^- s polivo j'»ari) na most, ki vmli v.e'A Pt1- Ho Lippe, se je dovrwila nesnei/ia. ;Sf" demdeset vozov je treso.ilo vkup in ^ {H'okon'n'nilo edon vrh drugega. Nemški nacioiiiilisti so hoit^ij. w kvn' ¦do.janj.em poškodovati bližnjo inrsta- jo Wesel, kjer so kri/a pel vazwi'1 zeh'zriiiskili prog, ;in oneiTiogoo.itl Dt1!- gijrorn vsak \z sovjefske liusije. iluskai p°" 'stall', do jnozemstva ix):pu,stljivi' in »'"' i'o strpnf. Torn )m)1j odločni j.ii¦ .to»'u'/; obztrni so pa v notranjr,«ti. V fW°)1 državi fifsrijo vse nasprotm: ^u»^° ob t'.la. N.ihr.e jim ne sme upovnf^*'1 ali krif.izirati vlado. Kclor n,i koiHt'" nist, mora ubogati.in mcÜ^ati, sretu" Ka zftderw pest države. V zadnjem «fas11 so ywM'iisf.rili 1m)J ])rot,i veri. Pntviwi^' ne, kdioliško in judbvske verske ^a (Vieplaka in celo vrsto nj(^ovib fe'V"' rišev. Obtožuiejo jih, da so sovni'/>r"' ki Novjeiske ilr-zwi- in Iitijskajo l,ilff stvo proti komtniist-oni. Hosnica }o ^l- <[a nor.ejo kal. skofje slnžit* vT»m hitroje svoj P°^ 'lt i vi'.gor. ^ A Ta resnicii. f- sink rat in titwick'1* iyjpotrjeiiii v zgodovini in vendar **° '^ vlade in obla.sln.iki tega sveta MoK1* i in tisorkra! proti njej prf"-rr"šiti L. .'Straw V ¦ _____ (WW1DKA SWA*A 'Ivugniti naroda broz poboljšanja nje-. rCovcga dufievnega, nravnega stau ja. Da zopet mogorno dvignoino pra-, Por kaloliske zavesti tor si ustvarimo aniornice za novo kuiurno delo, zato ' vas klicoino na V. Katoliski »hod v kjubljuni, ki se bo -- po jLn.iciativi presvetlega g. knozoskofa dr. A. R. Jegrlisia .,-. vršil od 25. do 98. avgitstn- M23. Polrobo katoliskib zborov mvo f'u- "j<> vsi katolioanj po celi Jugoslaviji;. zato so jo vrsila v zadnjih troh Ictih žo cela vrsta manj&ih »hodov v ioj ^li oni oblikii. Ker je sloven.ski narod 11 a teh shod ill pokazal smisel za ka- ^oliškii idealizem. zato bo udeležba slovenskega ljudstva na V. Katoliškem s}K>du v Ljubljana gotovo inogoena. Prapnirani smo tudi, da bodo Ilrv.-iii •in clrupri katolitfani \z cole .lugoslavije Pri SI j v volikom fitevilu na ta kato- ''Skii shod. Pnsebej upanm nn pribod \z Korosko, CJoriško, Trsta in I sire; prioakujeniK) isiotako Stevilne zastiop- nikc ,iz (NehosU)vaSke,' Poljsk« in Fnuieijo tor tudii gostov iz Hvioe. |l3el- gijc in Nizozemsko tor zastopnikov slovonskoirn naroda v Aineriki Kiiiuiicain i Veliko so iiaiu^o in svet prctresujoča so vprašanja, ki nain jih nudi novi ?as. Zato vas vabfi- ino na V. Katol.Lski shod v Ljubljani, da jih spoznaiiH) in jih skusamo re- šiti.z združenimi motfnii. Vabimo vay. du si skirpno nabereino novili niov. kat. izobra- z'GValiio dj-iistvo» spi sp'anje pra- visiaioga in tii ga, ri iiiuh °"^ni zbor «Kniot. .izobr, društva Slo- ^» Olani so so g'a udoležili v vo- llkem. Stovilu in «o s ten) pokazali. ('lfi raz\miovajo društveno življonjc. I7' poroCil odbora Nino spoznali, da J° isti uspctšno djeiloval kljub težko- ^aTn, ki jib iina vsako ml ado dru- •^vo. Sklojiilo ae jo, d'a se dulokrog (lruHtva raztcgno jo vscga dnjgega, kar jim ^ištvo tnidi. Za soloodrasl^ mladfi- ^J-sio in. dcklcta hc osnujo posebon ^ek; plačevali bodo Z/iiižano claim. ^ln°. V novi odbor .so bili izvoljenl: Alojzij ]»av.sip. |)n^dsednik. Janoz lSavli, 1. podjjrod., Jakob Mavrr, II. Podpred^ Jožos U-avdaž, tajnik, Oskar ^eopiiSiok, blagajnik, Winklcr An- (Jrf\) iin Viiiconc Žbogiar- proglodoval- ®8. rafcunov, Pavlina Kokošar, knji- ^öarka; Viktorija Bavdaž, Fnlika •>trukolj, AiMhvj l.oopuS^ok odbov- i>ki. 12 OREHKA. ^(liiji ^as čitaiiio po öasopisih o ^ ovii^ roparjiihi i. dr. I udi pri naa {ie (loga.jajo lu pa tani cnak.i slučaji. i^'d par (j,K.vi jc m.^ iulllp vlomil ™oči v ni]in- posestnika A. S. in nwse' v«liko wuok« in jermanov. Taki sluPaji sc dogajajo v naši oko- lici |)o vsdhi inlinib in žagah, tako tudi v (forski. Itilo l>i L<'us, žu~ pianstvo pobriga. towtdcviu; in da na- pravi cnkr;H rcii \ (»'ir-ini. IDRIJA Kvr ni o nas näkake^a glasn, v javnosti najbržo inarsikdo musli, da kakor v naravi vsc " počiva, počiva ludi na.