Glasilo oipaDsktfj scmcntšcnifooo XX- 3.-4. 1987-86 ćOsehma Sfrati 3WmtsIjanja .... 3 JVosfi spisi: .... 6 Onterqju 7 SBrfrefi, karikafure 9 SVtnodi lo 3*oexìja 12. 9Voxa 19 tKronifca 21 putnor guatala STsk: ^rkatrec JjjuBIjana I ! VESELI SE TUDI VSA ZEMLJA, OŽARJENA S TAKIM SIJAJEM, IN RAZSVETLJENA OD BLESKA VEČNEGA KRALJA NAJ ZAČUTI, DA JE TEMA Z VESOLJNEGA SVETA PREGNANA, (velikonočna hvalnica) S[5M EN IS « 'A KNJIŽNICA V VIPAVI ISKRENO VOŠČILO Z A VSTAJENJSKE PRAZNIKE (g/« ‘če-Cčr Vu mi UREDNIKOVA BESEDA Z velikim trudom in prizadevanjem smo izdali 3- snopič naših utrinkov. Morda vas je presenetila novost, ki je nastala v tisku. Tega smo se morali poslužiti predvsem zaradi draginje, nekoliko pa tudi zaradi praktičnosti in estetskega videza. Upam, da manjši tisk ne bo zmanjšal prikupnosti Isker pri vas bralcih. Veseli smo, če ste to novost sprejeli. V tej številki se srečujemo z iskrenim snopičem, napolnjenim z našimi doživetji in utrinki. Priznati pa si moramo, da kljub "bojkotu" mnogih, Iskram literarne sposobnosti in obseg kar ustrezata. Zakladi so neizkoriščeni, kar ne pomeni, da se udajamo enoličnemu vsakdanu in mu. pustimo iti mimo. Pomanjkanje prispevkov je posledica neznatne volje dijakov, ki svojih prebliskov ne zabeležijo. Kljub temu pa upam, da smo normam zadostili in omogočili Iskram nove sadove v našem prostoru. 3{axmrsfjcmja SpM-ET''- * K.N JI ŽN1 v - POST Post, to je čas pred Veliko nočjo. To je čas preden se je Jezus za nas na križu daroval. Izraelsko ljudstvo je štirideset let blodilo po puščavi, Jezus se je 40 dni postil v puščavi in tudi postni čas traja 40 dni: od pepelnice pa do velikega četrtka. Kakor se je Jezus v puščavi postil in pripravljal na svoje javno delovanje, tako naj bi se tudi kristjani v teh dneh premagovali in pripravljali na Jezusovo trpljenje, smrt in odrešenje. Marsikoga je življenje takorekoč povozilo. Nesrečni so, trpijo, morda so celo izgubili zaupanje v Božje usmiljenje in dobroto, ne vedo pa, kako je lahko prav postni čas - čas Njegovega usmiljenja, čas, ko nam podeli svojega Duha in da začutiti, kako resnično blizu nam je. Ze Mojzes je svoje ljudstvo opozarjal na Božjo pričujočnost, ko je Bog hodil pred ljudstvom v oblačnem strebru. Koliko bliže nam je šele Jezus. Bil je med nami. Živel je med nami, bil je eden od nas.- Prav^premišljevanje Jezusovega trpljenja nas lahko še bolj zbliža z njim. Toda biti moramo potrpežljivi in znati mu moramo prisluhniti. V Jezusovem trpljenju bomo našli tudi smisel svojega trpljenja. Jezus se je 40 dni postil in se boril s skušnjavami. Tudi nas pogosto pestijo preizkušnje in skušnjave, zato prav z odpovedovanjem naredimo svoje telo poslušno ukazom naše volje; potem ni nobena skušnjava pretežka. - Post, za nekatere nadloga, za druge pa čas, ko se človek najlaže približa Bogu. Post, ko človek skozi Jezusovo trpljenje doume tudi smisel svojega trpljenja. - Post, najboljše zdravilo zoper skušnjave hudobnega duha in možnost duhovnega prerojenja. A /amaaavav KAKO NASTAJA DAN Kapljica svetlobe pade v ocean teme. A glej, ta kapljica ni kot vodna kapljica, ki utone v množini sesterskih mokrin, temveč se giblje, odbija od predmetov in preteče svet, ga osvetli z nevidno lučjo. Za njo pride druga in tretja in svetijo tako, da še vedno ne moreš razbrati številk na budilki poleg sebe. Vedno več jih prihaja. Gibljejo se, da teme sploh ne opaziš več in tedaj rečeš: "Zdanilo se je." Vesel