mr mm MM 11 S- H E JI'e MM Wi Wm \m h) •3 BI 1 V\]\ ik-, ■MM ^mm Mmmm |liliw IliP' pir »i| ihii m Mi m m Kiiill iililir NAJCA, GLASILO OSNOVNE SOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK V., december 1992, št. 1 Konec lanskega šolskega leta je prinesel vroče poletje. V vročem poletju se je začela dudko-manija. Nekateri ste kupovali dude in si jih obešali okoli vratu. Počitnice so se končale, dude -male in velike - pa so bile še vedno v razcvetu. Začela se je šola. Toda kakšna šola? Začela se je tako imenovana otroku prijazna šola. V novi šoli so ukinili zvonjenje ob koncu ure, uvedeno je bilo napovedano spraševanje, v njej naj bi bilo manj ocen in več preverjanja znanja. Poleg vseh novosti in manij pa smo dobili tudi obisk. Naše mesto in našo šolo je obiskal Milan Kučan, imeli pa smo tudi koncert Copacabane. Ne smemo pa pozabiti na okrogle mize za starše, katerih otroci so pred vpisom v srednje šole. Pred kratkim smo imeli dve zbiralni akciji. V eni smo zbirali star papir, pri čemer so se izkazali predvsem osmošolci, v drugi pa smo zbirali obleke in šolske potrebščine za begunce iz Bosne in Hercegovine. Pa še eno akcijo smo izpeljali, to pa čisto po lastni želji! Glasovali smo za naj učitelja in izbrali... Že veste koga? Kot vidite, dragi bralci, se je zgodilo veliko stvari, toda naj se vam zaradi tega ne zvrti v glavi, saj drugače ne boste prišli do rubrik, ki bodo poskrbele za vaše dobro razpoloženje. Naj bo šola še tako težka, bo-žično-novoletne počitnice se bližajo in z malo snega bodo še bolj zabavne, kot so ponavadi. Vse najlepše vsem. Matevž Harlander, 6.c IZ VSEBINE: NLP str-11 j m M WmmmmmmwmmmmM& Nilliiiiii ■pilili ISMMMm Tt:::::::::::-: •••••••••• ■«■«111111 Ifc ««111111111® ®SS£§§§8SaBB8888w«ww *••••••••••••#• •*•*•*, NAJ UČITELJ str. 10 ::§:!« :p! ► w # .«« , " / .;♦••••• ••••••••••••• ? ‘ RvX-:*:-:v:vX*x-:*x ____ _____ \x:::::::::::-x- • • •••••••••••> ••••••••••• • • • • • •••••••. *•*•*•*•*•*•*•*•*•*j *x%»x< , ^^^vX*X%*Xv # .•••••••••••••••, •••••••••• •••••, * •••••••••••••••••••, •••••••••••••••••••• '3S/J(P^07V AŽ13U 5)oOSK-MJ U^P^3* >o3&ix5vV P3 wo /y«(pwn £X)oC>vjnA nx?3WO NE r\\SU,OASI OOBE.R _CE 51 MAjbOlj^ MEP * J UAe»w! unim t: Nt ociMO b& '2-k) SOUO, MARVEČ’ Za £ivi/)twjE!J StMtKA Dominika teuN^1 ••••••••• teleprinterja Ijjjj • • O • • « • • • • • •• 1.9. - Prvi šolski dan. Spet se je začela šola, dolge ure sedenja, poslušanja in nemalokrat dolgočasenja. 11.9. - ŠPORTNI TEDEN 11.9 - ogled atletskega mitinga na stadionu 23.9. - ekskurzija 8. razredov na Vrhniko, v Bistro in Idrijo 16.9 - seminar za mentorje zgodovinskih krožkov 18.9. - šolsko tekmovanje iz logike - rezultati visijo na stenah matematične učilnice 24.9. - seminar za mentorje geoloških krožkov, roditeljski sestanki. 25. in 26.9. - seminar Projektno učno delo v luči didaktične prenove 4. in 5. razreda, v Topolščici. 5. - 9. 10. -TEDEN OTROKA 5.10. - otroški parlament na skupščini občine Novo mesto 7.10 - dan slovenskih šol - kratek predah med šolskim garanjem 8.10. - nekateri naši učenci so se udeležili republiške olimpiade deklic in dečkov, ki so skupaj osvojili 1. mesto 10.10. - predstavitev angleškega tiska za učitelje na Zavodu za šolstvo in šport v Ljubljani 11.- 16.10. - praksa učencev 4. letnika gimnazije na naši šoli 23. - 24. 10. - seminar za učitelje 3. in 4. razreda o razvijanju bralnih sposobnosti v Poljčah 24.10. - državno tekmovanje iz logike, ki se ga je udeležila Bojana Novak 26. 10. - seminar strategije iz celostnega poučevanja in pridobivanja znanja na Bledu 2.-7.11.- TEDEN MIRU - UNICEF pripravil akcijo Medvedek in barvice za prijatelja brez doma za zbiranje potrebščin in igrač za begunce otroke iz BiH. Dolenjci smo se dobro izkazali, saj je bilo daril več kot otrok. 2. -4.11.- zbiralna akcija papirja. Največ je zbral 8. d razred. 3. 11. - sestanek vseh učiteljev, ki izvajajo učno diferencirani pouk na predmetni stopnji. 5.11. - ogled opere »Krpanova kobila« za učitelje 7. 11. - Milan Kučan in žena Štefka gosta naše šole in koncerta Copacabane 12.11. -na pedagoški fakulteti je bil seminar za analitično ocenjevanje 13. 11. - seminar za učitelje srbohrvaškega jezika na Zavodu RS za šolstvo in šport 13. - 14.11.- seminar sodobnih oblik ocenjevanja v Poljčah. 17.11. - seminar za učitelje, ki izvajajo učno diferenciacijo, v Ljubljani 17.11. - izobraževanje slavistov (predstavitev knjižne zbirke Klasje, priročnika Abeceda pravopisa in druge strokovne literature Državne založbe Slovenije) 19.11. - v novomeški študijski knjižnici predavanje o sodobni pravljici 29.11. - seminar za hišnike na naši šoli 27. in 28.11.- trening za večjo učinkovitost učiteljskega dela Samo Plut, 8.b L\AJlI OUU. \L)Ul£c*J«' Ležeči policisti AI,0?°PUklJL*'SOCel°e9°- • Q1 11—Idi; 'GV' ^a/3 rtmms&štsL« ,^CZ]c= ^ "C1 sP iT cnaa = r — Tr~l '0Cfe^f *»«>= □ czuzDEZDczn1 «4® YPt#^N j ^ .s^VV^0 ySflr <0Vjr^v ^ #c ,oN ^ =^aaQL ^'>. Q U__3C3^L=aS£; •v 3CHD5c==LJ^=3‘=v -3c^==?o rasf^epo^cp^ - ^oal los __CD C S3D^ Dcncz3CZ3C3 i. CZi CZZD o CQ C=5 C ' --_J CZT3 C=l I I/-Ir-^T, O CIZD CZDp ciz^ U C^c=3 DCDa^^rSvIDOCZDa icjgoco^ ^CDDC=r)C=ZDc i povše . prav nič rni 2>======»^^^ ______ Sr,=^ ^ ®SS^J'akonaamo P/ M minut pr^ a f^0’, ^>^««^OršKaPov--gk p0 sVOje IM pote9nemo\Mt- Izgubiš ob- ^^^4, %0 °.'£gpj^ nj všeč, ker zvonj_ Samo \y razredih bi ^9^^^ezrnišljuj®> Šola bre čutek za cas. ^0j pove- Bok PraZ. ^ x | % ^»zvonca m' n'vsecir0 priha- v ^,^eui po^rr: p^0200 dEi, -j^Rgžjajo v . ~ ™ -^gsi odhajajo^ Ee _cn 3 crj c 1 ^»SisSŽ^c^ ,Q. rao^Ba^□ □ QC3^ip^3aa'^[Zl taneMOšM^-^ D„ t 3CDDC^iOCCr) c= pi□ = nc^Q Q' SQ^^=>001 \gSg= jT^rzz^D d 3q~\r^c DUDKOMANIJA ■Bnaaf^^a v* p Trmo Rnoar 11 nit ali ma—■ So še v mocli ducle> ki 80 na vrvici obešene oko11 vratu? 