š<» izobraževalno drlo. Toda inoti sp. V iiia^Mii «Kat. (ielavskorn društvu» j<* skoro sledJiji - večer ži- valuio življonjo. Vrši se pouk v pc- tju, v godlii iin v6asih tudi prodava- uy.i. L.N /aI, da za pi'edavanja in pra- vega /aniinanja, Ppprav so ravno pri predsivanjih najbolj klest\jo misli in so ista snajbolj pripravna za povzdi- go spins no izol>!Mizl>p. Kono^no bodi onionjcaLO, dia s«1 sedaj pripravljanio za igro «Brat Martin». Upamo tu l\ i <•.¦' ii . ¦•¦]-*. protos1<> M.i jiim na. U-ni niosUi rcct-ino sledo- eo: ako hi bil iinol dopisnik v Straži rw i& nanion, bi Roci.njri prav s^rrili, da protestirajo. Toda naš d^jpisnik jo pisal na splo-. .šno in njeg-ovc lx>sed^ so i)i]o pa- motno. Saj bosto vendar tudi v) priznali. da je setovna vojna na samo telesno, torn vor tud.i dusevno in nu)ralno pokvarila ljudstvo. Kjo je bi'Io v inirnen) rasu t.oliko podivjano- sli kakor ifanas ? Naša naioga jo, da flovcško družbo prorodimo. In resen list niora v prvi vrsii pozivaii. ljud- stvo, naj so oprinio izobražovalnega dola, naj so bori (hIIočiio proti suro- vosti, ila bodo Slovenei duževno kre- pak in nioralno trdon narod. Al.i ni to nafia narodna slolžno^t, ? O|)omin volja za vso brez razliko. Za- fn niso voljak* bciscdo imsega do|)isnik:i l.criiiJTK iomvor vscni ! Kako naj bi liorinj ni' imo] sniisla za druslvono /ivl.jonje. ko vomo vendar, da jma dvo ¦izobražovnlnj drustvi v občinj ? Rfn'.injci naj bor'"C 'hisovno jn nioralno |)i'O- rojcnja go^)vo ravno ta rudoko]> inogoro grobokop narod.nt' in nioralno zavesrfi. Mi jdo kro.pko držali ! Žabnica pod Sv. Vi&arjami. IVav udi od nas zvedö naši bratjo, da so. živimo. Imamo v vasi moran povski zbor, ki lepo prepeva v corkvi in izven cerkve. Žoleti bi bilo, dia p.Č doinačinov narcvCilo na »Goriško Stražoc Mogoc're bi vaa za- ninialo, kaj jo z božjo pot jo na Sv. Visarjah. V^ojska jo razrusila svetisce iji jM^lopja okrog svetigfta. Že lamsko lofo smo zaceli s popravo. Do sedaj jo pokri!rf> župniče, üpati jo pa. da w dvigno v kratkom tudicerk^v MiJont- na |Kxlo])a so naLaja .sedaj v Äabriiirenosemo. Podbrdo. V Vhšo j>oroOilo o smrti g. Toma ftorlija se je vrinila mala po- moUi. (i. urpidnik, Vi pravite, da j«' bil g. Tomo podmelAki rojak. To ]«. ni ros! Ranjki Tomo ftorli je bil roj»n pri nas v Podbrdu. Njcgov oce. strojar, se je presolil (xJ tu v Tolmin. ko jo Tomo žo hodil v Aole. K-er jo bil ranjki Tomo požrtvovaJon, znaCajw» in navdušcn. narodni delavec, kate- rega branimo tudi mi v blag(»tii spomimi, zato ga tioCerno kar talcr> od»toj»i1i, lomvs ' ¦ l.'.i: ¦. .,;.i,' / njim jK)naSaili. MESTNE NOVICE. Pogrob naduSitelja Vladimirja Korsiča, ki so jo vrsi] na vrlikwnofni pondo- ljok jo bil zolo voJifasten. Pokazal jo, kako j«' bil ranjki Mirko v vseh kr^ih, tudi italijanskib, priljubljon, in kako globoko jo obJVu-ti>la njegovo Ninrt. colotiva naša javnost. Pogreb je vodil g. stolni vikar Marold ob asi- stenci \i^. ResCi^a "n Volcioha. Pov. ski zbor mu jo zap el dve pretresljivl žalostinki. X pogrobnem sprevodn smo viiloli nazun tifeaicov šempe- t-orsko äo,1o zns-lopniko raznib oblasti, mnogo učitoljov in drugih odWnih prijatcljev tcr na slot ine obciiusivd. Ob i'Otju zalo.sti.nko v stolfiiici jo osta- lo malokatero oko suho. V si).ro.vodu jc l)ilo ludi izredno voliko vencov in cvotja. fte enkrat: I>ragi Mirko, spa- vaj sladko ! Mi •" ..lwrunnm v irajnom spominu 1 Znani italijanski pridigar op at grol San Kormo )v imol n,a vo- likonof-no prazniko-pri pontiflkalni ma Si v stolnici sijajno jtropo vod, v katcri jo mod drupini. pozival vso vorniko k ljiihczn.i do svojrga n.ad- pnst.Jrja. Corkov jo bila polna. Smrtna nosreča. Roza Mozotir, stara ")8 lot, doma "Z Bilj- stanujooa v ulici doll' OspednH so jc vrafala od nokr ccrkvmo ]>q- božnosti proti domu. V Gosj>oski uli- ci jp. zadel ob njo noki kolosar in jo vrgol tako nosrečno ob tla, da je kmalu nnto vslod noiranjib j^oAkodb in pretrosenja mfižganov umrla. v boluiiS'iiin, kanvor so jn I»i1i prrnosli. KnU!»