si, da te obdaja svetloba. Sončne kapljice pa prihajajo, se odbijajo od sten in delajo mrežo, tako gosto mrežo, da teme ni več. Dan ni pasiven pojav. Svetlobo dneva tkejo fotoni, vsako sekundo, vsak delček sekunde, vsako stotinko, vsako tisočinko, vsako... tkejo fotoni gosto mrežo dneva. PREPROST SMEH "Greš z mano na srečanje Vera in luč," me je nekega sobotnega popoldneva povabil Cene. Nekoliko sem se obotavljal in se nato odločil: "Grem." Naslednji dan sem se znašel v popolnoma novi družbi, med neznanimi novimi prijatelji. "Kako bo," sem se spraševal. Toda ko se je srečanje začelo, sem videl, da se ni težko vključiti v novo družbo, med nove prijatelje... Bil sem presenečen nad preprostostjo otrok po letih in po srcu. Učil sem se ta popoldan. Pogovarjam se z njimi medtem, ko barvajo božične voščilnice. Sedem zraven Borisa. Proprost in zelo vztrajen fant. Počasi in natančno barva svojo vizitko. Od časa do časa jo pogleda in se nasmehne svojemu delu. Vesel je vsake črtice, ki mu jo je uspelo lepo potegniti. Veseli se majhnega uspeha. Končal je in si oddahne... "Lepo si naredil," ga pohvalim. Nič ne reče, le smeh spet izrazi njegovo veselje, srečo... Po skupni maši se je naše srečanje končalo. Poslovili smo se. Se enkrat sem imel priložnost videti nasmejanega Borisa. Njegov smeh me spremlja in uči. Ko sedaj srečam prizadete na cesti, po raznih ustanovah, ne mislim tako kot nekoč. Ne pravim več: "Ubogi revež." Ze res, da nimajo daru zdravja, zato pa imajo veliko večji zaklad. Njihov veliki zaklad je srce, ki zna biti veselo, nasmejano, hvaležno, preprosto... Veliko govorimo o tem danes in kompliciramo pri iskanju teh zakladov. Ti naši prijatelji pa so mi pokazali proprosto pot. Hvala vam, dragi prijatelji, ker me učite, kaj je to proprostost, ponižnost. . . 3Vosfi sprat PRVIČ V VIPAVO Pred petimi leti sem prvič prestopil prag semenišča. Kljub temu se zelo dobro spominjam, kako je bilo tisti dan. "Jutri boš odšel.", je rekla mama, ko smo bili zvečer vsi zbrani v dnevni sobi. "Sedaj te bom pokrižala v imenu vseh nas". Ko se je dotaknila mojega čela s svojim nežnim materinskim prstom in me pokrižala, je v meni vzplamtela moč za življenje, ki je bilo pred mano. Vsi smo molčali razen očeta, ki me je ponovno poučil, kako naj tu živim. Za tem sem se odpravil k počitku. "Vstani, Jože, da se pripraviš!" me je zjutraj poklicala mama. To noč nisem tako dobro spal kot ponavadi. Vso noč so me mučile razne misli in pričakovanja o naslednjem dnevu. Malo pred dvanajsto uro je prišel z avtom naš gospod kaplan, ki smo ga prosili, da bi me peljal v Vipavo. Ko smo naložili vso prtljago v avto, nas je čakalo skupno kosilo. Kako hitro je minilo in prišlo je slovo! Pred hišo sem vsakemu stisnil roko. Ni bilo veliko besed. Z molkom smo si povedali največ in najlepše. Sedla sva v avto in začel sem se oddaljevati od domačih, kmalu jih je bližnji hrib zakril in nisem jih več videl. Bilo je še nekaj mest, kjer se je v daljavi videla naša hiša. Pred mano se je začel odpirati nov, neznan svet. "Poglej, sva že v Vipavi! Tu bo tvoj drugi Lom." je rekel kaplan in me s tem prebudil iz čudnega sanjarjenja. "Kakšna vas, kako čudne hiše, kamenje na strehi! Tu ne bo varno hoditi mimo hiš." sem si mislil ob pogledu na ta kraj. Iz glavne ceste sva zavila v Vipavo in se začela prebijati skozi ozke ulice. "Saj se bom še izgubil, če bom hotel iti kdaj malo iz Vipave", sem zopet pomislil. Naenkrat se