0cl kod Je ione Duoar, uo/ie// ma- h prišia ta moda, kaj dude ljudem pomenijo, smo vprašali nekaj vrstnikov. tematike: Me me ne moti, ™ /cer vem, kdaj se začne in kdaj konča ura. Moti me __________________________ samo to, ker nekateri prej H KATJA MARKOVIČ, 5.b: Imam eno samo končajo in odpirajo vrata. I dudo. To je zame dovolj. Drugi jih kupujejo, ker so Zlata Dobovšek, učitelji- ■ poceni in so v modi. Dude nadomestujejo zlate in ca biologije in kemije: ■ sreprne obeske. Meni duda pomeni srečo v Iju-Vfeeeno mi je, ker me me ne || jDezrij /n drugod. Dudo sem si kupila sama. Darja Kastelic, učiteljica zgodovine: Ne moti me, ker ni zvonjenja, a bilo bi bolje, BRODA P/A ^ bolj točne. || sre?e. 'teni duj'h ie pri^a iz /, Milena Koprivnik, učite- W 1771 Je kupi/ nn Pomeni ^ Zaradi mor/ *a~ Ijica kemije in biologije: Nič 'jj Pa tudi !L,v™.na niorju /m^C° V ljubezni rf JP me ne moti. čutim, koliko ^Cke, °Sam dnrt' PUC,e f . f. stekli. ,mam utesnjenosti. _ '^Ke. Katja Petrič, učiteljica i M zemljepisa: Malo me moti, f Isar i ira nicn i icUlaiczncz ker ure niso usklajene. Jožica Plantan, učiteljica matematike: Zelo me moti; zvonec bi moral biti dober in . glasen, da ga sliši vsakdo in | vsepovsod. I Sonja Simčič, učiteljica p slovenščine: Nasplošno . sem za takšen način pouka, J samo mislim, da je takšen | pouk uspešen na manjših | šolah. Takemu načinu dela ” mora biti prilagojen tudi urnik (naravoslovni predmeti skupaj, družboslovni skupaj.) Igor Teršar, učitelj glasbe: Me nič ne moti, ker ne gledamo vsi na ure, kdaj bo zvonilo. Franci Turk, učitelj fizike: Me nič ne moti, a tisto uro, ko naj bi se ura začela, ni l učencev v razredu. Moti me I skakanje po hodniku, ko naj g bi se ura začela. aSsANDRADR^INEC , J/^fJorjaJz cjj0 zato, ker so v modi. M J V Ne nosjm jih Pirana. Menldu^Szaradi mode. Imam 16 dud. zaradi drugih, ampak za ® . /(a te(a. • -—^7 - NINA PROGAR, 7.b: Dude so letos zelo v modi. Tudi sama jih imam nekaj, dvanajst. Najrajši imam najmanjše. Dud si ne kupujem sama, dobim jih od prijateljev. Moja prva duda je bila oranžne barve in je bila iz Ljubljane. Duda mi prinaša srečo. Za druge ljudi ne vem zakaj jih nosijo, večina najbrž zaradi mode. Dude so zelo poceni, zato jih vsi kupujejo. TINA KRNC, 7.b MAJA ČUČNIK, 7.b Oblikovala: Svetlana Blagojevič, 8.d Tri ocenjevalna obdobja s 3 3 u J- f 3 /l M.JuLruu 'l ^P^P^i^^opisnega^oce^ljeranja v T^azredu^fl^tsU ra^pa^^dllprojekttreh^cenjeva^^obdobij^Le^oTnjatrrocenje- I valna obdobja so razdeljena takole: prvo od 1. septembra do 24 ! ^ir^!u:aP^ ^ ^ °d 3-maia d0 ^a0aJne^ M ar- Urecft Vso 2 .apys/u Jana Murgelj: Je v redu, ker nisi tolikokrat vprašan za oceno. Aljaž Novak: So mi všeč, saj lahko hitro popravimo oceno. Anja Repolusk: Mi niso všeč, ker več sprašujejo kot v štirih ocenje- Janez Rodič: Imamo več časa, da se pogovorimo z učitelji, pišemo mani kontrolk, več pa je ustnih ocen. ■ ■ ■ ,i,i|i|i|i|i|i|i|i|i|i|i|i|i;iiiji|i|i|., jpJFT^.n.n^v.- VV#: *. •H rLi ,wetka F/P ■— ■ ^U( *ee^-j°^P«Z7aT°™ani- _,. ,ZTnce in ma°j Helena Šterk: Šo kar v redu. Učitelji nam dajo več možnosti, da popravljamo slabe ocene. Katja Bricelj, učiteljica angleškega jezika: Zdi se mi zelo pozitivno zaradi manjšega pritiska na učitelje in učence. Na razpolago je tudi več časa. Opisno ocenjevanje ] Ta novost učence višjih razredov zelo zanima, a jo, žal, uvajajo le pri prvošolcih. Na ta način so prvošolčki manj obremenjeni. Nimajo ocen, pred katerimi bi jih bilo strah, in tudi ure imajo krajše. Da bi izvedeli še kaj več, smo povprašali učiteljice 1. razredov, kaj mislijo o tem. META ŠTOR Poslovili smo se od številčnih ocen in začeli z opisnim ocenjevanjem. Učitelji menimo, da bo to za učence manj obremenjujoče, pa tudi starši bodo manj pod pritiskom ocen. Zdi se mi, da bo opisna ocena realnejša, ker bo iz nje natančno razvidno, pri katerem delu je učenec uspešen in kje mu je še potrebna pomoč. Seveda je to za učitelja večja obremenitev, ker mora učenčevo delo in napredovanje sproti in vestno spremljati. Tudi starši so se s tem načinom ocenjevanja strinjali, saj so predlog sprejeli 100 %. BOJANA KREN Učenci so s tem manj obremenjeni. Nimajo čebelic in črnih pik. Učence opozorimo ali pohvalimo z besedami. O svojem uspehu so obveščeni z opisnim ocenjevanjem. Niso razočarani zaradi slabih ocen, ker jih sploh ne dobivajo. STANKA VUKŠINIČ Navdušena sem nad opisnim ocenjevanjem, saj upam, da se otroci ne bodo učili za ocene, ampak za svoje znanje. To bo za zdaj še težko, ker še niso pripravljeni na to. Otroci so bolj sproščeni in domov ne nosijo črnih pik, en k ali čebelic. OLIVIJA METELKO j Opisno ocenjevanje je nova oblika dela. Ena snov se prepleta v celotnem pouku. Če se npr. učimo o sadovnjaku pri naravi, se pri glasbi učimo pesmico o sadju, pri likovnem rišemo sadje. Prednost je v tem, ker otroku ne dajemo številčne ocene. Z oceno je otrok obremenjen in se zato boji staršev. Lažje pa ga na koncu ocenim, ker ga opišem z besedami. j : i I-.T -1 Alenka Kastelic, ^ Katja Kočevar, j Andreja Kastelic, i Anita Jakše, 8.b ■ ■ ^>7 (tčVj i #->1 --- !