«.ri» <*r> ardtirali. General Ferrari povoljnik XI. divizije v CVot n > j< ju*-- jn*ifičen v pomožno sJuŽbo in je t*» dini zapuxtil Crorico. Mož spada rned tisto generalet ki jih fcašisiovska vJ« da poSilja ria počitek. ZboxovanK' stavbinskih zadrny v Goiici. V goriškem glo-dalistu »o zijorova- le stavbinokc^ zadruge. N,a zborova- Jiju so je razpravljalo o zolo poöa«- nom in ponKuikljivem place'vanju vojne odskodniine. I'o dolgi in izcrpin razpravi se je sprejel sogiasmo dnevni red, v katerem se pozdravlja fa.sistovski minister osvobojunih krajev ter finančni minister Izreka so tudi zahvalia vladi za veliko in skrbno delovanje, ki jo je nia tern po. lju JvršjJa dosedaj s tern, da je izplačala do dans za obnovo novih pokrajin Tumiim predujme. V »adnjih 1 mosecih pa »o jo opazilo zi«ttno zavlačevanjo izplačovanja vojnood- škodni us kih jtredujmov. Zato so izvolili na toiri zborovanju koiaioijo. ki naj obiSCe rim,ski vlado. Komisija ¦naj bi orisala noravnost obupno sta- njo, ki je 'iiwstalo pri stavbin&kih z&- (Irugali vslcd ogromine brozposelno- fctti radi jwrnankanja plačilnih sred- st cv. Vlada naj ukrene vs«, da s« omogofi delo in živijonje »tavbin- ski]j zctdrug. Priporninjamo da jo bi- lo to zboromnje italijanskih zadrujg, lako im^novanih «cooperativ.» V o prav tonwljito ziagotovljeno «življ#- nje.-» Po veclrii bodo ])ropadl< V vsako slovensko hiio MGoriSka Strata4 (.•«l.^KA *WU*A Mv*-n $ DNEVNE VESTI Branijo nam v cerkev ! V Trstu pi'i Sv. Antonu Jioveni so imeli. Slovenqi vsuko leto velikonocno' ma&o s slovenskini pet j em. Vsako le- to jso se zbirali sloven-ski verniki v tej cerkvi, da praznujejo vstajenje Je> zusa Kristusa. Tako je bilo izza sta- riih easov in nihce si ni upal polozit.i rake na to pravico Slovencev. Letos se je naenkrat to spremenilo. Tržas- ki fasisti so xagnalt v svojeni listu krik in zahbevali, da se mora sloven- f'ko petje prepovedati. Poslali so žup- niku Sv. Antona ukaz, da mora za- b ran it.} slovensko pcto mašo in niu za- grozili s hud.im.i posled.ie.aini. Nadalje so possvali prefokta in kvesturo, naj poseže vmes, ker so sicer zgodijo ne- vfieo.no reC'.i. Slovencem. In res sta'pre- fekt in iwlicijski ravnatelj radi jav- nega ml a prepovedala i>oi.io. Župnik se jo moral ukloniti. Kako so sloven ski verniki zastrmeli. ko so videli, da se vrši na veliko nw tiha -sv. niasa pri Sv. Anl.onu. Še ve- č']Q pa jo bil.o njih zaftudonje in ogor- oenjo. ko so zaglodali nkoli olfnrja skupino fa.si.stov, ki je stala na straži. Prepoved Prefekta jim ni -/ad,ostovala. Niso mu popolnoma zaupali. Zato so šli v cerkev, da sami prepre/njo j)p- tje, re bi kljuh vsemu z.-uloiiolo na koru. Popold.ni1 hi so inoialii xr.sil-i v isli o- tem nasolili z izsoljcMiici iz Abrucev v apodüiji ltaliji. To, ])navi list, bi bil političen \:in \>r\'o vrstf. Kajj.'iada jo fan.tazija bolj nag'la od vsakdanjdga /ivl jorija Rekord plesanja jc prednxM, razmotrivanja v razlitfiiib listi'i:. in razli^,nib deželab. Ta rekord so bntcli iineti Italjani, Francozi itd., Konoc dobati in pn-pirom j)a jo n;i- pravila Kr<1e. Alma CimiraiiiRo v Ameriki, ki je plosala 27 ur brnz prostanka. Za,])išimo jo /. zlatimi črkami v knjigo rnMimrjoČih a le zia toliko -Casa, doklor s; no najdo dnitfi. noroe, ki bo plosnl do smrti. Narodna obrana in Orjuna. Srbj.ii jt1 obslajala pred vojno Na- roflna Obrana. ki je vodila brezobzi- ren boj proti Avstriji in pripravljala vojsko. Ta. organizae,ij;i obstaja tudi _v Jugoslaviji in nadaljujo svoje delova- nje. Pol eg Narcdne obrane deluje v Ju.croslnviji tudi Orjuna. Kakor «^uje- mo, so so na velikonc^ni pondoljok zbral;i v SpLitu v Dalmaoiji zastopni- ki. Orjune in Narorlne obrane, da se združrijo v skupno organizacijo. O.v se to zgadi, bo nastalo v Jugoslav!ji pniv mopr^r-no narodno gibanje. Brezposelnost na Anglcškem je nicer j".adla od 2 niiljonov v prosli jesoni na 1 miljoiv in 300 tisoč v me- seen ma.rcu, vendar pa dela vladi veliko skrbi, ker rriora vlada izpla- eati tedonsko okoli 1 miljon šterlin samo na podporah in je izplafaila te- kem let 1920-1922 ccJih 125 miljonov sterlim- kar je (inako 12 miljardam in pol it-aljanskih lir. AnglrSka sobota se odpravi. Hazilične trgovsko orgianizacije so jiozvale zvezo trgovskih zbornic, da se zavzamo tia merodaj.nom mestu /.a o-dpravo angleskih sobot. Smrtna obsodba. 