pred nama vzdignega dve veliki stavbi. "Na cilju sva!" je dejal kaplan kratko z veselim prizvokom. Ob semenišču je bilo zbranih že veliko fantov. Nekateri so se smejali, drugi so bili bolj zadržani in iskali z zmedenimi očmi njim znan obraz. "Gotovo so tudi ti prišli prvič, kakor jaz" sem pomislil. Ko sem stopil iz avta, sem presenečen zagledal štiri prijatelje, s katerimi sem se srečal že večkrat na duhovnih vajah. "Vendar ne bom "sam" na začetku, kot sem mislil." sem jim vesel razlaga. Tudi oni so bili zelo veseli, da smo se ponovno srečali in to v semenišču. Ko pa sem se srečal še z ostalimi, sem spoznal, da sem prej napačno mislil. Fantje so me namreč sprejeli in me nagovorili tako, kot bi se že dolgo časa poznali. Kmalu sem se moral posloviti še od kaplana. On mi je takrat rekel samo to: "Drži se, Jože!". Avto se je skril za hišnim vogalom in ostal sem med fanti, s katerimi smo čez nekaj časa postali pravi prijatelji. Pri večerji nas je vse lepo nagovoril takratni ravnatelj Renato Podbersič. Od tega trenutka se je zame začelo semeniško življenje. Dnevi, tedni, meseci, leta so minevala. Doživljal sem vesele pa tudi grenke trenutke v semenišču, kajti tudi to mora biti. Pred vrati je matrua. Vsak čas se bo treba posloviti od semenišča in ljudi, ki so živeli z menoj in mi pomagali na tej poti. Mislim, da bo ob slovesu podobno, kakor prvič od domačih. 3rfon>ju POGOVOR S SEMENISKIM RAVNATELJEM Spomini iz preteklosti marsikoga zanimajo, tudi nas. Bi nam hoteli povedati, kako vas je vodila usoda skozi otroška in mlada leta, iz kakšnega okolja ste izšli in kakšne poti ste ubirali? Doma sem s hribovske vasi Vojsko nad Idrijo. Menda je to najvišje ležeča župnija v Sloveniji. V družini nas je pet otrok, poleg mene še dva brata in dve sestri. Oče je bil zaposlen kot logar, sedaj je upokojen, mama pa je gospodinja. Doma smo živeli v skromnosti, kar je bilo za tista povojna leta v naših hribih nekaj običajnega. V takih razmerah smo otroci tudi odraščali. Kot zanimivost naj povem, da mi je oče, ker ni bilo denarja za šolsko torbo, naredil kar leseno. Tako smo postali žilavi, delavni in vztrajni. Zlasti mama je nam otrokom že zgodaj privzgojila čut za sveto, za Boga. Kot otroku in tudi danes, so mi zelo blizu narava: polja, gozdovi, njive, travniki in hribi. S čudovito govorico narave smo se otroci srečevali na pti v šolo, k verouku in v domačo cerkev, kamor smo radi in redno zahajali. Kaj vas je pripeljalo do duhovniškega poklica? Katera stvar je na tej poti najvažnejša in bi jo želeli povedati tudi nam? Kolikor lahko_ presodim, je moj poklic sad molitev, trpljenja in žrtev mnogih ljudi, ki so v naši župniji z živo vero, poštenim življenjem in zdravim čutom za duhovne vrednote nevsiljivo prenašali svoje notranje bogastvo na okolico in tudi name. Poleg domače družine so imeli name pomemben . vpliv tudi dobri duhovniki, ki so delovali v naši župniji. Se dobro se spominjam, kako me je župnik povabil med mašne strežnike in mi dal knjižico, iz katere sem se na pamet učil takrat nerazumljive latinske molitve in odgovore pri maši. V pristnem vernem ozračju in v bližibni oltarja je počasi in vztrajno rastla v meni želja po duhovniškem poklicu. Res je, da je vsak duhovni poklic nekaj enkratnega, vendar se mi zdi, da je zelo pomembno prav to, da iz navidez vsakdanjih dogodkov, srečevanj z ljudmi in lastnem razmišljanju prepoznamo božji glas, ki nagovarja in vabi. Obiskovali ste