§§»8M8l88BŠiii IMAM IDEJO mmmm ■ »w 'S ,: . Kv/ - (Za bolj ^ prijazno šolo Tri ocenjevalna obdobja, integriran pouk, nivojski pouk, projektno delo, opisno ocenjevanje, šola v naravi, šola brez zvonca -to je že nekaj, kar naj bi naredilo šolo bolj prijazno. Imamo pa še veliko želja. MAJA BIZOVIČAR: Odpraviti bi morali ocene, kajti te so vzrok za odpor do šole. POLONA CAJNER: Želim si napovedano spraševanje. SANJA CVETKOVIČ: Šolska knjižnica naj bi imela več knjig. MARKO DVORNIK: Želel bi pet ur telesne vzgoje na teden. DAVID GRABIČ: Vsako leto bi morali imeti vsaj deset dni šole v naravi. KATJA KOČEVAR: Želim si več plavanja v šolskem bazenu. KAJA LJUBEČ: Zanimivo bi bilo združevanje ur sorodnih predmetov ob isti temi. SIMONA LOVŠIN: Več bi lahko delali v skupinah in manj pisali v zvszkG SVETLANA MILADINOVIČ: Nikoli ne bi smeli imeti pouka do 14. ure. V 6. b nap rim er ga imamo kar dvakrat na teden. LEA MOŽINA: Med glavnim odmorom si želimo poslušati glasbo, in to v jedilnici, avli in učilnicah. JANIKA PETROV-PENCA: Osmošolci si želimo dobro organizran večdnevni končni izlet. SAMO PLUT: Rad bi vec pra, Učnega pouka pri posameznih j predmetih. Šolskim predmetom bi j morali dodati nove, stare pa združiti | ali zmanjšati število ur. URŠKA POVŠE: Dekleta si želim \ aerobiko, da bi se ob glasbi sprostile. ROK PRAZNIK: Ukiniti bi morali ocene, zato da bi se učenci učili le zase. JANKO RODIČ: Prenoviti bi morali garderobo pri telovadnici in postaviti prhe. ANJA REPOLUSK: Želimo si prenovljeno šolsko igrišče. HELENA ŠTERK: Manjka učenje z računalniki. JERNEJ TOMŠIČ: Šolske ure naj trajajo 35 do 40 minut, odmori pa deset minut. H4/VCA C. META USENIK: učenci se radi podpisujemo po stenah, mizah in omarah. A ne bi bilo super, če bi nekje v garderobi imeli dovoljeno steno za podpisovanje? PETRA PUREBER: Dobro bi bilo, če bi bili vsaj enkrat na leto mi učitelji! MAJDA ŠTANGELJ: Bilo bi super, če bi imel vsak učenec omarico s ključem. V njej bi imeli shranjene šolske knjige, tako bi lahko vsakdo odnesel domov samo tisto, kar potrebuje. MARIAMA VRTUNSKI: Ko jemo malico in kosilo v jedilnici, vedno kričimo. Zagotovo bi se umirili, če bi imeli glasbo. Ne bo vam žal, če poskusimo. LUKA MALI: Neznani učenci zavezujejo vezalke naših čevljev. Zato predlagam, da obesimo s stropa dve vrvi in naj neprijazneži, ki zavezujejo naše čevlje, zavezujejo tisti dve vrvi. TOMAŽ FERBEŽAR: Rad bi, da bi učenci smeli hoditi po šoli obuti. Zato pa bi konec meseca dali nekaj prispevkov za čiščenje šole. DAŠA BAJT: Imenitno bi bilo, če bi imeli zasebne telefone, ki bi delali v posebni sobi v šoli. Poklicali bi lahko vsi, ki imajo kakšne težave. Po telefonih bi se oglašali učenci, ki so primerni za opravljanje tega dela. EVA RAJ M ER: Super bi bilo, če bi imeli v avli radio in svojega disco jokerja, ki bi znal povedati kaj o glasbi. Vmes pa bi objavljali vroče novice z naše šole. INTERVJU .^T -'t. ? V šolskem letu 1988/89 smo na naši šoli izbirali naj učitel-> jico in naj učitelja. Letos smo | izbrali samo enega med i vsemi. Izbran je bil moški. Nismo delali lestvice,toda pri štetju glasov je bilo očitno, da bi tudi drugo in tretje mesto zasedla moška. f- T ■■ JT 'r.- V- - v Učitelja telesne vzgoje Slavka Seničarja poznajo skoraj vsi Novomeščani, saj je zelo družaben človek. Še posebej dobro znan je športnikom. Mi ga imamo radi, ker je vesele narave, sproščen in prijazen. m ^ i „ Letos ste na naši šoli prvič razrednik. Kako vam je všeč ta vloga? Katere so bistvene lastnosti dobrega razrednika? . "T' - ' ? } J Najprej sem se te vloge ustrašil, sedaj pa se mi zdi, da z razredom kar dobro sodelujemo. Mislim, da je najvažnejše vzpostaviti zaupanje med učenci in učiteljem. < 4 ’ i-M ^ Ali se vam zdimo mi, ki zdaj obiskujemo osnovno šolo, i vzgojno bolj zahtevni, kot so bili učenci pred nami? Zakaj? Bolj ste živahni, bolj odprti, ! bolj informirani in zato tudi veliko 1 bolj zahtevni. /IX Ali ste pristaš demokratične i vzgoje? Zakaj? ca-1—isi—i rv/^r/v ^ 1 Sem pr/stas demokratične vzgoje, ker se mi zdi, da je veliko bolje in zanimiveje delati, če učenca pritegneš k delu preko njegovih lastnih interesov in sodelovanja. To pa ne pomeni, da 6 Kako rešujet^cUSSi?* J probleme? Katere disciplinske ukrepe uporabljate? Wžf ; ' KS&ii ../fi p&i Nerad uporabljam kazni, kot so ukori, opomini in podobno. Probleme v glavnem poskušam reševati s pogovorom. n* Al' uvajate pri svojem delu kakšne inovacije? Kako pou-« čujete? bi bil, če bi uspeli začeti graditi \I!2Y2^!^adnico-mxm' S#3lmate pri pouku diferenci- .šsammm Pri ŠVso različne telesne sposobnosti vidne. Od otrok ne zahtevam, da so vsi super asi, ampak da glede na svojo startno osnovo napredujejo. IflKako ocenjujete? Kakšno je I vaše mnenje o ocenah oz. | ocenjvanju nasploh? jm Ocenjujem predvsem napredek učenca. Vem, da večina otrok ne mara ocenjevanja. Vem pa tudi, da bi veliko otrok brez določene »prisile« lenarilo. ^Kakšno je vaše življenjsko ] vodilo? ^ Strpnost do različnih idej in različnih ljudi se mi zdi najpomembnejša. Sploh pa v današnjih časih, ko smo priča nasilju in agresivnosti na vsakem koraku *v- Dušan in Gašper, 7.b KfStgiH Rubrika NLP se je že pojavila v Najči, in sicer v prvi številki našega časopisa. Kasneje pa je bila zaradi nezanimanja mladih novinarjev ukinjena. Danes pa jo bomo poskušali obuditi. Obstoj NLP je dandanes skorajda nemogoče zanikati, saj je na svetu že 20 milijonov ljudi, ki trdijo, da so videli NLP. Med njimi je tudi mnogo uglednih osebnosti. V prvi številki Najče so nasplošno že opisali neznane leteče predmete, mi pa se bomo družili z mnogimi zanimivimi dogodki te vrste. Bitja iz vesolja se lahko obnašajo prijazno, včasih celo svetujejo ljudem, lahko pa pohabijo živino, povzročijo materialno škodo ali poškodujejo ljudi. Takšni vesoljski svetovalci so ameriškemu farmarju Patu McGuiru pomagali najti vodo. Čudna bitja so Patu dejala, da bo na 2100 metrov visoki in nerodovitni planoti našel vodo. Pat se je o tem posvetoval z geologi. Geologi so mu dejali, da možnosti, da bi na planoti našel vodo, skorajda ni. Trmasti Pat jih ni ubogal. Kupil je planoto, pa čeprav so ga sosedje proglasili za norega. Pat je začel z vrtanjem vodnjaka in kmalu je bil njegov trud poplačan. Našel je popolnoma čist izvir, iz katerega je vsako minuto privrelo 35000 litrov čiste vode. Pat sedaj na planoti goji živino in se ukvarja s poljedelstvom. To je le eden od zanimivih dogodkov. Še veliko jih je. Nasvidenje v naslednji številki. Matevž Harlander, 6.c \ ... < v'\ ' q V" r, \1 1 ^ f ^ o<"0 i ta g sa i k t|%,| rr U CD . znajo smvca*- ^ - Moja stara mama je zelo varčna, da ne rečem »skopa«. Kadar grem v trgovino po stvari ki Jih potrebuje, mi ne ostane niti za žvečilni gumi. Vse cene pozna, kar naprej nekaj računa. V nedeljo bom šel spet k njej. Ob slovesu mi bo dala 10 tolarjev. Naročila mi bo, naj dam po-lovico svojemu bratu, da si bo kaj kupil. Takšna pač je. Jo pa imam vseeno rad. M \ i / j \ \ Q? 1 ' !