Za člane, na leto.. .$qt.»6
Za nečlane.........$1.50
Za Inozemstvo .... .£2.00
naslov/
uredništva in uprav-ništva:
1951 W. 22nd Place, Chicagb, 111.
S
I
r
______^ ^ L ^
©sQ»<s> J OFFICIAL ORGAN [
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
n Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
J
No, 26. Štev. 26.
Chicago, III., 3. julija (July) 1918.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued mrmrj Wednesday
Subscription price:
For metnhere,yearly40.96 For nonmembers.. .$1.50 foreign Countries.$2.00
OFFICE: 1951 W. 22nd Place, Chicago, IU.
V
Leto IV. Volume IV.
IZ UBADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. J.
OPOMIN.
Opominjam in prosim vse one, ki se še niso izkazali pri svojem društvenem tajniku, s spovednim listkom, da to nemudoma store. V nasprotnem slučaju se bo ž njimi postopalo po Jednotinih pravilih TA OPOMIN VELJA TUDI ZA ONE, KI SO NA POTNIH LISTIH.
Društva pa prosim, da postavijo vse one, ki se niso izkazali, da so opravili svojo velikonočno dolžnost, pred društveno poroto ter mi pošljejo njih imena in certifi-katno številko, da jih priobčim v Glasilu, kot suspendovane člane.
Pri sprejemanju asesmentov naj se društva ozirajo na to, ali je član opravil velikonočno dolžnost, ali ne. Ako je ni, tedaj naj se asesment ne pobere, dokler se član ne izkaže, da je praktičen katoličan.
Z bratskim pozdravom Vaš Frančišek J. Ažbe, Duhovni vodja K. S. K. J. Waukegan, 111. 1. julija, 1918.
ni pod rubriko "Extra"'daljše poročilo o aretaciji 30. let starega rojaka John Rifelj vsfled nelojalnosti do vlade Združenih držav in vsled tega, ker je grozil Josip Sta-richu, da ga bo nabil. To grožnjo je Rifelj utemeljeval vsled tega, ker Starich ni hotel pristopiti k lokalni uniji št. 77 usnjarskih delavcev povodom zadnje stavke. Rifelj se je tudi izrazil, da je nameraval iti takoj po voljni k svoji ženi v stari kraj. Rifelj je bil aretiran dne 19. junija zvečer ob 11 uri na 1009 Ind. Ave. ter izročen zastopniku Vojnega departmenta; po obsodbi bo navedenec poslan v neka taborišče internirancev, kjer bo moral ostati do konca vojne. Oblasti so Rifelnu odvzele tudi $565.— katere je imel prihranjene.
Cast in slava naši zvezdnati zastavi!

Ameriške vesli.
Združene države bodo osvobodile vse Slovane.
Washington, D. C., 28. junija. — Ker dela Nemčija in Avstrija veliko propagando za osvobojen je Poljske, neoziraje se pri tem na Čeho-Slovake in Jugoslovane, se je naš državni tajnik Lansing danes izrazil, da olistoja vlada Združenih držav na vsak način na tem, da se mora vse slovanske narodnosti oprostiti in osvoboditi izpod nemškega in avstrijskega jarma.
Izjava državnega tajnika Lan-singa se glasi sledeče: "Odkar je izdala naša vlada dne 29. maja t. 1. izjavo glede narodnih aspiracij Čeho-Slovakov in Jugoslovanov, so skušali nemški in avstrijski u-radniki ter njih somišljeniki to našo izjavo napačno tolmačiti. V l o svrho izjavljam danes ponovno, da je namen Združenih držav, o-svobediti vse slovanske' narodnosti nemškega in avstrijskega gospodarstva".
Važne reforme za ameriško armado.
Washington, D. C., 30. junija. — Vojni tajnik Baker je sestavil sporazumno z generalnim štabom več točk za radikalno preosnovo ameriške armade, katere bodo predložene kongresu letos meseca septembra. Te važne preosnove so:
Podaljšanje nabornih letnikov, ali razredov.
i Vojaško vežbanje za mladeniče pod vojaško obvezno dobo.
Revizija celega sistema vežba-nja častnikov in moštva za narodno armado.
Od 1. septembra dalje se bo o-tvorilo več novih častniških sol, kjer so bodo vežbali lastniški as-piranti; te šole bodo otvorjene to-lko časa,da se ne doseže zadostneg števila častnikov; jemalo se bo za to potrjence in civiliste v starosti od 31 do 40 leta. Ker primanjkuje prostora za vojaštvo po raznih taboriščih, bo treba tudi ista pomnožiti ali razširiti v toliko, da se bo lahko vežbalo v njih 2 milijona vojakov.
Ker ima predsednik Wilson neomejeno moč povečati ameriško armado in mornarico, bo vojni department iikrenil vse potrebne korake za sestavo velike in močnejše armade, koje namen bo premagati hunskega sovražnika.
Vlada je za odpravo opojne pijače.	/ -Washington, D. C., 27. junija. — Senatni poljedelski odšek je danes sprejel amendment k postavi za splošno, ali narodno pro-hibicijo. Dostavek k tej zakonski postavi določa, da se n« bo smeio po 30. juniju 1919. več izdelovati in prodajati viške in vina, piva pa no 3 meseca zatem, ko bo predsednik podpisal to noVo postavo.
Eugen V. Debs aretiran.
Cleveland, Ohio., 30. junija. -Ko je hotel splošno znani vodja socialistov, Evgen V. Debs na nekem tukajšnjem shodu danes govoriti, ga je zvezni maršal aretiral na podlagi tajne obtožbe glavne zvezne porote. Debsovi pristaši so nabrali na onem shodu takoj $1000.00 v njegovo obrambno svrho.
Evgen/ V. Debs, bivši, že štirikrat poraženi socialistični predsedniški kandidat je govoril ne davno na nekem shodu v Canton, O., da se bliža tudi v Združenih državah taka kriza kot v Rusiji, kjer imajo dandanes boljše vi ki premoč v svojih rokah.
Op. uredništva: Radovedni smo, če bodo naši slovenski socialistični listi kaj poročali o tej senzaci-onelni aretaciji?
Krušne karte v Arizoni. Bisbee, Ariz., 30. junija. — Z
jutrišnjem dnem se bo uvedlo po celi državi Arizoni sistem krušnih kart za nakup kruha, moke in raznega drugega peciva. Ta sistem je uvedla Zveza pekov in grocerjev države Ariz, sporazumno z oblastjo živilske administracije.