semenišče, tako kot zdaj sleherni izmed nas. Kako sedaj kot rektor gledate na spremembe, ki so se skozi čas oblikovale in kako ste takrat doživljali ta leta? V Malo semenišče v Vipavo sem prišel jeseni leta 1966. Nekoliko sem že vedel, kam grem, saj sta bila pred mano v semenišču že dva vaščana, Srečko in Lojze, ki sta danes oba dobra duhovnika. Ce izvzamem začetne težave, ki sem jih imel zaradi slabe podlaga iz osnovne šole, imam lepe spomine na takratno življenje v semenišču. Danes sem lahko le hvaležen vzgojiteljem in profesorjem, ki so mi posredovali vzgojo in znanje. Ko gledam dvajset let nazaj, ugotavljam, da se je veliko stvari v semenišču spremenilo. Več je prostora, udobnosti, skratka možnosti za normalno delo. Zal pa aje vedno manj fantov, ki bi bili pripravljeni te možnosti uporabiti. Upam, da je sedanja kriza le prehodno obdobje in da bo tudi v bodoče Malo semenišče v Vipavi, poleg drugih možnosti (državne srednje šole), imelo pomembno vlogo pri vzgoji duhovnih poklicev. Vaše novo delovno mesto se od prejšnjega v marsičem razlikuje. Kako ste sprejeli odgovornost vzgojitelja? Sedanje službe nisem sprejel s prav lahkim srcem. Zavedam se svojih pomanjkljivosti in premajhna usposobljenosti za tako zahtevno delo. Nekoliko si pomagam z izkušnjami, ki sem jih pridobil v osmih letih različnih služb v semenišču. Pri vzgojnem delu se ne zanašam nase, mnoge stvari rešujemo skupaj z ostalimi vzgojitelji in profesorji. Ob delu, ki ga opravljam se učim in vzgajam tudi sam. Prizadevam si, da bi v semenipšču vladalo zdravo družinsko vzdušje, brez katerega ni pogojev ne za pametno vzgojo, ne za resen študij. Brez manjših napetosti in občasnih nesporazumov, ki jih prinaša skupno življenje pa seveda nikjer ne gre. Kako oblikujete prosti čas, razvedrilo in počitnice? Med šolskim letom je prostega časa bolj malo. Ko fantje odidete za praznike ali počitnice domov, pomagam na bližnjih župnijah ali bolj obremenjenim duhovnikom. Kadar utegnem grem najraje domov, kjer je najboljši oddih fizično delo. Rad hodim v hribe in pozimi se prileže kakšen dan smučanja. Nekaj prostega časa porabim za branje in oseben študij. Kaj bi iz svoje duhovne zakladnice fantom najbolj priporočili? Semeniška leta so prehodno obdobje, ki je zelo oomembno in dragoceno. Vsem fantom priporočam, da ta leta skrbno uporabijo za študij, zlasti materinščine in tujih jezikov. Duhovniku je nujno potrebno znanje vsaj enega tujega jezika. Pri tem pa ne pozabite, da sta srčna kultura in plemenita osebnost žlahtnejša od znanja. Želim vam, da bi v času bivanja v semenišču napredovali v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. LAPAJNE VINKO SVetJodi CORNELII TACITI AB EXCESSU DIVI AVGUSTI (XV, 44) Požig Rima Resnica o škandalu je visela v zraku, kljub človeškemu prizadevanju, kljub razsipnosti cesarja, kljub daritvam, ki so jih duhovniki darovali bogovom, da se ne bi razvedelo o ukazanem požigu. Da bi sušljanje zatrl, je Neron oklical za krivce in s posebnimi kaznimi udaril tiste, ki jih je drhal imenovala "kristjane". Ta vzdevek so dobilo od Kristusa, ki je bil za časa Tiberijevega tiranstva obsojen na smrt pod prokuratorjem Pontijem Pilatom. To smrdljivo praznoverje smo za nekaj časa potlačili, a je ponovno izbruhnilo, pa ne le po Judeji, odkoder ta grdobija prihaja, marveč celo v Mestu, kamor se odvsepovsod steka vsa grdobija in vsa nesnaga. Tako je teklo: kdor je priznal (da je kristjan), je