«ir. I i / f I \ \ i I babica je super- babica. , moj'^' ' ^eN,TakKS^^0j de- S !bodo N\oj\s^' w \n batoica- fcasa p vero,-.sUrn,u^o.de. fpS 'ieK »zsrs** f fii. «f, v* "" e P°'flS2\e rai UC'' Dedek Moja caoiua jc --r-. baoica. Istočasno gleda televi- ste super jr babica. f \ L LCICVi- Posku- 1 I lčlrno’ Poslušate'Ca Pa živita moJi starši. naPrej delajo Učenci 7-d razreda Računalniški kotiček Računalniški kotiček je spet tu. Tokrat bomo priredili natečaj za najboljšo računalniško igro. Vsi, ki imate računalnik ali pa pogosto igrate igrice pri prijatelju, glasujte za naj igrico. Lestvico naj igric bomo objavili v naslednji številki Najče. Danes bomo predstavili računski program za PC iz TURBO PASCALA. Imenuje se »zaporedje«. Program izračunava logično zaporedje, v tem primeru izračuna tole logično zaporedje: 1, 3, 9,27..., dokler ne preseže števila 10.000. Če število 10.000 spreminjamo, dobimo drugačen rezultat. program zaporedje (output) var A, hinteger; begin A:= 1; l:-0; repeat A:-3*A; L-l+1 untilA>100000; write (A, I) end. Matevž Harlander, 6.c DEMOKRACIJA J"(ata Zdaj je zelo znana beseda DEMOKRACIJA, a meni vse bolj v želodcu zavija. Manjka mi kruha, mleka, mesa, očetova malha je prazna do dna. Že nekaj časa je tehnološki višek. Ko pridem iz šole, mi reče: »Moj Pišek! Si videl gospode, ki se s plakatov smejijo, ko obljubljajo DEMOKRACIJO!« Čudna beseda - DEMOKRACIJA, za mene je to - le goljufija, dokler moj oče spet delal ne bo, da bi mi kupil kruh, mleko, meso. Dopisniki COŠ Prvič sama z avtobusom Nekega petka nisem imela kaj početi. Domislila sem se, da bi šla k stari mami na obisk. Mami o tem ni hotela nič slišati. Z očijem sva jo pregovorila. Mami je popustila. Hitro sem pripravila stvari u nahrbtnik. Mami me je odpeljala na avtobusno postajo. Skupaj sva kupili karto. Pomahala sem mamici, ko je avtobus odpeljal. Vožnja je trajala eno uro. Komaj sem čakala, kdaj bomo prišli v Cerklje. Na postaji me je čakala mama, da se ne bi odpeljala predaleč. Ta dan mi bo dolgo ostal v spominu. Janja Trbojevič, 3.c MOJ OČI Moj oči je velik. Ima črne brke in * črne lase. Zelo je delaven. Do službe ima zelo daleč. Rad se vozi z avtom. Brata in mene ima zelo rad. Nikoli ne pozabi name. Miloš Potkonjak, 3.d VELIKA HIŠA V sredi mesta stoji velika hiša. V njej živijo otroci Mihec, Toni in Polona. Včasih se radi učijo, ampak najrajši norijo. Miloš Potkonjak, 3.d iilpli* x:x:x:;x:::::::x:::x ::::::x:x:::x:x:: pilil “Pili ;:x-x:x:x:x: ^v.v.v.v.v •••••••••« 6fXvXv*v ili v.v.v.v.; pXv!vXv »••••••••« [••••••••• '•••••••••• '••••••••• mim ••••••#••• .v. v.v.v.v liliji vumuu*.. u .. ......-_ tv*4 zti ‘IB—■ ..■■■■■I mmrnm l«iiii Mala Najča innnnnnnnn KUŽEK Jam zajčke loviš fema™k°podi: ™C'ssr4 Nekoč ie »kola deMtoa, k^ odločila, da bo p Sre&aia je škrata dom.Š'aien^°-nThote\ povedab, Belobradca. ^aJ(rir_a_ Deklica^e^^ ^ je doma rnavdaa^^^ ^g^dala svoi dom. Mav^s ^ sedla bliže, da 1® naŠo°'ie mavrica pr®a do dckn.o!.e. dekkdaie trdno opate-M je dew,oa Maček Čarlije prišel «a"eelas od ^ ™ rna''r' ^ Kadar ie mavrica Lea L,povšek, 2.d_ MAČEK ČARU in se z mano je igral, papirček vlekla sem po tleh, on pa skakal je za njim. Igrala sva se do noči, ko je rekel zdravo mi. Manca Jevšček, 2. c OBISK I Obisk smo dobili iz daljnih gora, botra lisica k nam je prišla. s JrJriMJi -»j. Hf' »v •' *•« • v"?aPnp D°lga °Vedui Za kure prosila, pečenega zajca, v kurnik vlomila, pokradla nam jajca. Zato smo poslali nazaj jo v goro, da težav delala več ne bo. * Maja Božič, 4.a PŽpi | Malica V >v, 60 c~nČaMeni iPn naloQo H°nja Je im Cirn’ široka ln kosn^M.ndo ,Č2.la šr To sem jaz Sem Andreja Žalec. Stanujem na Tavčarjevi ulici 3 in imam dve starejši sestri. Obiskujem 4. razred osnovne šole Grm, glasbeno šolo in verouk. V šoli pa hodim k pevskemu zboru in k dopisniškemu krožku. Imam rjave oči in rjavočrne lase. Na obrazu imam nekaj majhnih pegic. Najraje se oblačim v kavbojke in majico. Kadar imamo telovadbo, sem oblečena v dres in kratko majico. Velika sem okoli 143 cm in tehtam 32 kg. Rada pojem in imam rada glasbo. Tudi šport mi je zelo pri srcu. V šoli imam najraje telovadbo. Doma se rada skrivam, lovim, delam kolesa in stoje, skratka telovadim. Včasih gledam televizijo. Všeč so mi komedije, grozljivk pa ne maram. Rada se tudi kartam. Mami mi pravi, da sem kvartopirec. Zvečer, preden zaspim, berem. Danes sem taka, čez eno leto bom drugačna. Kakšna bom pa čez deset let, mi pa ni jasno. Ko bom velika, si želim postati tajnica v računalništvu. Andreja Žalec, 4.a j/lllllllllllllllll/llllllllllll/lllllllll PIKAPOLONICA ^ l/ Soli tes'°T£- Marhicaajtrk’ Ve' m IJOČ'3.c Ijfij iKitšiVUk y. Vs^an obisti ur! se vsujemo m duri, ppSkOpi} METULJČEK [ K nam so na obisk prišli prijatelji / iz Zagreba in s seboj so prinesli ko- / šaro z grozdjem. Ko smo jedli \ grozdje, je iz košare zlezla pikapo- / lonica. Potem je zletela na tla. Moj ' brat jo je vzel in se z njo igral, ker , ima zelo rad živali. Preštet je pike in / pikapolonica je imela sedem pik. L Potem jo je dal v prazen akvarij. / Opazoval je, kako leze iz kota v kot. j Dal ji je ime Pika. Ivana Hainz, 3. d lN< saj naši so želodčki '< " tečnikot Prazni sodčki. Sem veseli metuljček, ki letam „ , , , , po travnikih, od cvetlice do cvet- Žemlja, marmelada, m eko■ ' '' "-KtI lice in se sladkam. Moja krila so zdi se nam, kot bi prišli v Meko.