14-letne deklice v Rusiji. Mladinsko sodi.šče v Moskvi je obsodilo 14-letjno deklico, po imenu Korovna na smrt, ker jo vrgla ka- men v avtomobil voditolja Čeke froržinskega. Kamen jo zgresil^cilj. Najbržc je hoto.la deklica naščevati smrt svojega o-cota, ki ga je obsodil policijski šof. Sovietska vlada in katoliški duhovniki. Sovjotska vlada je radi štovi/lnih protestov inozemstva s prom en.il a smrtno kaze'n nad nad.skofom Ciope- lakom v 10 let jeft\ Potrjena pa je smrtna obsodba prelata Buttkijeviča. Nad.škof Cieplak jo star že 72 lot. Jugoslovanski minister Ninčič jo dno U). marc a s časnJkarji govoriJ v Uolgrad'ii o it'alijansko-jugoslovam- skih odiio^ajih. Rekel je: «Po iz praznitvi trotje cone v Dal-iiraciji bo razmerje med Jugoslavijo in Italijo prisrčno. Obžalujem pa, da slovnn- sko Casopisje ostro »napada vlado in tako ovira sporazum v Opatiji. En. slovenski časnikar je nato vprašal, kaj namerava storiti jugo- slovianska vlada gledo za^čito pri- mnrskib Slovanov s posebnim ozi- roin na to- da so naši rojaki v Istri in na Goriškem odpuščajo iz služb. g. minister je izjavil, da je položaj primorskih Slovanov mnogo odvisen od iiiadaljnjoga prij'ateljakc^gia nazme- rja mod olwma državami«. Čimbolj se bodo m©rt nb»i»i)fl. držtvama ustva- rili in razviJi prijateljski stiki, tern boljši postJane položaj prhnorskib SlovaiLOV. V gliavnem }>a jo usoda primorskih Slovan ov odvisna od njih sami I». To jo pove-dal go s pod. mis listen1, ki je dobil od odpusčonib djelavcev v Puli (ladjO'ilelnicu) proHiijo, maj se zanje zav/aime in naj jim olajsa prohod. v Jugoslavijo. Oasopisje v .Slovoniji jo wrihitinvalo od. vladc, naj da odpustiti od službo vseh. 10 tisoč ltaljanov, ki si v Jugoslaviji shižijo kruh Avtomobilske nesreče v Zodinje- nib. državah. T(*kom lanjskega leta so avtomobili v Zedinjenih državah povozili nad 12000 oseb; v Nrw Yor- ku jo bilo avtomobiliskih nusrec 795. v Cbicagu pa 73«. V 77 niostÜi z nnd aftOsM) jirebivalci jo izgubilo j>od avtomobili zivljenjo KW7 otrok. Lenjinova bolezon. Kukor so poro-ra iz Higo, so jo I.c- njinovo zdj-avstvo^io stanjo \' z,;wl- nj'iim času zuatno zlx>ljšalo, toliko, da more |)ro.gibati (Jesiio nogo, govo- riti p.a mo more. Drugo vesti pa pra- vijo, da jo Lonjinovo zdravstvono stance, vkljub temu zb--ljAanju neiz- prome.njc-.no obupno. Znižanjo reparaci) Bolgarski. V mirovni pogodbi je bilo dolo-čo.- no, da mora Bolgarska placati 2 mi- lijardi 250 milijonov zlatili 1'rankov vojno odškoslnine. Sodaj je medza- veziniSka' .roparacijflka koinisija v Soflji sklonila, da s«^ jiniÄa t:a vojna CHlsktxlnina na 550 milijonov zlatih srankov, ki so ima pl.a-eati v fJO lotili s5 odstot.nimi obrestmi. Doloeona so tudi letna odpla&iila, ki so do leta 1933, zolo nizka. ..... Ta, sklep jo po- bmlil nopopisno vosolje v vsej Rol- garski in položaj ministrskoga pred- sednika Staml>olijskoga, ki se mu jo posrečilo dosc-fti ta uspeh, so je zo. lo utrdil. I'ri^akuje se, da bo pri vo- litvah, ki se bodo vrsile 22. aprila. dosegol ogromno ve(xino. Place irancoskih državnikov. .Prodsodnik francoake ropublike je imol prwl vojno 600.000 t'rankov pla- ce in ravno toliko za repreeenta- cijske izclatke. Plača mu je aedaj ostala onaka, a za reprozentacijske in potovanjske izdatko dobiva fran- kov 1-400.000. Ministri so imeli pred vojno po 00.000 frankov place, sedaj pa je iniajo po 80.000 in 20.000 odškodnine za avtomobilske izdatke. Državni podtiajniki so imeli prod vojno po 25.000 fratnkov in jib irmajo sedaj po 45.000 in pol eg tega so 20.000 frankov avtomobilske odškodnino. 'jLctalski rekordi. Doslej je im^l a- meri.