dobil opomin. Vendar so sami veliko svojih izdali. Niso jih toliko dolžili požara, paš pa so jim skušali dokazati zločin proti človeštvu*. Ko so že umirali, so jih še sramotili. V zverske kože oblečene so nanje lajali psi, na križ pripeti so goreli in ko se je zmračilo so bili svetila. Tako je Neron uredil svoj park za cirkuški spektakel. Sam pa se je v množico pomešal kot kočjaž, tudi stopal je. Morda so res imeli kaj na vesti, vendar so jih zaradi neznanskega trpljenja pomilovali, saj jih ni ugonabljala politika, ampak podivjanost nekoga. * Mt 26, 26b - 28 Pogani so videli v tem kanibalizem BOG, NAS DOM Dom naš takrat je, ko Oče nebeški vidi, da mir si delimo, ko najde nas v delu in igri, ko bližnjemu radi pomoč ponudimo. Dom naš je tam, kjer Oče nebeški pazi na svoje otroke, tam, kjer na zemlji Njegova ljubezen najde ljudi, ki dajo mu roke. Dom je takrat, ko Oče nebeški, "moja družina" nas vse imenuje, dom je takrat, kadar vsak, kot Jezus ljubezen daruje. Dom je tam, kjer Oče ljubezni potrebo vsako pozna, skrbi prav za vse nas sinove, svoje ljubezni obilo razda. Dom je takrat, ko Oče ljubezni darila za vse nas pripravi, za starše, otroke, sosede, za dušo, telo jih pokloni. Dom naš je to, da Oče nebeški hoče ves širni naš svet odrešiti s Kristusom Sinom, da mogli bi večno živet. Iz angleščine prevedel 3b « /M£ PEVCA rcharpa planota v BOSNI CANKAR KftAO BLIZU VIPAVE ALFRED NOBEL VATROSJJN O&LAK SATIRIK JUfUĆ UČITELJ* IC-A 2A HAMOM/J 'Risai.- 'ROK. • • • w 3€“RRy * KMETOMA ZADRUGA 9U0 «U \ J__ SEPTEMbEt 4- N 5. ČRKA H/SUI hO r *OW N/ s»r. RirtU ORA- IZVOL* NIC matte NOVINAR RTV LVJ bl-WA KANON SKUPINA K-U R. MOŠKO IME .GOLDINAR JEGLIČ ANTON DOLtNA, 1,VIŠINA T. ZAKfA* meNT Kč sl - mZAVA V AMERIKI VRSTA PISAVE IRIDIO QR. OTOK FR AN . RAMOVŠ IS ^ ~|3P ZVEZNA urtava m ŽAGAR JLtl PVIK. iENSKA, KI IŠČE mongolski VLADAR. CIRIL KOSMAČ n. m is. ČRKA ANVRli IVO OGOREVC 'ROBERT KRALJ franc ?L£NtČl V SR. VEKU SKLEPA KDOR ORbE TNIERS A VOkPHE AKTOVKI muc, je, NA MU-<5a>f MAJJ Beneški TRGOVEC (MARCO) SLOV. TES-NIK W P/£sV Tfl3 ClO&lfJ CEV UEKAVSZ UPAAJ3E GI~Ab> ZG’ -OKOtmA NASPLom OD STAR ČOLN GORSKE nešewN! SLUŽBE [TOMA R05ANDIC MlSSoNSA AKCOA VRSTA TROBILA S?LAV MAT/ ) ^ CILJ NAŠ SNUĆAR. (ROtERT) TOČ EN Je SOLZ SL. VEVg. zaMV/ve GRASSE ZAČETEK. GL. MESTA SLOV. DOMAČA Ž/ VAL LADO LESKOVAR seVčfUN Sa u KONEC MOL/TVE ORJAŠKA KACA O&R/C/ SESTAVIL 5 IMO N pianist iezroN* ceto REKA v SosNI YR&TA rz. novu PSOV VELIKA Noč B. ATRI L 'liti VSEM VSE. REBUS dama usko T«ai«SC0 A à*a»°

£ć ®S iMruftcvJft rožretuft IH nottftue SOBA 109 V nedeljo po novem letu 1988 smo se vsi dijaki in profesorji vračali v Vipavo. Nesreča pa, pravijo, da ne počiva. Ko se je okoli pete ure popoldan naš profesor Janez Zupet vračal s svojim golfom, je na^nekem križišču v Loki pri Mengešu počilo; najprej je treščil vanj avto z leve strani v vrata, nato pa še drugi avto od zadaj. Nedolžni profesor Zupet je zadobil najtežje poškodbe. Večerja. Vsi smo bili siti še od doma, zato je minila hitro. Po večerji se je oglasilo: "Samo par besed." Najprej pozdrav ob vrnitvi v semenišče, nato pa novica^, ki je ni nihče pričakoval: "Sestra g. Zupeta mi je sporočila, da je imel brat Janez nesrečo, zato ga nekaj časa ne bo. Zaenkrat se ne ve še nič natančnega." Zavladal je nemi molk. ^Od večerje nismo odšli z glasnim govorjenjem. Mučna negotovost, ki je zavladala v semenišču in skrb sta pripeljali nekega dijaka do