Spojitev ekspresnih družb. Washington, D. C., 30. junija. — SI. julijem 1.1. bodo prenehale poslovati sledeče ekspresne družbe : Adams, American, Wells Fargo in Southern; svoj posel bodo opravljale za naprej pod imenom American Railway Express Company kot privatno podjetje pod nadzorstvom vlade. Generalnim direktorjem te družbe je bil imenovan tajnik McAdoo. Označena nova ekspresna družba tvori 95 odstotkov celokupnega ekspresne-ga prometa in zavzema 33 milijonov dolarjev glavnice.
Zaeno se bo s 1. julijem letos tudi povišalo tarifno ceno prevozni-ne pri tej ekspresni družbi.
ZVEZDNATO VIHRAJOČE BANDERO.
(The Star Spangled Banner.)
Povej, če ob zori jutranji zreš šc, Kar s takim ponosom sinoči vriskajo, Pozdravljali smo, ko besnel hud boj je? Zastava oj zvezdnata bila nam ta je, Bomb naših odmev, raketni odsev, Čez noč nam je praporja pričal vpoštov. Li prapor naš zvezdnati zdaj še vihra, Nad zemljo svobode, kjer je hrabrost doma?
PRISEGA IN ZAOBLJUBA NAŠI ZVEZDNATI ZASTAVI.
"Jaz prisegam in obljubujem vdanost svoji zastavi in republiki, za katero stoji ta zastava; en nerazdružljiv narod s svobodo in pravico za vse."
AMERIŠKA VERA.
"Verujem v Združene države kot vlado ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo; kojih pravična moč izvira z dovoljenjem vladajočega ljudstva. Verujem v demokracijo in republiko; v suveren narod mnogih suverenih držav; v popolno Unijo, ki je edina neločljiva in vstanovljena na načelih svobode, enakopravnosti, pravice in člove-čanstva, za kar so ameriški domoljubi žrtvovali svoje življenje in bogastvo. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da ljubim svojo domovino, da podpiram njeno ustavo, d^ spolnujem njene zakone in zapovedi, da spoštujem njeno zastavo in jo branim proti vsem njenim sovražnikom."
SIMBOL ZVEZDNATE ZASTAVE.
(Govoril Harry Pratt Judson, predsednik univerze v Chicagu.)
Naša ljubezen do zastave naj ne bo samo sentimentalna, temveč tudi resnična in prava. Naša zvezdnata zastava ni samo naša zgodovina — čeravno je bila že več let simbol našega naroda na raznih bojnih poljih, na naših ladjah po raznih morjih in nad javnimi šolami. Ta zastava pomenja zvezo (unijo) držav, proglašenje neodvisnosti, konstitucijo (ustavo); načela za pravico in svobodo, ki sta podlaga naše ljudovlade. Skratka, ta zastava pomenja vsako dragoceno stvar in pravico, za katero se svobodno ljudstvo bori v sedanji vojni napram pruskemu despotizmu. Ljubimo torej to zastavo!
f - I ■	- -- *
SODBA FRANCOSKEGA VOJ. KAPLANA O AMERIKI.
Slovenec aretiran vsled nelojalnosti.
List "Sheboygan Press" je prinesel z dne 22. junija na prvi stra-
Smrt dveh letalcev. .
Fort Worth, Tex., 30. junija. — Pri nekem poletu na Hicksovem a-vijatskem vežbališču sta padla danes iz zraka na tla poročnik Wm. De C. Ravenall iz Washingtona, D. C. in korporal Ray L. Danning iz Cresco, Ia., ter se na mestu u-bila. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker se je aeroplan užgal in padel in visočine na tla.
Inozemske vesti
Bivši ruski car umorjen.
Pariz, Francija, 27. junija. — Iz Kijeva prihaja semkaj senzacionalno poročilo, da je bil bivši ruski car Nikolaj umorjen; umorili so ga boljševiki, ko so se umikali iz Ekaterinburga.
Kijevsko poročilo je došlo semkaj preko Bazelna v Švici.
Prva vest o umoru bivšega ruskega carja je izšla v javnost _v Kodanju še minuli torek zvečer; vendar se jo istočasno resničnost lega poročila zanikavalo.
Berlinski list "Am Mittag" poroča dodatno k umoru odstavljenega ruskega carja, da se je moral Nikolaj zadnje dni preseliti iz Ekaterinburga v Moskvo, ker so
En—Valois, 7 milj južno od Vfl-
lers—Cotterets gozda, kjer so se Nemci obupno borili dlje časa, do-kler se niso morali pomakniti nazaj.
Feldmaršal Haig je poročal danes o velikem topniškem boju, ki je trajal vso noč okrog Nieppe gozda. Pri Lys Salient in Hazebou-cku so avstralske čete vse sovražne napade junaško odbile.
Pomanjkanje živil na Nemškem.
Amsterdam, Holandsko, 30. junija. — V Berlinu je iadala vlada uradno določbo o redukciji od-merk krompirja in drugih živil. Od 1. julija naprej bo dobival vsakdo samo 3 funte krompirja na teden in 40 dekagramov ovsene
biriji in sicer do 4. maja t. 1., od onega dno naprej pa v Ekaterin-burgu.
moko. Vlada je zaplenila nadalje vse žito in druga živila. Ta odred-mu boljševiki vedno grozili sjba bo veljala do meseca avgusta, smrtjo. Carska družina je živela] dokler ne pride novo žito na trg!
dlje časa v Tobolsku, v azijski Si-	--
Z italijanske fronte. London, Anglija, 30. junija. — Italijanske čete so s silo napadle sovražnika na hribu Valbella, glavni strategični točki Asiago planote; napad je bil tako mojstrsko in junaško izveden, da so se morali Avstrijci daleč nazaj pomakniti.
Pri tem so pomagale italijanski
infanteriji Angleške in francoske
čete.
O velikem porazu Avstrijcev, priznavajo to tudi sami. Dasirav-no je označeni hrib branilo vec di-\ izij sovražnika (48,000 mož), smo zavzeli njegove pozicije. 809 vojnih ujetnikov in številno munirije
Novi vladar Sibirije. Amsterdam, Holandsko, 27. junija. — Nadvojvoda Mihael Alek-sandrovič, mlajši brat bivšega ruskega carja se jo proglasil novim vladarjem Sibirijo, ter je izdal na rusko ljudstvo tozadevni manifest. — To poročilo je došlo včeraj semkaj iz Moskve preko Berlina.
Dalje se fdasi to poročilo, da je vladi boljševikov v Moskvi odzvo-nilo, ker je Moskvo zavzel general Kornilov s pomočjo nemških ? čet.