ški general Mitchell svetovni re- kord v brzini letanja s 358.830 km na uro. Ondan pa ga je posekal Krancoz Sadi Lecointe s 391 km 304 m na uro. Da je rekord veljavon, mora nadkriliti pr«>jsnjega' vsaj za 4 km. Locointe jo imol silon motor, 400 HP. Njego uspeh vrača Franciji enega najtehtnejsih svetovnih re- kordov, kar dokazujo, da je. franco- sko zrakoplovstvo prvo na svetu. Najvisji uspeh i v vsoh pogledih prijhidajo I^ranciji Hossontrot in Drouhin imata ^asovni. Bossontrot in J. C. Fiornard pa daljinski re- kord; Siadi Lecoinitc je dosagel najve- ^jo hitrost na k. Edino öisü višavski rekord je amrrikamski, ker so je Mac Reade vzdignil do 10.500 m. to pa z letalom, katero jc zasnoval tor ird«- lai frwaeoiki iniwoir L«p^r<* Velikonočni koncert «USiteJjsko Zveze» v VJpavi jc uspel nad vso priCakovamjo '<'IM)> Udeložba, je bilia zolo volika; mtrio- go.številno so posoif-ili prirexlitev trža- rii, zlasti so je pa izkazala okolica ki jo vsa privrola v trg. 1'ri povskom zl>oru. boležimo lahko volik mapredc^ od /adnjega. niastopa. v Gorici. l>0' sobno Flavnikova «Poljska posorn» J(1 bila podan.a v vsakem oziru dovrše- no. Mogočon uiti.s je tiapravil «O^(' naš», ki ga moli hlapoc Jonnej, v ozriidju pa. divni Gerbicev zbor «Otro- ci molijo». Podrobnjejša strokovnii» kritika nam je ohljubljoma. Zvi. danes lahiko samo &" ngo-tovimo, da j° clU^itoljska Zvazsa» lahko ponosnil na svojo pinnMiitov. Finančni položaj Bolgarije. lk)lgarsko linan.čno niinistrs-tvn J1' priobf'.ilo podrobno podatkc o stanj11 fl-nan-c, ki predstiuvljajo pHscoj ,žn1()' .Htno sliko. Najvoeji ])rimankljaj 1111» liolgarija pri dinktnih davkili. ^1' ža.viia blagajna, bi moral« dohiti 0 102.8(57.971 levov, tako da znaša dofl- cit 317.032.(528 lovov. I »to jo '/. J°; hodki od držiaviK^-a imotja, kj«1' znaša doiicit 582.305.129 levov. I)r- žavni proračum, kjer je v vseh pan«; gali narodnega. gospodarsitv«. znat»)1 primankljaj prvotno doloftenih 1)«' ^iiodkov, prisia jasno da so Bolgai''is bliža fiAan^nomu ]>olomu Ninčič o koroškera slovenstvu. /u.nanji ininistoj- Niiičič,7 kate-i'«^ so easniknrji vprašiali, all se jp v yjogovoru z avstrijskim ministro«1 Soiplom razj)ravljalo 'tuxli o koroski'1 Slovoncih, je odgovoril slodečo: «y vprasanju koro.ških Slovemcev je 1»- Lo mnogo govora. Pri tcj priliki so"1 j:az na,glašal, da ima 70.000 Sloven- cev v Avstriji samo cno &0I0, do^i^1 Una 40.000 Neincov pri nas ne sam0 osnovne sole, marveč tudi srednj" sole. Tako razme.rje no more dol^° trajati.» Katoliški shod v Ljubljani. Mescca avgusUi. se bo vrsil v Lj11' bljani po tolikih Irrtih Katoliski sho^- To je 5. shod, ki so g« prired,ili Sl'>; venci v novejši dobi. KatoLiftki shf^1 so imeli velik vpliv na javno življ^- nje Slovencev in so odlo^ilno vpliva-- li na socittlni razvoj' slovenskega ljuJ' stva. Peti Katoliski shod se bo vrnil v p°~ polnoma novih razmerah. Koliko zg°' dovinskih sprememb, koiliiko .silni'1 dogodkov Iežii mod IV. in V. shodoni: svetovna vojna, socialne revolucij11 državni prevrati. po vsem svetu. Sl°' venci iščejo nove smcri v novem c&' su. Katoliski shod v Ljubljani bo ^at^ jzrexlne in odloöilne važnosti. Vse pr]" prave so že dovrsene in 6asopisje pri' obeuje proglas prirediteljev na sl<^' venske katoli(5ane. Priobr-ujernio izvloček r/. |>i'°" glasa: »Vojna in njene posledioe so zadalc slovonskemu narrxlu globoke rant1 (jospodarske težave nas pritiskajo ^ tlom. Flazredni boji povznx5ajo socia1" no razkrojenosl S'labi življenski P°~ goji nam povzročajo resne skrbi zn boflornost; i^o bolj opasna. ko gspodctJ"' ska nevarnost pa je za slovenski nar^1 razrvaniost v pojmovanju in udejstvo vanju krswmsko-nravnih načel. P°v *(x\ nam reži nasproti goli material1' zem. Pojema volja za vestno izpolnj*1' vanje dolžnosti, (^iko da vse to razjc' da nnrodno telo in izpodkopava n.ic' govie niofti. K ozdravljenju \&h ram- mer nam more ponmgati ]e vera s svojimi. kamenitimi tablami desetefi''1 "b^zjiki zftfxweHi. S^iajluo n»r oa«r«*u (iOHIŠKA STHAÄA •Stra« ¦> Pozor voinim oškodovancem! ' I<(>S!lll() VOJlM' l\šl\M(loYill1i'<', (lil SI l'rav nataneno prer.itajo nastopno iz- JilV()^ W j.o silijc. zadnjo Onsv vo.jnim '^^»•loviinccin \- pndpN. Izjava. "Podpjsani. (-'1> dobrot, katerc so zapotovljene 'irwi.vliaiioiii italijanskepa kraljestva (*i «Irani zakona za vojno ndškodniino ¦ ^. izjavljam, da le v.slod popolnepa "«Poznan ja postave in kor stiti svo.j- "y^ »lobil zapotovilo od Ijwdij, ki so '"ii v tej obr-ini in ki so trdili da te- '"°l,iito poznajo ¦iiaii.janske zakono. da J**V> lizdane posebne ppstave za d.o- ^W> vojno odšk od nine italijanskib (li'Ža.vljnii)ov slovenske narodnosti, n.i- M'ln pravočasno predložil pirdpisane- SV naznrmila. in to \- mojo najvoojo ^ljwisku škodo.