tega, da se je pozanimal o nesreči bolj natančno, ker so obiski na intenzivnem oddelku propovedani. Govorice so se polagoma razgubile, kakšen teden kasneje pa je sledila uradna izjava. Zvedeli smo, da je avto popolnoma razbit, nekaj tehničnih podatkov o poteku nesreče in trenutno težko zdravstveno stanje našega profesorja. Po dveh močnih udarcih je izgubil zavest za dvajset minut, medtem, ko osebam v katrici, ki je prva počila in v žabi ni bilo hujšega. Z rešilcem so ga odpeljali na urgentni blok v Ljubljano. Tam so ga takoj operirali na levi nogi, ki jo je razmesarila pločevina levih vrat. Po operaciji so ga namestili na travmatološko kliniko. Zaradi pretresa celega telesa je bil več dni, skoraj en teden na intenzivni legi, kjer je bil ves čas priključen na infuzijo. Sele, ko si je nekoliko opomogel od prvega telesnega in psihičnega pretresa, so ga odpustili na oddelek. Bolečine po kosteh, mišicah __ in v_ glavi pa so ostale. Razen operirane noge je imel močno poškodovano tudi desno roko in izpahnjeno čeljust zaradi drugega ^trčenja v zadek avtomobila. Ta udarec pa je bil veliko hujši, kot^so sprva mislili. Noga se je torej ob^ stalni zdravniški kontroli le začela celiti, roka pa je šele kasneje začela delati težave. Za čeljust si tudi zdravniki niso bili enotni, ali bi jo operirali, ali ne. Sele po štirinajstih dneh so se končno odločili tudi za ta poseg. Bolečine po telesu, močna zdravila, trpljenje in ^stakanje ^drugih bolnikov v sobi so povzročili še nespečnost ob že tako utrujenem telesu in pomanjkanje apetita. Dnevi so minevali, pojavljati pa se je začela močna bolečina v glavi. Možgani. Teh niso posebej pregledovali. Hitro so ga odpeljali na specialistične preglede na Studenec pri Polju. Po nekaj dneh se je vrnil na travmatološko kliniko. Se vedno je pod nadzorom zdravnikov, čeprav si zelo želi domov. Zdravljenje se nadaljuje; kaj bo prinesla prihodnost, ne ve nihče. Ali je to Gospodov križev pot? V postu smo. Sprašujem se, ali ni ta vrsta tehničnih podatkov le zunanji videz, za katerim se skriva soudeležba pri Kristusovem kelihu trpljenja. Telesno trpljenje je hudo, a bo minilo. Duševno pa je hujše in bo tudi dlje ostalo. Vsi se sprašujemo, ali bo dvajset jezikov še vedno tako svežih v njegovem spominu, kot so bili do nedavnega. Ali se bodo njegovi prevodi še kdaj pojavili in ali bodo še vedno tako sočni in dovršeni. Vsi, ki smo ga poznali, vsi, ki nas je učil francoščino in angleščino, ki ga spoštujemo zaradi njegove odločnosti in poštenosti, zremo v njegov jutri z velikim zaupanjem v Boga. Kljub temu, da z njegovim delom nadaljuje sestra Vesna, ga zelo pogrešamo. Prepričani smo, da bo s svojo trmasto voljo kmalu ozdravel in se vrnil med nas, ki ga imamo radi. Zahvaljujemo se tudi vsem zdravstvenim delavcem, ki so mu rešili življenje in še vedno skrbijo zanj. MISIJONSKI KROŽEK Tudi v semenišču skušamo oživljati zavest o živi misijonski Cerkvi. To se odraža v delovanju misijonskega; katere so njegove bistvene naloge, ni težko določiti: ohranjati povezavo z našimi misijonarji, obuditi zanimanje za misijone med fanti ter prikazovati pereče probleme, pa tudi lepe uspehe misijonarjev širom po svetu. Letos je bilo vseh srečanj ali tako imenovanih misijonskih večerov preko dvajset. Največ pozornosti je seveda veljalo Afriki, Aziji in pomembnim slovenskim misijonarjem. V prvih urah je bila na vrsti Kitajska - ter uspehi in neuspehi tamkajšnjih misijonarjev. Več