Vsled toga šta Nikol? j Lenine in Leoin Trotzky zbežala iz Rusije j je padlo v tej zmagi nam v roke. proti murmanskem obrežju.	_
Obstrukcije pri avstrijski vladi Amsterdam, Holandsko, 30. ju-
Dasiravno je avstrijski ee-
Zmagovite čete Čeho-Slovakov.
London, Anglija, 28. junija. — nija. Da so bili zadnje dni boljševiki sar Karel naročil ministr. predsed-
tako poraženi, je pripisovati uspešnemu nastopu Češko-slovaških čet. — Boljševiki namreč niso v Sibiriji tako močno organizirani, vsled česar bo mogoče iste docela premagati. Edina ovira pri tem so razni ujetniki na Ruskem, katero so boljševiki oborožili, da jim pomagajo. Računa se v obče, da znaša število teh ujetnikov kakih 20,-000 izvzemši 4000 Madžarov, ki so tudi na njih strani,
niku Seydlerju, da naj sestavi novi kabinet, se mu dosedaj to še ni posrečilo. V prvi vrsti so se Poljaki izrazili, da ne bodo glasovali za novi vojni proračun preje, pred-no so jim no dovoli vseh ekonomskih koncesij.
Tako delajo obstrukcijo tudi Čehi in Jugoslovani, zatrjujoči, da ue bodo podpirali vlade, ker drži z Nemčijo.
Nemci varajo ljudstvo. London, Anglija, 30. junija. —
Amerikanci v Italiji.
Rim, Italija, 29. junija. — Da- j Nemški vjetniki pravijo, da pri-
s se je vršil v nekem mostu slav-( hodnia nemška ofenziva prinese
nos se je
nosten sprejem v počast semkaj došlemu ameriškemu vojaškemu oddelku.
Pred taboriščem za ameriške vojake se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je novodošle zaveznike burno pozdravljala; Italijani so biti tako navdušeni, da so nosili nekoga ameriškega častnika v pa
hodnja nemška otenziva pnnese zmago in mir v oktobru. Tako so jim povedali njihovi Častniki.
Prvič je bila Nemcem obljubljena zmaga 1. aprila, potem so jo u-maknili do 28. junija in kasneje do 19. julija, zdaj pa pride šele v oktobru. Nemško ljudstvo je kakor Tanotal, ki je po grški pravljici stal v vodi do vratu in pred
radi po mostnih ulicah; med tem nosom mu je viselo sadje, toda bil je klicalo navdušeno ljudstvo:; je večno gejen jn ]ačen. Čim se jo "Živeli Američani!" "Živel il-; nrinmrnil. da hi -nil. ie izginila vo-
son!"
Abbe Flynn, vojaški kaplan v francoski armadi je napisal v nekem katoliškem mesečniku sledeče svoje mnenje ali sodbo, kaj pomenijo v angleščini začetne črke besedo "America" (Amerika.
A, znači municijo in oborožene (armed) ladje.
M, moštvo (vojaštvo) in denar (money).
E, energija in podvzetje, ki jo za Ameriko tako karakteristično.
R, Surovi (raw) materija! vse vrste, katerega tako nujno potrebujemo.
I, železo (iron).
C, premog (coal), in pod zadnjo začetno črko
A, akte (act) ali delovanje, kakoršno zamore samo Amerika tako plemenito izvrševati.
Mi prosimo torej od Ameriko samo: pomoči, pomoči in zopet pomoči. Pomagajte svojim bratom na Francoskem, ki se za Vas borijo, da se bomo zamogli skupaj združiti v veliki borbi za dosego svobode in pravice. To pričakujemo v zaupanju v Boga, ki je nad nami in v zaupanju na naša odkrita in čista srca.
pripognil, da bi pil, je izginila voda in ravno tako sadje, ko je ho-
--tel ugrizniti. Ravno na ta način
Američani na nemških tleh. !se umiče pred Nemci "zmaga in Z ameriško armado na Franco- mir" od datuma do datuma, toda skem, 30. junija. — Ko se je mu- oni še vedno verjamejo in čakajo! dil včeraj ameriški general Persh-
*	__a Inniiiri 1TQOT 7nT77Ptl UP.
ing v neki alzaški vasi, zavzeti ne davno iz rok Nemcev, so ga domači vaščani prisrčno pozdravili ; to je bil prvi slučaj, da je stopil general Pershing na nemška tla. General Pershing se je z domačini prijazno posvetoval ter jim obljubil, da jim bo šel v vseh zadevah na roke.
Nemci se vedno umikajo.
London, Anglija, 30. junija. — Francoske čete so si pridobile zopet drugo pomembno zmago v dolini reke Orcq, kjer so prodrli v prve sovražne čete skoro celo miljo na široko in dve milji na dolgo. Zaeno so naše čete tudi potisnile sovražnika nazaj pri Passv—
Nesrečni Belgijci.
Preko Amsterdama se poroča, kako kruto so zopet pričeli Nemci postopati z nesrečnimi Belgijci. Ker primanjkuje na Nemškem delavskih moških moči, so pričeli vporabljati za težka dela belgijske dečke in starce. V neko mesto na nemški meji je bilo s silo odvedenih 250 belgijskih dečkov v starosti Od 12—16 let, kjer so morali nakladati in izklada-ti blago v železniškem skladišču. Iz nekega belgijskega trga je bilo en sam dan odvedenih 150 moških od 50—60 let starih; vozi-zili so se na živinskih vozovih in niso dobili 36 ur nobene hrane. To so dokazi nemške kulture.
Chicago, BI.
Ker mi je Mr. J. Župan, ured-nik Glasila m obenem zastopnik Slovencev za 4. julijevo parado sporočil, da mu je bilo nemogoče dobiti kuverte ki so mu bile obljubljene, zato nisem razposlala listih pismov posameznim članicam, kakor sem omenila na zadnji seji. — Vabim pa v imenu odbora dr. Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. Chieago, 111. tu na tem mestu, vse naše članice; pridite v četrtek 4. julija v to parado. Vse, katerim je le količkaj mogoče, se udeležimo te redke slavno-sti, kajti, čkn večje bode Število, tem večji'ponos. Vsaka, ki se hoče udeležiti parade, mora biti ne pozneje kot ob 12. uri v cerkveni dvorami, na Lincoln St. in 22nd Place.