^p^ ze/0 pisana, različnih barv in _ ~ težko me je opaziti med rožami. Zvonec konec malice oznani, r £e me /^oče kdo ujeti, takoj zbe- in mi mah cicibani | • i/m. Ce pa me kdo prime za krila, zopet v ucilmci smo zbrani, ”1 potem ne morem več leteti, da ne ostanemo neumni telebani. zato, otroci, me nikar ne lovite. Eva Plut, 3. a r Pustite mi leteti med mojimi pri- OŠ Grm J I ^ jateljicami rožicami. D-fIHZJ U-fU-fU 3>tNV0n Rudolf Rudolf Rudolf je živel, tri dekleta je imel, je za njih zelo skrbel. Vsak ob rojstvu ga dobi, nosi ga vse žive dni, vidno je le na papirju, včasih pa celo v okvirju. (3IAII) Mesto je zgradil, Kapitelj naredil, rad se bojeval, vse Turke je nagnal. Obrambne stolpe je zgradil, trgovine naredil in vojščake dobil. Vojščaki radi pili so in se bojevali, vsem Turkom glave odbijali. Ko so naši zmagali, so Turki bili zmedeni. Ker Rudolf poglavarje bil, je vse vojščake nagradil, bili so veseli in pesem mu zapeli. Tako je Rudolfovo mesto dobilo ime Novo mesto. KLEMEN ŠUŠTERŠIČ, ROK KOCJANČIČ, 4.a Iz gline je žgana, na mizi stoji, iz nje pa kup žgancev se toplih kadi. (VCI31>iS) Vsak otrok ve, kaj je sol, to besede je le pol, če pri-deneš k njej še ata, pa ti pride ven... (vi\nos) NOVO MESTO Novo mesto skozi čas to že ve vsak od nas, hiše so bile lesene, okraski so krasili stene. Na trgu je kamnit vodnjak, pesem »Na trgu« si lahko prebere vsak. Na gričku Kapitelj stoji, Tintorettijeva slika ga znotraj krasi. Pod njim se Krka zelena vije. dokler se v Savo ne zlije. A z Brega hišice male se v vodi ogledujejo, kako so že stare. Slikarja Jakaca so zvabile, njegove roke so se slikanja lotile, čudovite umetnine so se nam ohranile. V daljavi se Gorjanci vzpenjajo v nebo, Janez Trdina jih je opisal lepo. Vsi imamo radi naše mesto, v njega se bomo vračal zvesto. MAJA BOŽIČ, 4.a Wmm MM III® Tam po gozdni jasni leze prav počasi črn polž brez j hiše. No, kako se piše? (HVZVl INOZOO) lem 'z šole P°pSZZlls^hoZam 'n/PPo S KNJIŽNIH .-> Ali vas starši spodbujajo pri vaših glasbenih ambicijah? David: Seveda, predvsem moralno. Ali vas bomo še kdaj slišali na naši šoli? Janez: Ja, mogoče bomo igrali za novo leto. Igrate tudi lastne skladbe? Ja, v glavnem sami pišemo skladbe. Ali imate sponzorja? Zmago: Ne, zdaj ga trenutno nimamo, naš bivši sponzor pa je bila privatna plinarna. Koliko in kje vadite? Matej: Vadimo ob petkih in sobotah, in sicer po tri ure. Naše vaje potekajo v mali telovadnici OŠ Grm, za kar se zahvaljujemo vaši šoli. Kaj delate ob prostem času? David: Uživamo in poslušamo glasbo. Kakšno glasbo igrate? Jure: ROCK 70-ih let. Najča: Hvala! Mojca Simčič, Lili Žagar, 6.c in Lea Možina, 8.a s X. XXXyV\/X X X\^VWXX X\AAX/X'y'XXAXXX > DO RE Ml Najbolj uspešne skladbe meseca septembra in oktobra: - November rain - Guns n’Roses - Lithium - Nirvana - Jump - Kris Kross - Take a chance on me - Erasure - Nothing else matters - Metallica - It’s my Ufe - Dr. Alban - Rythm is a dancer - Snap - In the closet - Michael Jackson - Too funky - George Michael Dr. Alban - hip-hop kralj Pesem lt’s my Ufe je do zdaj največja uspešnica saperja iz Stockholma. Njegovo pravo ime je Alban Nwapa. Rodil se je 26. 8. 1957 v Nigeriji. Po maturi na srednji glasbeni šoli se je odločil za študij na medicinski fakulteti in diplomiral kot zobozdravnik. Od tod tudi naslov doktor v umetniškem imenu dr. Alban. Čez dve leti si je uredil trgovinico Dr. Alban Shop, v kateri je mogoče kupiti različne predmete iz Afrike. Pesem Hello Afrika je spesnil skupaj z Leilo K. in skupaj sta jo zapela pred občinstvom. Uspeh, ki ga je pesem doživela, mu je dal energijo in veselje za nadaljevanje pevske kariere. Besedila njegovih pesmi govorijo o revščini v Afriki, onesnaževanju, nesposobnosti politikov, daje nasvete, kako se boriti proti mamilom in preprodajalcem (No čoke). It’s my Ufe pa je najbolj po godu nam mladim, ki nam starši ves čas stojijo za hrbtom in nam ukazujejo, kaj lahko in česa ne smemo. S pesmijo lt’s my Ufe se je uvrstil med najboljše saperske pevce. Za trgovinico nima več nobenega časa, in tako zanjo skrbi njegova prijateljica Jennifer, s katero baje načrtujeta naraščaj. Zobozdravnik, trgovec, redni obiskovalec bodybuilding studiev, predvsem pa pevec pa ima zdaj v načrtu, da bo izdal tudi knjigo. Helena Šterk Kaja Ljubeč, Anja Repolusk, vse iz 8.a to t2 ~= ■S ? to ,1 S3 o •S S ? i ■t: o I v. - 1^.1 ^ 8) | - O..« o. S C: to' en cd S -S5 Q. to JI3 -C ^3 O ^ v. o 3 C O -*£ ^ I tt3 TO ^ C ^ C ? ^ s 0) 'l3 E 'l3 m Oj.C O) t - ?"C ^ tjii-j-cig Š -S'S ■£ S3 c10) ........ sil!-"- §!IIt!f!tt!f!I!!!ti ^ E 6 -S3 ft-S3 111^ • ^ ^ ^ ^ X •? E S E P w OT .to % g ^ g 5 to to o. - ^ C to o o g os E n:« .8) a 2 G Eo O) E ž 0) ^ tD T3 C == E* g 5 S coco PRITOŽNO KNJIGO, Spoštovani gospod ravnatelj! V vsaki Najči je pritožna knjiga, v kateri učenci izražajo svoje želje ali opozarjajo na pomanjkljivosti. Redkokatera izmed zapisanih želja je izpolnjena, zato me zanima, ali bi se dalo z dobro voljo nas vseh kaj le uresničiti. Recimo: 1. Glasba med odmori. Glasba bi nas pomirila in sprostila in bi se bolje pripravili na pouk. 2. Ali bi se mogoče dalo kaj narediti, da bi učenci imeli več ur telovadbe na teden, saj bi se tako dosti bolje počutili? 3. Učenci moramo veliko časa presedeti v klopeh. Zato nas boli hrbtenica, držo imamo slabo, naš bazen pa je premalo izkoriščen, kljub temu da ga uporabljajo druge šole. Ali bi nam lahko omogočili plavanje v njem, da bi si vsaj delno olajšali težave? 