večerov smo tudi namenili znanim misijonarjem in delu, ki so ga ali pa ga še opravljajo. Kot prvi je bil J. F. Gnidovec -ravnatelj šentviške gimnazije in kasnejši misijonar in škof na Kosovem in v Albaniji. Njegovo geslo je: " Vsem postati vse" v veliki meri drži tudi za sv. Vincencija Pavelskega, ustanovitelja misijonske družbe in neutrudnega apostola krščanske ljubezni. V prejšnjem stoletju je deloval v Kanadi škof Baraga Friderik in naredil neprecenljivo usluga Indijancem na verskem področju, pa tudi na humanističnem. Skoraj v istem času pa je Ignacij Knoblehar odkrival Sudan in Egipt. Najbolj znan slovenski misijonar je Jože Kerec, sposoben selezijanec, ki je deloval na Kitajskem, nekaj časa celo kot apostolski administrator in pripravljal pot Andreju Majcnu. . Zadnja dva meseca smo pozornost obrnili na sodobne pereče probleme v Afriki. Po več pismih p. Brunnerja, s katerim si dopisujemo, smo vsaj nekoliko spoznali Cerkev na tej celini. Kar 10000 svobodnih cerkva in sekt je tu; med njimi pa največkrat namesto ekumenizma in ljubezni vladata vojna in nasilje. Poleg verske razdrobljenosti Afriko ogrožajo tudi malarija, lakota in AIDS. V večini primerov bi se dalo vse rešiti, a kaj ko je tako veliko afriških držav, kjer igra prvo violino orožje in oblast, ne pa skrb za potrebe. Seveda pa program ni na prvem mestu. Za nas so važne predvsem obogatitve, nova spoznanja, bogate misli, ki poglabljajo našo simpatijo do misijonske dejavnosti. Veseli smo bili tudi vseh nabirk in akcij za misijone; še vedno velja rek: "Ce hočeš biti srečen, osrečuj druge. Osrečevati in živeti za druge pa ni le naloga misijonarja, ampak vseh nas. Misijonska dejavnost na Slovenskem raste: poleg raznega zbiranja denarja, zdravil in oblek ter drugih misijonskih krožkov po domovini, so se pojavili še MIVA, revija Misijonska obzorja in knjižica o naših misijonarjih "In šli so po vsem svetu". Vse to v semenišču z veseljem prebiramo. Zahvaljujem se vsem, ki so mi to leto pomagali pri misijonskem krožku. Vsem še za naprej želim veliko vneme s tihim upanjem, da bi kateri izmed fantov postal misijonar. Predsednik misijonskega krožka O REFERENTIH V tednu po Veliki noči imamo v semenišču volitve za razne službe. Mene so izvolili za knjižnega referenta. S tega stališča bi rad omenil čisto kratko statistiko glede knjig, ki smo jih naročali v letošnjem letu. Skupaj smo naročili 336 knjig, kar pomeni približno 10 knjig na osebo. In koliko je ta "knjižnica" stala? Ja, nič manj kot 104.100, - din. Danes je prav zares težko dobiti poceni knjigo. Povprečno je bilo treba odšteti za vsako knjigo 3.100, - din. Najdražja "Velika verstva sveta" je veljala 12.000,- din, tisti pa, ki so se odločili za nakup knjižice "5 minut v tišini" so zanjo dali 600,- din. Mogoče bi bilo dobro uvesti podeljevanje "bodečih než" za opravljanje semeniških služb. Lahko, da bi imeli potem vsaj kakšen zabavni večer, verjetno bi potem izpeljali tudi (sicer dobro pripravljeni) teden semeniškega športa. Tudi od novo izvoljenih referetov veliko pričakujemo. Bomo z njimi zadovoljni? * * * Tarnjanje knjižnega referenta je upravičeno. Priznati si moramo nevestnost pri opravljanju svojih služb glede skupnih večerov in športnih iger. Ne smemo pa prezreti dejstva, da naša beseda in želja nista zakon in tudi, da je naše delo v prvi vrsti odvisno od semeniščnikov samih. Vaš interes je merilo naših uspehov, vaša volja nam omogoči, da