Sedaj pa še nekaj! Morebiti bi se rada še marsikatera članica dr. M. P. udeležila te parade v obleki ki jo imajo članice Jugosl. Rdečega križa? Gotovo je že mnogim znano, da je ustanovlje-nana tudi tu v Chicagi Zveza Jugoslovanskih žena in deklet, in ob enem tudi odsek Jugoslovanskega Rdečega križa. Zveza oziroma odsek Rdečega Križa obstoji šele mesec dni, vendar šteje že 71 članic, med katerimi sem opazila tudi precejšne število članic dr. Marije Pomagaj. V resnici, da nisem pričakovala kaj takega, tolikega števila v tako kratkem času; a sedaj pa sem dobila po-g\im, da pričakujem še več; pričakujem toliko, da se bodejo dale večinoma vse članice dr. M. P. zapisati v to zvezo in Rdečemu križu. Tu se gre za prepomembno narodno delo, tako da bi nas drugih bilo lahko sram, če bi ne sledile zgledu te četrtine članic dr. M. P. Kakor, če bi n. pr. iz goreče sirotnišnice klicali otroci na pomoč ter bi se dobilo izmed o-gromne gruče ljudi ki gledajo požar nekaj junakinj, ki bi planile v gorečo hišo in rešile nekaterim otrokom življenje ravno pred trenutkom, predno se je sesulo goreče tramovje in zajelo ostale žrtve v svoja plamena, bi gotovo tem, ki so z grozo pričakovali ke-daj se te junakinje povrnejo iz goreče hiše, očitala vest, češ, če bi še me isto storile, pa bi lahko veliko več otrok bilo rešenih.—
Saj že samo misel na trpeče vojake je grozna, toda ko bi pa še to videle z lastnimi očmi kako z grozo gledajo naše matere in sestre v stari domovini, ki jim pa ne morejo pomagati, ker so same pomoči potrebne, potem bi me tu v Ameriki živeče Slovenke storile gotovo šiloma vse, kar bi jim o-lajšalo trpljenje. In ravno potom Jugosl. Rdečega križa je nam dana lepa prilika, da z lahkoto pomagamo našim bratom vojakom na Solunski fronti, ki bi se radi bojevali za svobodo nas viseh. A štiriletno vojno trpljenje jim je vzelo vso telesno moč in sedaj po tolikem času, ko so se ustavili, ko hočejo braniti le sebe in svoje drage, so pa ranjeni in omagani. Pomoči potrebujejo, velike pčmo-či, zatorej drage sosestre, ne glejmo, temveč pomagajmo. Pristop k tej Zvezi in Jugosl. Rdečemu križu znaša 25e in potem 15c mo-sečno. Gotovo bi si tole lahko odtrgale za tako dobro delo, in potem delale v ročnih delih, ali na kakršenkoli način pomagale. Zatorej zapišimo se vse še pred 4. julijem v Zvezo in k Rdečemu Križu. Vsa pojasnila Vam rade-Volje dasta predsednica Zveze «v. Ž. I. D. Helena Kušar na 2058 \V. 23 Str. ali pa tajnica Miss Mary Merlak 1817 W. 22 Pl. Za vse tiste čl. dr. M. P., ki se želijo vpisati v Rdeči križ, in ki se želijo udeležiti parade v oblekah Rdečega Križa, naznanjam, da naj si o'bleko vsaka sama preskrbi. Katera nima bele obleke, si lahko napravi bel predpasnik z rokavi. Za na glavo pa mora biti nekako yard dolgo in "široko belo blago in v sredino roba pa u-šit rdeči križ, Na rokave naj ima tudi vsaka znamenje Rdečega križa. To naj prinese vsaka s seboj v cerkveno dvorano ob 11. uri dopoldne, kjer se bode lahko tudi vpisala v Zvezo in k Rdečemu križu. Še enkrat: pridite vse, brez izjeme! Kolikor je meni znanega, bodemo korakale me Slovenke v
2 vmti Slovenk v narodnih nošah, in za njimi vse članice dr. Hfcrije Pomagaj. Častno bode za Danice dr. M. P. Če se udeležijo te parade, Še častnejše pa, če so ob enem tudi članice Rdečega križa,
S sosterskim pozdravom uda-na
Mary Blay, tajnica.
OKLIC.
na vse člane dr. Vit. sv. Florjana št. 44. K. S. K. J. South Chieago, m.
Cenjeni člani L
Ker bodo priredili na ukaz predsednika Wilsona letos dne 4. julija vsi inozemski narodi veliko patrijotično manifestacijo v pro slavo dneva Proglašenja Neodvisnosti, se bodo temu klicu odzvala tudi vsa naša slovenska, hrvaška in srbska društva iz Chicaga Prijavljenih je zalo že nad 60 društev.
Naša sobratska društva so nas povabila, da bi se jim pridružili pri slavnosti v Dvvorak parku (\V. 19. St. in May St.) Tej slavnosti se pridružijo tudi vsi Hrvati in Srbi iz Chicaga m So. Chicaga; slavnost se prične točno ob 3. uri popoldne.
Mi se zbiranto dne 4. julija točno ob 11. uri dopoldne na Columbus Square, odkoder se peljemo skupno z drugimi društvi v "special" karah v Chieago na določeno mesto. Te parade se vdele-žimo brez regalij in brez uniform. Pridite torej za gotovo, da bo naše društvo častno zastopano in da pokažemo na ta način lojalnost do naše nove domovine. Kdor se te slavnosti ne udeleži, si bo moral morebitne posledice sam pripisati; torej vsi na plan dne 4. julija!
Opomba: Pridite vsi člani na prih. sejo dne 7. julija; na tej seji nas bo prvič obiskal naš sobrat urednik "Glasila K. S. K. Jedno-te". V dele ž it e se prihodnje seje polnoštevilno!
S sobratskir.i pozdravonft
Martin Golobich. predsednik.
ashington v wauaeganu. lam se bodo pridružila iudl druitva iz Zion City, lil Ker se bodo te patrijotične parade vdeleŽili tudi Žioifisti meščani iz sosednega mesta, bi ne bilo prav in lepo, da bi mi Slovani od iste izostali.
S tem se torej uljudno vabijo vsi rojaki državljani ali nedršav-ljani iz našega mesta in okolice, da se vsi udeležijo velike parade dne 4. julija. Ako kateri izmed rojakov izostane, se ga ba naziva-lo "slackerjem" in nepridipravom.
Tukajšnji list "Waukegan Daily Su" nam toplo priporoča,'da se najobilnejše udeležimo te parade. — Pričakovati je torej, da bo letošnji 4. juMpajbolj slovesen ker se bodo udeležili slavnosti tudi vojaki mornarji iz Naval Station.
V paradni ali pripravljalni odbor je bil imenovan za Slovence g. Frank Opeka, za Hrvate za Slovake ph g. Frank Galbavi.
Opomba! Vsa društva in vsi rojaki so prošeni, da se zberejo točno ob V2 9 uri zjutraj na 10. cesti in MoAlister Ave., da bomo točno ob 9 uri odkorakali na določeno mesto kjer se prične skupna velika patrijotična parada. — Pridite vsi: Od prvega do zadnjega!