4. Želimo si tudi več plesov, več zabavnih skupin, ki bi nas obiskale. Za to je bilo tudi premalo posluha. Zakaj? 5. Že dolgo časa si želimo daljše odmore, da bi se bolje pripravili na pouk. Ali se tu ne bi dalo nič narediti? Sabina Gorenc, 6. c Dragi učenci! Z dobro voljo nas vseh smo že marsikaj uresničili, a o tem kdaj drugič. Tokrat le odgovori na vaših pet vprašanj. Glasba med odmori ni bila nikoli prepovedana. Torej je dovoljena tudi sedaj, a organizirana mora biti tako, da ne moti ostalega dela na šoli, npr. pouka nižješolcev. Telesne vzgoje je po predmetniku res premalo, t. j. tri ure tedensko. Res pa je tudi, da učenci ne izkoristite vseh možnosti. Možno se je namreč še 2 krat tedensko vključiti v telesno-vzgojne interesne dejavnosti. Bazen je dva meseca v šolskem letu namenjen samo vam, učenci grmske šole, in to v novembru in marcu. Slišim pa, da bazena ne izkoristite, kadar imate možnost in da se veliko opravičujete. Če je ena šolska ura premalo za kopanje, se lahko z učitelji dogovorite tudi drugače, npr. organizirate blok uro. Mimogrede še nasvet v zvezi s slabo držo. Držni sistem telesa in slabo držo popravljamo s telesno vzgojo, tudi s pohodi, ki se jih tako branite. Sploh pa ugotavljam, da imate učenci pomanjkljivo telesno kondicijo. PROSIM Vsako leto se na naši šoli predstavi najmanj ena zabavna skupina. Moramo pa imeti tudi druge kulturne prireditve, tako da imamo zagotovljeno vsestransko kulturno vzgojo. Plesni tečaj imamo letos tudi za učence 7. razreda, plese pa imamo v skladu s šolskim redom le za osmošolce, in to štiri v šolskem letu. Kar zadeva daljše odmore, moramo vedeti, da se na pouk pripravljamo doma, med odmori se pa sprostimo. Če bi imeli odmore daljše, bi bili v šoli do 15. ali 16. ure, kar vam zagotovo ne bi ugajalo. Pozdravlja vas Marjan Špilar, ravnatelj ^pg^gg^^sasoogS^^aaogacglr «HI-HI-'HI c=2SSU^--_,-h..... 'aassm fSSSik =3C ^^^@cS5p ^ % x ^ ' ///////-\0 Mssrfff/^ %'Kj %A O^hKf^A > H, a X'l' ,9/% u ' ^A*5esi v ^ ?> " V2q0/>)^0® •^m: ?!,%.•% V> #pnpfk. ,riMffl'1 Meta, Simona HOROSKOP OVEN I Ne pretiravaj ne v dobrem ne v slabem pa bo prihodnji mesec minil v prijetnem vzdušju. Malo manj se moraš zanašati na sošolko za tabo, kajti tudi njo je vrglo in ni več tako zanesljiva. BARVA: VIJOLIČASTA BIK: Bodi potrpežljiv pri nalogah, ki zahtevajo veliko časa. Pred tabo je leto, polno pestrih dogodkov. Veliko se boste gibali, kar se bo poznalo v fizični kondiciji. Družabnost se bo razcvetela, navezali boste mnogo prijateljskih stikov. BARVA: ROZA DVOJČKA: Na teku ne moreš biti prvi, saj te superge pošteno žulijo, ampak zato se boš izkazal drugje. Ni ti z rožicami postlano, ampak kaj boš vzdihoval, saj še ni konec leta. Naslednji mesec ti bo zelo usklajen. BARVA: RUMENA R AK: Pri angli si ga polomil in zlepa ne boš prišel na zeleno vejo. Pusti, naj domači godrnjajo, saj sam najbolje veš, kaj je zate prav. Kader plešeš, pomisli malo na druge, saj ni prijetno, če se zibljejo lestenci. BARVA: ČRNA LEV'. Na žalost bo v skladu z barvo vse rdeče tudi v kon-trolki slovenščine. Na domači fronti je vse mirno, ampak z jesenjo se bližajo tudi nevihte. Ne razburjaj se, ko te pošljejo v trgovino, to je priložnost, da zaviješ še kam! BARVA: RDEČA D EVI GA: Posebej lepo ti ta mesec ne bo, saj boš pogosto klican pred tablo. Ampak minilo bo in ti boš ostal živ!! Še malo pa bo sezona randijev na igrišču. Treba se je zmeniti za urnik, da vas ne bo potem kakšnih petdeset na enem kvadratnem metru! BARVA: SIVA TEHTNI GA: Oranžno zardevanje se bo spremenilo v škrlatno, če ne boš hitro naredil konec mučnim srečanjem na šolskem hodniku. Najbolje bo, da nekaj tednov počivate, čas pa bo naredil svoje. BARVA: ZLATA ŠKORPIJON: Potihoma si se prikradla nekomu v srce, kajti zaradi tebe ima težave s spanjem. Zakaj nadaljuješ, če ne misliš resno. Zbudi se iz sanj, saj si že krepko v šolskem letu. Pazi na ocene in starše, kajti doma ne bo lepo. BARVA: ORANŽNA STRE LEO: če te drugi cvek v tej sezoni še ni prepričal, da se moraš začeti učiti, potem ti grozi katastrofa. Bolje bo, da hodiš ves mesec domov ob uri, ki so jo določili starši, tako ob naslednji žurki ne bo problemov z dovoljenjem. BARVA: MODRA KOZO ROG: Špeckahle so že na delu, zato bodi previden. Organiziraj protišpeckahljo vohunsko službo. Domači bodo veseli, če boš popazil na mlajše. Organiziraj tekmovanje v pljuvanju na daljavo pa ne bo nihče tečnaril. BARVA: ROŽNATA VODNAR: rrcvcijtf /kt> AjiXr /(>wo /tifa,- ti AtAal p/LbdXjdJX' bARVA: bELA ^rAr^ ib orL faoJfao 4/rv Katja Kočevar, Anita Jakše, Alenka Kastelic, Andreja Kastelic, 8.b j 1111111111111111 umiiiiu 11111 n 1111 im 111 m 111 m 1111 m 1 i-i iitti 10. Kako se imenujeta pevca Kris Kross? \a) Chris Smith, Chris Kelly 11 [ 111| |f :b) VViliam Bailey, Michael McKagan :c) Chris Slater, Johny Kross 4. Čigav je refren: I know that you can love me When there’s no oneleft bo blame ^ fN=Tdthedarkness c) Uthiurrh 5. Kako so se preimenovali Pa n krti? p °0 op: a) Don Mentony Band c:^==^^:o0X60^Lame?..--..--. c) Agropop 6. Kako se imenuje pevec bivših Pankrtov? a) Vlado Kreslin b) Aleš Klinar c) Pero Lovšin 0Pn°<& šlSIS ;o°PoO z6°Xo9MHmmMŠŠ$Bffl&!>o2šš' M^r!k0^die last Meta,li&ig!ss0^i0o^ b) VVelcome to thejungle ’^^^Š^SSS°§So°SS°g§0^ c) Under the bridge °o ° °o 8. Katero dekle poje ob spremljavi Don Juana? a) Majdi b) Čena c) Miša 9. Kdo je izvajalec pesmi Please don’t go? a) Red hot chilli peppers b) Double you c) Extreme WL ‘dB ‘V8 "ei ‘og dQ ‘ep '0£ 'oč ‘d L MOaoBpo oc LU o z tr < 1 m <: 2 i 0 0 NAVPIČNO: 1. Zelišče 2. Letni čas 3. Preverjanje znanja 4. 12. in 23. črka abecede 5. Premirje, zatišje 8. Afriška država 10. Južno od Ljubljane je Ljubljansko.... 