« . '''¦ pro/no slovonše.ine pornjili stav- s(*v. xo vifli. da prre za vojno oskodo- ^uicc, ki so /aniudili rok za prošnje il i^java naj hi jini poniopala kljub Miinu (i0 vojno "odskodnino. No veruj- 'zjavo. I'ri torn sevedia zahieva K* vojnih oškodovancov. da plaeajo nekaj liir na raoun. Opozarjamo vojno ^«Kodovanw, da jo vse ü; navadno ¦>elKirstvo. Hoki za vlapanji1 prosenj 111 potrebnili dokuinentov so že davno ^inulj. yAV\i{) zapodito od sebe vse \e Jiurtj. ¦ila jo jo k)»ji;rro- dolani izdaji znana izvrstna knjifra v dvob delib. Prvi del obsoj-ra: »Spisje Zd svobodne, rokodrlfjke in tryonin- sko obrti». Ima '.V\h sirani in nudi vse, kar ijotrtlnijc obrtnik in nianjsj trgovec. — Drug*i del: »Sjtisje za kon- crsijoniraw nbrti» jz.ide v kratkorn. »I'cvcc», Izsla jo \.-h. yf'ev. letosnjo- ¦ia lotnika z zolo postro vsebino. )»Po- vec» izbaja G kral na loto s i)ri1"'r;"iii GOSPODMRSTVO ^rosvetna zveza. "^aL "o5ni".» sin:» i a/j-si nadailjniitn jio.siljalov I>a bomo "°^li ustroči' naro^nikoiii. prosiino %'1 «Iništva, naj nani ncmudoma ''Wo(:v jnioria članov m\ člamic ki ^ ^° na list naroCili. l)rustvien.iki! '. Tri vest bo naročnikov, travila lJro- ^Cifnc Zvczii-', praviila krajnib dni- v» poslovnik okrožij in navodilo "^ sriovanj«; sanitovskih in dokli.skili 'wwokov inia v zalogi 1'ro.svotna (1za, «obraževalno društvo v Sužidu ''ri Tolin,iruj vprizori na bolo no- ^'jo (Imo 8. ajiiila prkulališko })ro(l- ^Vo «Mali». Vabinio vsa okoliška a okro- ^Ja. Okrožni odbori naj sc lakoj po roJ(1niu ])(>svrifnjojo o tcvčkah, ka Vporabljajte umetna gnojila. Ako lux'-Hc d!*vc:-:|i pl(;;lnvii.')sl v;i- šo zornljo na v.isok. ji rnorate rodilne snovi. ki jib odvzamete z vsako žot- vijo, vodno ]>riinerno nadnrnostiti. V poilni niei'i so doscžo to odinolo z n- |K)i'ubo uniefnib pnojil. k'i odvlariti. Travnjki so niorajf zpodaj spoinladi popnojiti. Velika prednost [>ri porab' suporfosfata jo pa so ta, da }>ni tern da loo ni troba one previdnosti. kakor pn nekatiTih drupili innotnili pnojiliib. Koliko so vzaine unvoi.nbpa pnojija za jKisainozno vrstp rastün, jo zpolj stvar prakso. vondar pa labko služi.h» kot siriornico sledoT'e inno/zino. ki so izražono v kp na boktar: Za pšonico, rž in hen 2sK> 'iOO. za joomon 250 ,ri00. za krompir in roju) 2(Kh—500, za bmolj 100—^.00, za ajdo 100—300 ,in za travnike 250-400; pri vsoli 15—10 % superfosfsli. Mriožiina so ravna ludi ]h> t-oin, uko in v kakom obsepu je bilo doticno zoinljišro jjopnojono « blevskim pno- jom. Dušična (ajnioni dušik in čilski so- liter) in kalijeva pnoj;ila skalijeva ho!) so dodajo po kakovosd.i zemlje in vrste prcjsnje set.vo. Uspch pnojonja z umolnimi gnr>- jiJi (apnonj a 1500 kp. Na pnojenem zrlniku: 30000 kp, na nopiK jonorn pa 24000 kp. Ajda: Na pnojeni nj,ivi J2(X) kp. na nopnojen;i pa 700 kp. Korvzn: Na jtopnojoni njivi 3(500 kp. na nepnojonj ]>a 1800 kp. Velikanski uspehi pnojenja z uinol- nimi griojii'li w> torej '\z šfevilk (x-i- v.itlni. Habile torej umefiu/ gnojila r vaj- izdntnrjši rncri, ker se vjihorn vpora- ba bogato izplara, Ponarejeni bankovci. V re v ib ; okrajinaii, j rodvsoni Jiiod nu'.'n:i Ij'rdstvoju kroži . zelo n nopo ]onarejimib bankovoev. Nf lrjornmo sicer vpisati vseb ^ianarc- j'Mij, kor J)i niorali najtisati cele knjipo in zato sc omojujemo na na- vo-dbo stovilk, ki so nredvsiin pona- TVJdlM1: TisoCaki (i-27 5884, Z-14 2889. 0-13 3771. Sl.ataki od Banca d'ltalia: C-228 1248, C-228 1842, 11-222 1242, H-233 1348, broz črke 2282 1048. Stotaki od Banco di Napoli so zolo slalio powarejoini in so jib lažjo sjK)7jma. NajlKjlj razširjoria j<1 E-0-J15078. Petdfsetaki od Banca d'italia so največ poinarejeini omi ki iiosijo št Ö30-9C2 ,in 09203. Dosetakov in petakov y tudi s^'lo rn;noipo y^niarojenib prfMlvsoin pa At.