Z domoljubnim pozdravom Anton Bonač,
1421 Sheridan Rd.
Waukegan, 111.
izkažemo t vini udanost, ljubezen in zvestobo.
Joseph Pekolj,
Charman of Town Hendron. Willard, Wis. 24. junija 1918,
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Joiefa št. 110.
K. 8. K. Jednote, v Barberton, Ohio.
Tem potom naznanjam vsem tistim članom našega društva, ki se niso vdeležili zadnje redne seje, da se je sklenilo na imenovani seji da priredi društvo veselico na prostem in sicer dne 7. julija na farmi brata John Šega; začetek ob eni uri popoldne; dve tretjini čistega dobička bode v kordst društvene blagajne, eno tretjino po bode darovalo društvo za Rdeči Križ.
Vsled tega ste naprošeni člani, da se te veselice vsi do zadnjega vdeležite; kedor izmed članov se ne vdeleži te veselice, bode pla čal $1.00 kazni v društveno blagajno; -izvzeta je samo bolezen.
Z bratskim pozdravom.
Joseph Leksan, tajnik.
POZIV.
Članom društvaf sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. v Waukegan se tem potom naznanja, da se gotovo zberejo skupaj v četrtek dne 4. julija ob 8. uri dopoldne na lOti cesti in Me Alister Ave. v proslavo 4. julija. — Naj ne bo nobenega, kateri bi izostal pri tej paradi. Cenjeni člani dr. sv. Jožefa! Zavedajte se kritičnega časa, v katerem živimo, in pokažimo svojo lojalnost deželi, v kateri živimo. Torej vsi, v.si ta dan so udeležite te parade; naj ne bo med nami nobenega "slaekerja". Matija Ivanetič, tajnik.
POZIV
na slovenska društva v Jolietu, spadajoča raznim organizacijam.
Kakor je vsemu članstvu znano, je nas čislani predsednik Združenih držav Mr. Wilson določil, da se letošnji praznik Proglašenja Neodvisnosti (4. julija) še posebej s takšno slavnostjo praznuje, kakor še nikoli poprej in sicer za tu živeče inozemce in naturalizi-rane državljane.'Zato je odbor vseh Jolietskih slovenskih društev sporazumno določil na izvanredni seji, v nedeljo dne 23. junija, da se člani vseh društev zberejo na pristojnih prostorih dne 4. julija ob 9. uri, da se »udeležimo slavnostne parade, katera se bo vršila po vsem mestu. Zato je želeti, da se članstvo korporativno, -ali pol-noštevilno hdeleži te parade, da s tem pokažemo, da smo mi Slovenci lojalen narod in patrijotičen; da smo zvesti državljani pod našo zvezdnato zastavo v Ameriki in da nas ne bo nihče nazival z iz-dajicami ali "slackerji" i. t. d. Zatorej Slovenci na svidenje 4. julija v velikem številu!
Pozdrav vsem članom raznih društev in Jednot!
Joseph Panian, tajnik društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J.
V imenu vseh odbornikov vseh slovenskih društev v Jolietu, 111.
OKLIC.
Letošnji spominski dan Proglašenja Neodvisnosti dne 4. julija bo tako velikanskega pomena, kot že r^i bil več let; lahko rečem od julija 1776 še — nikoli. Naš ljubljeni predsednik je določil letošnji največji ameriški praznik, da naj ga obhajajo vsi, v Ameriki živeči inozemci.
Dolžnost torej veze vse v našem mestu živeče Slovane, ozir. Slovence, in po vseh drugih naselbinah sirom Združenih držav, da vsi .nastopimo ta dan (4. julija) in da pokažemo javno, da smo lojalni in vdani Združenim državam v katerih živimo. Ne oziraj-
mo se ta dan na verska in druga temle vsporedu: Ameriška zasta- prepričanja. Vsled tega je v prvi va, potem tudi Slovenska zastava, vrsti dolžnost vseh naših posame-za katero smo nabrale med članica ; znih društev, slovenskih, hrvat-mi Rdečega križa na seji dne 27. | skih in slovaških, da se letos, dna jun. potem članice Jugosl. Rdeče-;4. julija pokažejo na plan. ga križa kolikor jih bode; nato' Tukaj v našem mestu se pri3-
POZIV!
Cenjene članice dr. "Kraljica Majnika" št. 157 in vse druge Slovenke v Sheboyganu, Wis.
Kakor veste, nameravajo tukajšnji Jugoslovani prirediti letos dne 4. julija veliko patrijotično manifestacijo. Prvotni -namen je bil, da napravimo parado sami zase. Tukajšnji mestni odbor je pa sklenil, da naj se priredi letošnjo slavnost 4. julija v najširšem krogu ter da naj se iste udeleže vse tu živeče narodnosti. Vsaka narodnost naj koraka po mestu v svojem posebnem oddelku ter tako tvori veliko paradno vrsto. Zaključek naj bi bil v mestnem parku z govori, in petjem patrijo-tičnih pesmi.
Naš pripravljalni odbor je to povabilo sprejel z navdušenjem, ter se bomo torej vsi Jugoslovani vdeležili skupnega obhoda 4. julija. Zato drage mi sosestre in vse druge Slovenke; pridite na plan dne 4. julija. Me se dosedaj nismo dosti brigale za narodno gibanje ; zato pa porabimo prvo priliko, ki se nam nudi in pokažimo, da smo lojalne, ter da se zavedamo slovenske narodnosti in slovenske krvi, ki se pretaka po naših žilah. Koliko Žrtvujejo sedaj ženske in dekleta v starem kraju za narodno stvar; me tukaj v A-meriki pa naj bi sedaj spale in rjič ne storile? — Pokažimo se.to-,rej v javnosti ker se to od nas naravnost zahteva. Naj ne bo nobene, ki bi rekla, da jo je sram korakati po cesti v paradni vrsti. To je le prazen izgovor. Pridite vse, da bo naša vrsta dne 4. julija velika! Pokažimo javnosti, da ljubijo ameriške Slovenke svojo novo domovino, da ljubimo tudi me syobodo in da smo ponosne na to, kar smo!
Z narodnim in domoljubnim pozdravom do vseh Slovenk.
Mary Prisland.
Kansas City, Kans.