12. Zaščitni premaz za les 13. Tropska papiga 15. Tekočina v žilah 19. Ribje jajčece 20. Ozek konec polotoka 22. Edini človek, ki je preživel vesoljni potop 24. Jed, prehrana 26. Pomočnik 28. Težka gozdna tesarska sekira 29. Prostornina, izražena v litrih 30. Farmar, kmetovalec 31. Bivša tovarna šolskih potrebščin iz Celja 33. Jama, luknja 36. Mnenje, mišljenje o čem 38. Dva samoglasnika 42. 7. in 21. črka abecede 43. Zlom, prelom 44. Daljša doba, vek 45. Glavno mesto Italije 47. 7. in 10. črka abecede 48. Kazalni zaimek VODORAVNO: 3. Nasprotnik, nasprotni igralec 6. Bivši ameriški pevec (Presley) 7. Plemiški naslov 9. Človeška kost 11. Pod 14. Očalnik in.. 16. 100 m2 17. Rajko Novak 18. Enaka soglasnika 19..in Dedal 21. Moško ime 23. Angleška beseda, ki se uporablja pred samostalniki iz črk HET 25. Nevarna bolezen 28. Disneyev junak 32. Najvišja karta 33. Disneyev junak 34. ...inpriimek 35. Moško ime 37. Premikanje zračnih plasti 39. Največji hrvaški polotok 40. Torta vtožilniku 41. Tamara Irt Erjavec 42. Ime tona 43. Blesk, lesk 45. Žitarica 46. Osebni zaimek 47. Italijanska avtomobilska znamka 49. Musič television 50. 10. in 14. črka abecede 51. Železen ali lesen drog Glavni urednik: MATEVŽ HARLENDER, 6.c Urednik rubrik: učenci 6.b, 6.c, 7.b, 8.a in 8.b Mentorica: MARJANA ŠTERN Grafično in likovno oblikovanje: LIKOVNI KROŽEK, JANKO ORAČ in BRANKO ŠUSTER Tisk: TISKARSTVO OPARA Število izvodov: 650 Cena: 60 SIT MIKI AN'/’ božic : NOVO LETO ^LEGENDA, O MIKLAVŽU j Miklavž je sramežljiv čudodelnik in zavetnik mlinarjev in žagarjev. Rad osrečuje ljudi, ne da bi se jim kazal. Legenda pripoveduje, da je ponoči skozi dimnik spustil tri kepe zlata. Ena od njih je pristala v nogavici, ki se je sušila ob ognjišču. Od tod izhaja šega, da otrokom prinaša darove v nogavico, lahko pa tudi v čevelj, škorenj, copate, coklo itd. Miklavža poznamo na Slovenskem, v zahodni in severni Evropi je Miklavž Božiček. Žaneta, Petra, in dve Maji MIKLAVŽ MED SVETOVNIMA VOJNAMA Med vojnama se je Miklavž pojavljal v raznih trgovinah ter s streh metal otrokom bonbone, konfete, igrače ter tako delal reklamo trgovcem. Tudi otroci so bili navdušeni. Miklavž je ponavadi nosil v noči od 5. na 6. december. Otroci so zvečer nastavili rdeče nogavice, škornje, pletene košare, kape in krožnike. Navada je bila, da so v krožnikih otroci pustili pisemce, razne zvezdice, ki so jih dobili v šoli kot nagrado za prid nost. CERKVE SV. MIKLAVŽA Miklavž je zavetnik ribičev in čolnarjev, zato so mu posvečene številne cerkve po svetu. Pri nas jih je okoli 200; najbolj znana je LJUBLJANSKA STOLNICA, v Novem mestu pa 500 let star KAPITELJ z oltarjem svetega Miklavža, ki ga je naslikal znani italijanski slikar TINTORETTO, čaščenje Miklavža se je obdržalo samo pri nas. V zahodni in severni Evropi pa je ta šega izumrla. Barbara MIKLAVŽ VČASIH Miklavž je zavetnik otrok, pa tudi mlinarjev, drvarjev in splavarjev. Otroke obdaruje naskrivaj. Obdarovanje je bilo iz kraja v kraj različno, povsod pa so ga bili veseli. V mestih so Miklavžu v nabiralnik nastavili pismo ali ga položili na okensko polico. Obdaroval jih je z bogatimi igračami. Na deželi pa so otroci cel mesec pred prihodom Miklavža molili. Obdaroval jih je s suhimi sadjem in ob koncu stoletja že tudi z igračami. Otroci so poleg navadnega Miklavža poznali še * boljšegauMiklavža, ki je prinesel kipec iz svile in zlatega papirja. Nosil je koš iz suhih češpelj. Otroci so se Miklavža veselili bolj kot danes. Jelena, Tina in Anja OBLEKA MIKLAVŽA Miklavž je sveta oseba, zato si ga večina ljudi predstavlja svečanega in lepo oblečenega. Oblečen je v belo haljo in ogrnjen v pozlačen plašč. Na glavi ima metro. To je pokrivalo, ki ga imajo tudi škofi. Na zadnji strani pokrivala sta prišita dva trakova, ki pomenita dva žarka svetlobe. V roki drži palico, ki je na koncu zavita. Občasno ima tudi knjigo, v kateri so zlate in črne črke. Z zlatimi črkami so napisana dobra dela pridnih, s črnimi pa vragolije porednih otrok. Urša, Barbara, Tanja in Sabina MIKLAVŽEVO SPREMSTVO Na Koroškem spremljajo Miklavža kosmatini z dolgimi kožuhi, šest angelov in dvajset parkeIjnov, ki so oblečeni v rjave kožuhe in > < namazani s sajami, v rokah pa imajo korobače. Darja, Viktorija, Maša in Teja VRAGOLIJE PAKELJNOV Miklavža spremljajo parkeljni. To so hudiči, zlodeji. Počnejo različne vragolije. Hodijo po ulicah in hišah ter s svojim strašnim izgledom strašijo otroke. Mlada dekleta in fante mažejo s sajami, ponekod pa jih tudi ošvrknejojs šibami. Matej, Jasmina, Renata in Kati ADVENTNI VENEC Začetek adventa je štiri nedelje pred božičem. Venček je narejenjiz zelenih rastlin, ker zelena barva pomeni upanje. Na adventnem vencu so štiri adventne sveče, prvotno bele in modre. Štiri nedelje pred božičem začnemo na adventnem vencu prižigati sveče. Ker imamo štiri sveče, vsaka predstavlja eno nedeljo. Sveče prižigamo do božiča. Danes so adventni venčki bogato okrašeni, z zlatimi in rdečimi okraski. Namenjeni so tudi praznični deko^raciji. V svojih hišah jih imajo tudi neverniki. Nina / l ZGODOVINA BOŽIČKA Finski božiček je živel na Laponskem, to je na severu Finske. Imenovali so ga Julupukki, kar pomeni oče ali Božič ali Božična koza. Vozil se je s sanmi, ki so jih vlekli severni jeleni. Maja BOŽIČNE VOŠČILNICE V 19. stoletju so začeli pisati voščilnice. Prve so bile enostavno okrašene. Pisanje voščilnic je staro 160 let. Tiskati so začeli leta 1851. Voščilnice So se prvič pojavile v stari Avstriji. Pri nas je med svetovnima vojnama veliko voščilnic naslikal Maksim Gaspari. Te voščilnice še danes izdajajo. Matej JASLICE Prve jaslice je leta 1223 na Portugalskem postavil sveti Frančišek. Na Slovenskem so se pojavile šele v 17. stoletju, v Ljubljani. Imenujemo jih tudi zmrznjeno gledališče. Poznamo različne tipe jaslic: papirnate, gibljive, lutkovne