- 135(5-022052; 1317-0WKW8: 120(5-039154; 1289-039844; S70-2.'5455i • K7O-O34OM? in 837-92(5373. Zlato v papirnatem denarju. j'r»-\- dinarjev v zlatu; 100 švi^.nrskib fraii- kov 97.40 frankov v zlatu; KK)«-n^J. š tori in "-"¦" 9^5 šterJin v zl«tn; 100 span.skib iwsot — H2 fx^sc'1 v zlatu; 100 danskib kron 70 kron v zlatu; 100 norvoskib kron (59 kroin v zla- tu; 100 brazilskib rnilreis 3ft joil- rtis v zilatii; 100 franc, frankov 33 frankov v zlatu; 100 belpijskib frai»- kov - 29 fnatikov v zlatu; 100 Hal lir = 25 lir v 7,1 atu; 100 roskib kron = 14.5 kron v /Jatu; 100 turftkili j)ijaster 14 pijaM^r v zlatu; KM) prskib draboTn - K draborn v zlatu; 100 juigotflov. dinarjev 5 diinarjev v zlatu; 100 bulparski'N leva : 3 Jeva v zlatu; 100 rurnunskib lejev — 2-5 Icjev v zlatu; 1(K) nerriškib /nark 0.0002 mark v zlatii: HK) avntrijskiti kron 0.000075 kron v zlatu; l«0 ruskib rubljov skoraj mič. • Kot vidiino iz tripta seznarna, jo int. pinnati dolar j)opolru>rn«< onakovr«'- den zl'atu- toroj vci] rurn«n, üra je S'1 emo ^otrtino nirnema, jugowlovon.ski dinar ima fie en ogia.l rinnen, v n»in.' Ski marki bi in oral i isk&ti zlato p povc^alnim »tekloin, pri ruskein i^J- blju pa j>« nli.; 5 t/'iYi nc W Tta^li. VALUTA. Dno 5. t, in, si v Trstu (kxbil da): za 100 fraiU- frankov 130.50 lir za 100 svicarskib frankov 3(59 lir za 100 nernckib mark 9.5 cwit. za 100 avstrijskib kron 3 Cf"n1. /a 100 dimarjov 20 lir za 100 i-oSkib kron 59 50 lir ¦'.a 1 doliar 20 lir 'a 1 anyile^ko šterlino 93 50 lir. DMROVJ. Sv. Gora. Noxoj^iiw'Oih a !-r. Avpust in Ani- *a (r.. Oorno; Havn.il; iz S'ilk«na 2\\i 1922 ix) L. KM). NN L. Ah. NN. L. 50. p. TrfJiin Ribard, inosar v Solkanu. p. |lk)Har Karol L. 10. NN iz Gor ice L. 200. NN L. 25. p. Franc Naberpoj I» •/M'u L. 15. NN 10 frankov v zlatu, Don Fran .Iurek (iajKjdist.ni«i L. 50, NN. L. 5, NN fz Trsfa L. 50, Mspr. Ip. Va-Ien tinčio L. 10 NN L. 12, NN iz (jorice L. 25, LurJja Pa pis Furlani (icrica L. 15 Trije pp. anploži L. 20, in NN iz Ok rico L. 10, p. Tornaž Jup ravnatelj v jwk. L. 50, NN L. 15, NN ],. 100, NN iz Aleksandr.ije L. -5H5. Kat. IJers«k ^1^* VERNE: ČRNA INDIJA ROMAN. proito poslovenil Z. Z. '^11 naj bo«, j(. odvrnil Harry, da bi •faolf1"11 raz^nv<)riu wJtopnil, »naj bo i,^r 'lo'>n)lna vila. Una iiam je pri- v ' ;i Kniha in vod'ö, ko sino bili ujct: 0e "On'°^ovi i'L'"i. To Jo bila le ona "• budobm lovij- Ol)1° in/enerja .lanios; Vtk'sI )S <)1)V(lsi''1'i ° '^in clo^oclkii Co."ir -!.Sl!(> je J^Prasal ndado dokli PJ.-V, ' Jl ' ^ da.n j)o ])rJbo noznanib. Vondar pa irovif • '' Vl'is' sl!l i{> nvwivmhui da- 1(1 ln dojoniljiva, samo, da ni bi- 'a naubražcna. Va.jenn ni bila razdo- liti oasa v ure ali dni in da sploh toh i>ojmov ni poznala. Njene na nepre- trpano noc navajeno oči so le težko )ronasa]o svctlobo električnih sol.nc, v ',omj pä jo vidcla rudoviifo bistro. Vti- ;ov iz zunanjepa sveta njeni inožpani ^o niso prenesili, saj nino imeli doslej Irupopa obzorja kot le premopovo ja- !io. Njeno poznanje rJovestva so jo )inejTlo le na eno ali nekaj v tej vo- 'liii /ivooib bitij. A]j je to ubopo ri :.;::•, ali pa so vrniti tja, kjer si bila poprej ?« jo jo vpra.šal in/en er. Na prvi del vpnasanja jo dekljoa bjitro in veselo » so miniila že tri lota, no da bi se kaj tozadevnepa priinerilo, so si*, ven- dor ]e vsak romopovnika. Vofkrat so James« Starr, SiiiKJn in Harry povorili o tej zaponetki. re hi bili morda v jarni skrjti kaki budobneži in nameravali kako zvito hudohijo, bi znabiti Nell utepnlla dati j>oj«snila. toda ona je lr- dovratno inojrala. Ako w> le naj man je <'incnjli o njoni pretekJost.i, je to v>*e- lej povzrorilo tako mof-ne napade, da se je zdeJo painotnejo, omapalka stari Madge. Oisto umevno se j.i jo /xJolo, da ne bo bi.se nik(jli zapustjla, saj so jo bi- li tu tako prisrono sprojeli in morob-i- li je celo misliila, da bi drupod sploh