Cenjeni sobrat urednik :—
Malokdaj vam pride v roke kal: dopis iz našega mesta in tudi jaz nimam kaj veselega poročati. Kar se tiče moje osebe, naznanjam '.vsem prijateljem in znancem ši rom Amerike žalostno vest, da je moj brat Matija Rus umrl dne 15. junija v mestu Birmingham Alabama, ko je bil na poti proti Kansas City. — Žalibog, da se mu pa ni spolnila njegova želja, da bi bil dospel na svoj cilj, kajti nit njegovega življenja se je že poprej pretrgala, da je izdihnil svojo dušo med samim tujini narodom i« približno 900 milj oddaljen od njegovega cilja.
Moj ranjki brat Matija Rus je bil rojen v vasi Travnik št. 89. župnija Loškipotok v okraju Kočevje na Kranjskem. Star je bil 44 let in neoženjen. V starem kraju nima nič sorodnikov, pač pa zapušča v Ameriki dva brata : mene, tu v Kansas, City in brata Johna Russ v Newberry, -Mich. Ranjki
OPOMIN IN VABILO.
V dolžnost si štejem, da opozarjam s tem vse one osebe, ki krožijo govorice, da je občinski odbor kriv; da so morali kupiti Tretje vojno posojilo ali Liberty bonde. Opozarjam jih, da naj molčijo, ako ne, se lahko pripeti, da se bodo morali zagovarjati na kakem pristojnem mestu kje, to že vedo!—
JUOOSLOV. PARADA 4. mu A.
Oficijekla patrijotična parada, katero priredijo 4. julija t. I. v Chicagu živeči Jugoslovani (Slovenci, Hrvati in Srbi) bo gotovo največja jugOslov. manifestacija v Združenih državah. Tedaj pričakujemo v Dvorakovem parkn okrog 12,000^<$vanajst tisoč) ma nifestantov troimenega jugoslov. naroda. Celo domoljubni Slovenci, Hrvatje in Srbi iz South Chicaga se nam bodo pridružili. Ti se ne boje razdalje in jih tudi ni sram, ker bo slavnosti govornik te velike manifest avije domoljuben katoliški duhovnik. Dosedaj je priglašenih za tp parado že o-krog 60 društev. Slovenska društva, ki bodo korporativno korakala ta dan v Dvorakov park so: Dr. sv. Štefana št. 1. K. S. K. J.; dr. sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J.; dr. Mar. Pom. št. 78. K. S. K. J. ; Slov. Kar. Zveza; Dr. sv. Jurija št. 960. C. O. F.; dr. sv. Neže št. 826 C. W. O. F.; Sam ost. Mlad. Podp. dr. "Danica"; Zveza Jugosl. Žena in Deklet (Odsek Jugosl. Rdeč. Križa; Društvo 'Zvon' in "Jugoslovan" J. S. K. J.; Slov. postaja Woodmen of A.; Slov. De lavski Sokol; iz South Chicaga: Dr. Vit. Sv. Florjana št. 44; dr. sv. Mihaela št. 152 in dr. Presv. Srca Jezusovega št. 166, vsa spadajoča h K. S. K. J? Ta dan nas bode razočarala tudi skupina vrlih slovenskih žena in deklet v le pili narodnih nošah in oddelek a-meriških slovenskih dečkov, oblečenih v vojaško obleko.—Vsakdo naj pride torej in naj se vdeleži te patrijotične parade, ker tako sijajne še ne pomni naša slovenska kolonija. Zbiramo se točno ob 12. uri pred cerkvijo sv. Štefana Odhod točno ob pol 1. uri popol dne. — Ne pozabite torej naše parade 4. julija!
—	Vse članice društva Mar. Pom. št. 78. K. S. K. J. se prosijo in vabijo, da se za gotovo udeležijo velike patrijotične parade dne 4. julija v Dvorakovem parku. Več o tem glejte prvi dopis na tej strani lista.—Tajniea.
—	Dne 24. junija se je mudil v našem uredništvu slovenski bo-gcslovee Mr. Anton Mali, ki bo
^^^^^ _ sodnija pfl zaključka, da so stariM največ sami krivi, če so otroci tako sprije-ni; in ka£ar sodnija spozna, di
lasten dom otroka pohujšuje, sodnija otroka odtrga od doma, od starišev in ga pošlje drugam. —
Na policijskih postajah je bilo v petih mesecih naznanjenih 1281 dečkov zaradi slabega obnašanja in vse te slučaje je rešila policija — največ s sodelovanjem bratovščin Najsvetejšega Imena.
Izmed odraslih dečkov jih je bilo 7J poslanih v ječo, 199 jih je dobilo delo po posredovanju le bratovščine. — Na policiji so m> pa morali tedensko oglašati glede svojega obnašanja: v janutr-jn 27 mladeničev, v februarju 56 mladeničev. v marcu 52 mladenl-čev, v aprilu 37 mladeničev. v maju 19 mladeničev. — V 422 slučajih so lokalne bratovščine poslale glavnemu uradu samo 197 poročil o stanju ali poboljševanju dečka ali mladeniča. Samo 18 župnij (Honorable churhes) je v teh 5 mesecih poslalo natančno poročilo na glavni urad. Dohodkov za letos je
bilo. . . T.............$1241.67
Stroškov za letos je
bilo..................1491.05
Primanjkljaj ........... 249 38
Primanjkljaj od leta
1917.— . . .	751,65
brat je spadal k dvema podp. društvoma: Dr. sv. Petra in Pavla dovršil svoje študije meseea sep št. 38 K. S. K. J. in k Samostoj- tembra t. f. Kakor se poroča bo nemu društvu "Triglav". Njego-, posvečen v mašnika dne 21. sept. vo truplo je bilo prepeljano sem- t. 1., dne 22. septembra bo pa pel kaj v Kansas City, Kans. kjer se svojo novo mašo v Jolietu. je vršil pogreb po katol. obredu — Minuli teden sta zapustila
dne 20. junija.
Dolžnost me veže, da se vsem prijateljem in sorodnikom, sobra-torn in sovsestram iz srca lepo zahvalim, ki so ga prišli pokropit in ki so se vdeležili njegovega pogreba. Sam ljubi Bog naj Vam vse to poplača!
Dolžnost me veže, da se še posebno zahvalim našemu Č. g.4 župniku Rev. Ino Perše-tu ker tudi Vi, dragi mi sobrat ste mi veliko pripomogli, da so bili ostanki mojega pok. brata prepeljani semkaj in pokopani 11a našem katol. pokopališču. Naj Vam bo za ves Vaš trud večni Bog obilen plačnik. Tudi tebi dragi moj sobrat John Bižal se lepo zahvaljujem, ki si imel toliko potov z menoj vred, da se je vse v redu izvršilo!
Končno kličem še tebi nepozabni mi brat Matija : Bodi ti lahka tuja žemljica. Ljubi Bog naj ti bo mil osti jiv sodnik! Počivaj v miru!