in odrske. Jaslice sv. Frančiška so bile preproste, le dva osla in sv. Frančišek, ki je predstavljal pastirja. Danes pa cerkve in^ družine kar tekmujejo, kdo bo imel večje, lepše in bogatejše jaslice. Včasih jim pri tem manjka okusa nekatere podobe so prave podobe kiča. Lepe žive jasli na Slovenskem so v Po s torinski jami. Sveta noč je ena najbolj znanih in priljubljenih božičnih pesmi na svetu. Napisana je bila leta 1818 v Avstriji, ko so se v neki vasi blizu Salzburga pokvarile orgle. Duhovnik in vaščani si niso mogli predstavljati polnočnice brez orgel^ske spremljave. Zato so sestavili pesem sveta noč in jo še tisto polnoč peli ob spremljavi kitare. Sveta noč je sprva imela šest kitic, kasneje pa so zadnje tri opustili. Danes je to najbolj znana božična pesem na svetu. Renata JEJ O ^ I č*:' TV ! ■: KURJENJE PANJA Panj, ki ga imenujemo tudi drevesna klada, čok, božičnik, štor, čuja ali bednjak se je ohranil tudi do danes. To navado opisuje Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske (17. stoletje). Panj so po navadi odbrali že jeseni. Dolg je bil tudi do 2 m, težak pa nad 100 kg. Ta sega je obstajala tako dolgo, kot so obstajala odprta ognjišča. Panj je moral goreti 10-12 dni, zato je moral biti precej velik. Družine so kar tekmovale med seboj, katera bo imela večjega. Reveži si ga niso mogli privoščiti, zato so se zbirali okrog panja pri premožnejšem sosedu. Za panj je skrbel hišni gospodar. Ob pripravljanju panja so ponavadi molili. Običaj pa je bil, da so morali sedeti okoli panja in mu darovati žlico vsake jedi ter kozarec vina. Nekateri so se z njim pogovarjali. Ta šega se je obdržala v Evropi, na Apeninskem in Pirenejskem polotoku. Barbara KOLEDNIKI Z božičem pridejo tudi koledniki. Pojavijo se ob novem .letg in ob ireh kraljih. Pri nas ga omenja že Trubar v-svojem Katekizmu in nato 100 let kasneje Valvasor. Hodili so od:hiše db hiše in pobirali denar ter druge dobrote. Imeli so tudi svoje spremljevalce. Poleg božičnega okrasja je pri nas med najstarejšimi običaji tudi božična peka. Božični kruhi in pogače so znani po vsej Evropi. Pri nas so najbolj pogosti pšenični, ajdovi in rženi kruhki, ki jih imenujemo poprtnik, prten kruh, božičnik ali namiznik. Ti kruhi imajo po verovanju magične lastnosti in prinašajo tako ljudem kot živalim zdravje, moč in energijo. Boštjan, Mojca KDOR JE NA TA DAN LAČEN, NE BO NIKOLI SIT. (s 1 ov.pregovor) SILVESTROVO Predenj napoči novo leto, je 31. decembra Silvestrovo. Ime ima po papežu Silvestru, ki je ime na ta dan god. On je namreč spreobrnil h krščanstvu rimskega cesarja Konstantina. Zadnjemu dnevu v letu pravimo staro leto. Na ta dan spečemo na Slovenskem posebne kruhke, ki imajo različna imena. Kalica. Matej BOŽIČNO-NOVOLETNA DREVESCA Božično-novoletne jelke nimajo dolge tradicija. Naši predniki so svoje hiše okraševali z zelenimi vejicami. Okrasili so jih s papirnatimi in svilenimi okraski. Drevesca so pa iz obdobja med svetovnima vojnama. Okrašena so bila z jabolki, papirnatimi vrtnicami, zavitimi orehi, hostijami, srečkami in podobno. Viktorij a (slov. pregovor) i ^ o o a /b O T! — r ji"- 4 ^ t '0 5 ^ (3 .cp a ji- 1 S ^ ^ a f ai <-> hi V- > Ul X <-! /Ul O /- 1- 41 o k "Z >t/l -t£ 5 s-4 H Najbolj divjeje za ovo leto v glavnem mestu Brazilije. Na ilvestrovo zaprejo 6 km dolgo avenijo Avenido Atlantico v Rio de Janeiru. Avenija teče do najbolj znamenite plaže sveta Copacabane. V tem času je pri njih poletje, torej se vsi sprehajajo v kopalkah in oblekah, ponavadi bele barve. Na plaže se zvečer zgrne 2 milijona ljudi, za celo Slovenijo! Bela barva predstavlja dobroto in čistost. Proti večeru skopljejo v mivko jamice in vanje položijo razna darila, od rož do žganih pijač. V jamicah celo noč gorijo svečke. Pogled na plažo je čaroben. Ob cestah stojijo ogromni zvočniki, iz katerih se sliši brazilska glasba.Opolnoči pa glasbo dopolni sijajen ognjemet. Anja NOVO LETO V LJUBLJANI, NEKOČ če skočimo za hip v ljubljansko preteklost, lahko zapišemo, da je bil v predvojni Ljubljani božič važnejši kot noro leto. Božič mora biti tih in miren, novo leto pa hrupno in bučno. Piškoti in potica so bili na mizi še od božiča, skuhali pa so svečano silvestrsko večerjo. Nikoli ni manjkal sekt, peneče se vino ali pravi šampanjec. Ljubljančani so se v tistih časih največ zabavali petjem. Živahneje je postalo s pojavom gramofonov in radia. Poznali so veliko družabnih iger. Največkrat so ob polnoči vlivali svinec in prerokovali. Podobno kot danes so silvestrovanja prirejale razne gostilne, kavarne, restavracije in hoteli. ISTOVOLETINI X SIMBOLI Podkev je najbolj znan simbol. Je simbol sreče in zdravja. Nekateri st jo dajejo celo na avtomobile. Za družinsko srečo jo pribijemo v obliki črke U, za gospodarsko srečo pa mora biti obrnjena navzdol. 5 J. .•k Mušnica prinaša srečo. Na Kitajskem in v Indiji je ta krosiIna goba simbol dolgega življenja. Mušnico naj bi skupaj s cimetom zlatom in žadom jedli nesmrtniki. Na Kitajskem imenujejo mušnico ling zhe. V nakete-rih starih zapisih sporočajo, da se mušnica uporablja za ljubezenske napitke. Mušnica poleg zanimivih barv in oblik izloča tudi strup, ki povzroča halucinacije. Mušnice so uporabljali vrači in šamani. Goba je simbol duše. Maža Štiriperesna deteljica nas varuje pred čarovnicami in demoni. Kdor jo najde, bo srečen. Spravi naj jo med platnice knjige ali si jo zatakne za klobuk. Število 4 je srečno število. Pikapolonica je prastar simbol za srečo in rodovitnost, človek pikapolonice ne sme ubiti. Pri angležih je dobila ime Ladydirja. S tem ljubkim hroščkom je povezanih veliko vraž. Nekateri verjamejo, da razume človeško govorico. VSE LEfO BOŠ DELAL TO . KAR SI POČEL ž A NOVO LETO. (slov. pregovor) hr CN P' 0 ri 1 ŠISŽV 1