no mopla ziveti. Po|K>1noiria ji je za- dostova.Ia Fordovn druxina, kar je bi- lo sarnoobsobi umevno, saj so jo to- koj v zarotku poboorili. S-traii ti GORTŠKA STHAŽA (/J)irka) L. .'31, NN L. 45, Vl<\ g. Trrelj U 100. NN L. 30, NN iz Kopra L. 5. NN vas Zavrh-Vriime L. 100. NN L 10, NN L. K, NN L. .">, Štrfan Šavli- Čoix>van L. 10, g\ Ivan Stancor. Plani- na pri Ipavj 1. °<> w t mi vv i <0 NN L. 200. Vsem velikuuusiiMii ilubroiiiikom liajlepša hvula. Svelogor.ska Mati Bo- yja naj Va?u stoterno povrne ! — Prj- porocanio se tud.i vsem drugiim g-ore- čim častikem svetogiorske Matere Bo- žje, da nain pomaffate rešitoi. se voli- koga dalg-a, kateregu smo nared.il i pri dovršitvi začasne Marijine Kapelict in samostana. Vodstvo svetišča in predstojništvo sainiostana. A VI 738/15 12 D R A Ž B E N I OKLIC V Kapuscinski zack-vi po pok. due 8/10, 1915 unirlem Andpeju Škarabol \% OxHjnna list, 83 vršila s<* )>r> na }>mllo,L dodirev dne 26. aprila 1923 ob 15 mi v ¦občinski pisarni v Ozoljaim prö- ..stoyolina javna dražba sledočih ne- promiČnin, vpisanih v vložku 184 d. o. Ozeljan: parc.'Lo 007 hiso ui dvori.šča, 3888/4! pašnika in 3889/4 njive. On Una vrednost *a to nepronii5ni- m\ ki fte bodo prouale skupno znaša 7500— lir, najrnanjša ponudba po. 5,000,-- lir; pod to ceno .se no bo pro \ iti 10% conilne vrrdmosti za va- d.ij in y.drazilelj bo moral poravnat colo kujnino to.koni 1 mesoa po dražbi. Kr. i'rctnra, onih avtornobilo\. ki vozijo v Gngiar, Čepovan in mizaj. Zadruzna zveza vpisana zariing.i z omejeno zavczo v Gorici, Corso Gius. Verdi St. 32, I. nadstr. uraduje ob delavniklh od 8. do 12. Zveza zastopa in varuje koristi pridražeuih zadrug, izvršnje nad njimi po zakonn revizijo, dajc nasvete in navodila pri nstanavljanjn novih zadrng, tkrbi za de- narno iziavnavo, \o je sprejenia od lailmo vloge in jim da}e posojila, posrednje po možnosti pri naknpovanjo blaga (nmetnih gnojil, modre galicc, žvcpln i. t. d.) in pri prodaji ptidelkov, uporablja vsa postavna sredstva v pospcševanjc zndrnž. i*}v^ in v povzdigo kmetijsta in domafce obrti. MED. UNIV. dr. Rado Sfiligoi se je preselil WiaMameii(Via Scuolc)St.S tik st,H,re ^iiimazije ter ordinuje za kirurgijo, porodnistvo in ženske l)olezni od <)-H in 2-a. O G LAS: VEČ HARMONIK NOVIH s ti n» torn se urikIiio pi'oda pri Ivant Filipič v Idriji St. 128. PODRUŽsilCH MM* Krediloe banke v Cisiti Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon St. 50. ------------- Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. t)elniška glavnica in rezerve: 80 MILJONOV 6ENTRALA: LJUBLJANA Ileserva S II S kron 64 MILIJONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Novi Sad, Ptuj, vSarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4V2% Na daljso odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvrsuie vse v bančno stroko spadajoče posle aajknUataoje. Dim ^MiinffiiininrntTirm TEOD. HRIBAR ,,,u ¦ GORICA == Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) = Vt'lika zaloga čcškega platna va zna?ne tovarne Resenchart & Rymann, vsakovrstno blago za poroöence kakor tudi velika izbira moškega in žunskega sukna. Blago solidno! Cene zmernef Pozor na domačo tvrdko! Franc Saunig - Gorica 6jsp3sk3Ulica.sed2iv.Carduccist.ZS Veliku izbora Pfaffovih in dru^ih šivalnih strojev iz prvili nemških tovarn a a kro- jače, šivilje, čevljarje in sedlarjo katere jamCi do 20 let Velika izbpra dvi>knlr'd vluxl'tn na Sv. Goro. v Gorici n.i Komu (na vngalu ul. Konnic») in na t,rt,rn bv Anion^ (stari pin«). V z;iloir:ili inui p(»hiS'vo vsi-li vrst, spaln«1 sobe - posamf/nt! onmr« - prt-dalčnike - vzmeti (Riifir) Htcilt» za vimIo, kri'dcnrc - mizn - ok vice - Ht»>iice i. t. d. vsc na izh.ro: Občinsivo se hlik<> pnsln/i uir'>dif pnlik-, H:i nnsloincsti po vnjni unir,...... hifino in sob- no nprnvo - Prlstnl domaii izdelkl x ugodno nixklml cenami. Omenj'-na zadruira sfr'j• nui nidi p<>sani<-'/>n;i naiočihi v rnizursk«! Htvoko HpadnjnAih del, kakor shivbena d-la, oknn. vr»ia i. t. d. Za obilnc obisk'.' »'¦ priporora Vodstvo xadruge»