Jože Russ
533 Dtrgarro Str. Kans. C. Kans.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
našo naselbino zopet dva slovenska fanta. Dne 24. junija je odšel k vojakom v Camp Jackson, S. C., rojak Jakob Turšič, dne 26. junija pa rojak Viljem Laurich k mornarskemu oddelku v Great Lakes Naval Station. Mnogo zdravja, vstrajnosti, poguma 111 srečen po-vratek!
A. Z., Joliet, m. — A. G., Cleveland, O. — M. F. K., La Salle, 111. — Poslani dopis sledi v prihodnji številki.
J. K., East Helena, Mont. — Poslanega ne bomo priobčili. Hvala za podatke. O zadevi bomo napisali v kratkem primerno pojasnilo v obliki članka.
V. B. L., Great Lakes.—Hvala za poslane pozdrave. Veseli nas, da vam ugaja vojaška suknja. Ko se zopet vidimo, vam bomo dali naše velike uredniške škarje, s katerimi boste "poštucali" kaj-zerju br.ke. — No, saj že nima več tako dolgih. Mislimo, da bi ga radi naši ameriški fantje popolnoma obrili in — Good luck! List vara bomo pošiljali na dani naslov. Pozdrav od vseli znancev našega " kornerja!"
Kupujte Vojno varčevalne znamke)
POROČILO
o seji vseh čikaških bratovščin "Najsvetejšega Imena" v Chicagu, dne 16. junija 1918.
Milostljivi gospod škof A. J^ McGavick je dne 16. junija popo! dne v svoji apostolski gorečnosti zanesel novega svežega duha med zastopnike raznih bratovščin Najsvetejšega Imena, da'so vsi nav-.zoči možje odšli domov s trdnim sklepom vsak v svoji župniji delovati za preust rojite v in ukrepite\ posameznih -bratovščin. V navdu šenih besedah je m. g. škof na novo zopet povdarjal sveti namen tc bratovščine, opisal nam uspeh U bratovščine in ob enem v krepkil. karajočih besedah omenjal, da b' se dalo še veliko več storiti, če b vse posamezne bratovščine, du hovniki, možje in fantje — vs storili svojo dolžnost.
Od slovenske fare svetega Šte faua je bilo za našo bratovem* zastopanih pet mož: Viljem Lau rich, Jakob Turšič, Frank Banich Anton Pungerčar in Alois Žužek
Od januarja do maja t. 1. so ! meli pred sodnijo za mladeniče ' Chicagu 2148 slučajev; izmed tel je bilo 1097 katoliških dečkov al mladeničev. Ta bratovščina je po magala, da je to število leto? manjše neg lansko leto. Izmed 1097 dečkov jih hodi v katoliške šole 328, v ameriške javne šole jih pa hodi 769 katoliških dečkov to je dokaz, da katoliška vzgojr mnogo vpliva na značaj otroka — 751 otrok jebilo poslanih prei1 sodnijo za šolsko deco (Juvenile Court); izmed teh jih je bilo 162 poslanih v poboljševalno šolo, 4C so jih poslali na farme delat, o stale slučaje so rešili s pomočjo
Skupni dosedanji primanjkljaj . . . .........$1001.03
Bratovščin je v nadškofiji 115. ' Plačalo je prispevke samo 35 bratovščin.
Nekatere bratovščine so plačale dvojne prispevke. — Članov je do 50.000. Na sejah bratovščin je pa splošno le do 2000 do 3000 članov.
Premalo zanimanja, premalo požrtvovalnosti za rešitev čikaške moške mladine. Bratovščin samo po imenu ne maramo; ali naj kaj storijo ali naj pa odstopijo... — t Za škofom je govoril sodnik IPurlev, ki je povdarjal, da se morajo vse bratovščine Najsvetejšega Imena potegovati za Funkhouserja kot mestnega ocenjevalca premikajočih slih, ki gleda na to, da se potom gledališč mladina ne pohujšuje. Zahte-vajmo od aldermanov, da se morajo potegniti za Funkhouserja!
Č. g. I. Morrison je v kratkem nagovoru tudi omenjal, da ima Bratovščina na 3 bolnišnice dosedaj — zbrane, kjer bodo zdravili obolelo mladino te Bratovščine.
Bratovščina Najsvetejšega Imena je krasna Bratovščina: 1.) s pogostim prejemanjem svetih zakramentov moliti Boga in častiti Njegovo Najsvetejše Ime; 2.) Denarno pa in z vzgledom in opomi-njevanjem reševati moško mladino pred moralnim propadom. . .
Iz urada društva sv. Neže C. W. O. F. štev. 826 Chieago, 111.
Cenjene sosestre: —
Ker se vsa chikaška javnost zanima za dan Proglašenja neodvisnosti, 4. julija, mislim, da je dolž-lost tudi našega društva, da ta dan pokažemo, da smo tudi me zavedne Američanke in lojalne državljanke nase nove domovin\
Zatorej vas vse na tem mesta opominjam in vabim, da bi se pol-noštevilno udeležile oficijelne slavnostne parade, ki se bo vršila za Slovence dne 4. julija popoldne ob pol 1. uri popoldne od slovenske cerkvene dvorane v Dvorak park.
Da ne bo morda katera članica mislila, da se gre tukaj za kako društveno prvenstvo, ali čast, vam omenjam, da se gre tukaj samo za patri jot izem in da ne bo nobene razlike med članicami drugih društev; samo da ste pri tet paradi navzoče, da nas bo večje število. Priporočila bi članicam, katera ima belo obleko, da naj "?to obleče za to parado. Splošno pa priporočam našim članica^ la naj prečitajo današnji pozir fajnice dr. Mar. Pom. štev. 78 K.
K. J. sosestre Mrs. Mary Blaj. ker v tem dopisu je vse povedano, to velja tudi lahko za -naSe članice, saj smo vse Slovenke in mamo vse enake narodne dolžnosti.
Katera članica se bo udeležil* slavnostne parade 4. julija, mor* biti točno ob 12. uri v cerkve* dvorani.
Pričakujem torej obilne udeležbe od strani našega društva ostajem
vdana vam sosestrn
Antonij Z*oar.
(Advertisement.) zapisnikarja-
h
governerja države ni^g dom proslave dneva Neodvisnosti 4. julija 1918.
Vsak narod obhaja svoj rojst-veni praznik. Kjer je narod pod avtokracijo, obhajajo rojstni dan cesarja, iali /kralja ;ta dan se iz-preminja z vsakim vladarskim naslednikom. V Ameriki pa obhajamo ta narodni praznik dandanes, ali v 20. stoletju na jednak način, kakor so ga obhajali naši očetje Se v 18. stoletju. Mi namreč ne slavimo rojstnega dneva kakega cesarja, ali kralja, temveč narodni rojstni dan. Naš narodni praznik ne znači torej rojstva kakega posameznika, ampak pravice za vse naše ljudstvo.