speljemo stvari do konca. Organizatorstvo in akrivnost referentov še zdaleč nista vezani samo na eno osebo, in razna udejstvovanja niso njih sad, temveč širše množice. Referent se zaman trudi, če v okolju ne dobi posluha za svoja hotenja. Tako pošteno ravnamo, če "bodečo nežo" podelimo tudi komu drugemu. Izglasovali smo avtoraj članka "0 referentih", pa ne zato, ker svoje delo opravlja več kot vzorno, ampak ker njegovo športno udejstvovanje v semeniški rekreaciji ne dosega pozitivne bilance. Vsak pa naj seveda sam pri sebi pomisli, koliko je on pripomogel k skupnim igram in zabavi. Najbrž bi naročje "bodečih než" ne zadostovalo! Referenti lUmot’ ALI VESTE, DA... so se ZOI v Calgàryu končale v štirinajstih dneh, semeniški športni teden pa se od novembra lani še ni končal. - neki hiter profesor naredi na teden med šolskimi urami 6786 metrov. Samo po razredih: v prvem 1740, v drugem 1914, tretjem 2610 in v četrtem 522 m. (potrjeno z meritvami) - je neki profesor poslal nekega dijaka - maturanta na psihopatološko kliniko. - v Iskrah nismo še nikoli objavili vremenske napovedi. - je neki profesor dejal, da je živčen, kdor se smeje. je neki dijak med drugim študijem vprašal svojega sošolca, če ima kaj rezervnega kruha - beri, če ima kaj za pod zob. - se je z nabavo novega spectrum računalnika, število računalnikov v naši hiši podvojilo. - je neki semeniščnik fotograf, ki je po rodu Gorenjec, izumil nov način fotografiranja. Na isti film je naredil 72 posnetkov, to pa zato, ker je uporabil film z obeh strani. - se s. Vesna večkrat zahvali za pomoč, ki jo nudimo mučencu pred tablo. - je neki dijak tako spretno skril cokle svojemu sošolcu, da jih kasneje tudi sam ni našel. - je trenutno od krožkov najbolj dejaven vrtnarski pod mentorstvom sester. - so semeniščniki po zimskem premoru zopet igrali nogomet na velikem iugrišču in je moral že pri prvi tekmi postati prefektov "zeleni dirkač" rešilni avto via Šempeter. - preden zvoni ni treba noreti. » * * FILOZOFIJA Guk je med študijem filozofije odkril tudi to zanimivost: Je dijak živo bitje? - Da. Je profesor živo bitje? - Da. Je živo bitje živo bitje? A = A; seveda. Torej dijak je profesor. KAZALO Velikonočno voščilo 1 Urednikova beseda 2 Post 3 Kako nastaja dan 4 Preprost smeh 5 Prvič v Vipavo 6 Pogovor s semeniškim ravnateljem 7 Lapajne Vinko 9 Požig Rima 10 Bog, naš dom 11 S prgiščem moke za milijarde lačnih 12 Skrivnost 13 Tvoje oči 14 Sonce 15 Križanka 16 Rebus 18 Kako težko je ostati človek 19 Ekskurzija v Meblo 21 Prešernov dan v semenišču 22 Semenišče in petkovi verski večeri 23 Soba 109 25 Misijonski krožek 27 0 referentih 28 Ali veste, da... 29 Filozofija 29 Kazalo 30 « * * SEMEMIŠKA KLN 1 ŽiM I CA v v. . . .v: glasilo orpaoskH) sememščnikoD 2o. jubilejno leto 3r4. šteoilka ^ past - Melika «oc glaoni urednik,............Čušin biljem Sevnični urednik...........Sond&er Vinjete....................3tok9c>aačar Pireja in ixdaja.............4. letnik UTenton.................^r3one%žar Naklada 4oo kuodoo Skljaja priložnostno Naslon 3sXite -5Iooensko malo semenišče grabrijanooa 6je?i lipana °Dxdrxuje se s prosioooljiùmt prispeoki. Šog poorni! SKRE Inv.št. 19102 Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto XX, OJ "000000ll191029 S J Semenišče Vipava -191 02 *\« * postaja sdPezuB SCristus, ki si za nas /&l na križu pribit kdt na strazi : z lanterno suojib petij) ran c^> nam skozi mrak večer pokaži \ + Stanko