Zadnja leta se je osobito ta dan obhajal z velikim vriščem, dimom in raznimi športi. Svoječasno je bila r/ajbolj važna slavnostna točka tega dneva čitanje Prokla-macije neodvisnosti, kar je bil) za ta dan zelo spodbudljivo in primerno.
Ko je bila naša neodvisnost že bolj trdno uvedena, se takorekoč že nismo več spominjali 4. julija principov, na katerih sloni naša neodvisnost. Deklaracijo neodvisnosti smo smatrali za podarjeno in is-te morda še čitali nismo.
Videli smo Francijo in Italijo, kako sta se spremenili vsled visokih idealov te deklaracije. Videli smo celo stranko na Angleškem, ki jc napovedala vojno našim kolonijam ki so bile brez moči. Oni veliki angleški državniki, Pitt, Fox in Burke, ki so bili voditelji naše stvari v revolucionarni vojni, so postali sedaj vladarji Anglije.
Zadnja moč "božja" pravica angleških kraljev je bila pokopana z Jurijem III. in dandanes obhaja Anglija z nami vred naš dan 4. julija. Vsekako je svet sledil naši demokraciji.
Dandanes se pa vsako načelo vladanja, katero je Deklaracija Neodvisnosti značila — smeši in zlorablja od strani najbolj močnih in najbolj krvoločnih armad, kar jih pomni zgodovina. Sedaj nas zopet spodbujajo lepi stavki te Deklaracije na tak način, kakor so se glasili našim prednikom v Dvorani Neodvisnosti. Na*glo l>ežoči dogodki tekom zadnjih 4 let so stavili zopet v nevarnost upanje in aspiracije človeštva, ki najde še vedno najboljše izraze v tej zgodovinski listini. Borba proti avtokraciji, ki se ošabno kaže, se je zopet pričela.
Naši državljani tujerodci delajo velike predpriprave za proslavo letošnjega 4. julija. Ti so povsem zaslužili to pravico, da se vdeležujejo vseh slavnosti tega dneva. Na vsakem bojnem polju, nad katerim plapola naša zastava, najdete tudi naše državljane tujerodce, ki se borijo s tako zavestjo in hrabrostjo, kakor bi njih očetje našo ameriško zastavo pomagali kviško dvigniti.
Naj se združj vse naše ljudstvo na dan Neodvisnosti da bo vsepovsod izkazovalo čast naši zvezdnati zastavi in našim hrabrim bojevnikom. Zamislimo se ta dan globoko v stvari, za katere se borimo. Kjerkoli se bo naše ljudstvo zbiralo, bodisi že v cerkvi, šoli, doma, ali na prostem, naj se povsod prečita Proglasenje Neodvisnosti na slovesen in času primeren način. Ponovimo ta dan besede, s katerimi se ta veliki "charter" svobode zaključuje:
"In v podkrepitev te deklaracije — s trdnim zaupanjem v Božjo Previdnost — zastavljamo medsebojno svoje življenje, svoje imetje in svojo čast."
Frank O. Lowden.
Proglas neodvisnosti in nje dalum.
Proglasitev neodvisnosti ni bila podpisana dne 4. julija 1776. temveč štiri tedne pozneje. — Posebnost ameriške zgodovine, povzročena po neki slavni sliki.
Eden najbolj trajno vzdržujo-čih se zmot naroda Združenih držav je mnenje, da se je deklaracija neodvisnosti "podpisalo" dne 4. julija 1776. Priprosta dejstva glede deklaracije ter nato sledečega podpisanja te izjave so naslednja :
— Thomas Jefferson je bil načelnik podkomiteja, ki je bil imenovan, da sestavi to izjavo. Osta-
IcCMBftl^O^Jl SO bili ger Sherman, Robert Livingston, Benjamin Franklin in John Adams.
Dne 2. julija 1776 je predložil Mr* Jefferson kot načelnik tega komiteja Kongresu poročilo tega komiteja. On sam je napravil s svojo lastno roko "lepo kopijo" tega spisa. Poročilo se je sprejelo ter debatiralo o njem celi dan in celega naslednjega do«, — to je 3. julija, — in sicer v mučno vročem vremenu ter se je dodalo več amendmetov, brisalo odstavke ter jih nadomestilo z drugimi.
Konečno, dne 4. julija, je bila deklaracija, popravljena in pre-osnovana, ugodna za glasovanje. Predsednik Kongresa, John Hancock, je stavil tozadevno vprašanje r.a približno slični način kot se ga stavi danes. Rekel je: — Uradnik bo prečital imenik glede predloga, da se ga sprjeme: — ,Uradnik je prečital imenik ter je vsak izmed navzočih odgovoril z: "Aye". — Nato je objavil predsednik, da se je deklaracijo sprejelo. Nikakega podpisovanja ni bilo isti dan od nobenega člana Kongresa, ki je vseboval poleg deklaracije se druge stvari. Tak podpis od predsednika in tajnika če se sploh vrši, je ves podpis, ki se ga zahteva po navadi v kaki zakonodajni zbornici. Bilo je šele 8. julija, ko se je deklaracija naglas in slovesno prečitalo jasnosti, a takrat se ni objavilo nika-kih imen onih, ki so glasovali zanjo.
Dne 19. julija, to je petivjJ: dni pozneje, je Kongres odredil, naj se dokument lepo poveča na pergamentu , z naslovom: —"Soglasna izjava trinajstih združenih držav Amerike" in da naj ta povečani dokument podpiše vsak član Kongresa.
To se je tudi zgodilo. Bilo je dne 2. avgusta, ko je večina članov stavila svoj podpis na ta per-gament. Večje število je podpi-a-lo pozneje. Sedem on h, ki sc bili člani dne 4. julija, pa sploh ni podpisalo dokumenta. Njih imena so: Clinton, Alsop, R. Livingston, Wisner, Willing, Humpreys in Rogers.
Njih termini so medtem ugasnili in novi člani so stopili na njih mesta. Imena onih sedmih, ki so podpisali, ne da bi glasovali za deklaracijo, so Thornton, Williams, Rush, Clymer, Taylor in Rose.
Večji del splošne zmote datuma "podpisovanja" jc najbrž povzročalo slika "Prog.ašenje neodvisne sti", katero sli K o je naslikal za Kongres John Trunibull, jo dovrs. »fta 1818, ? sfcar se jo je ra^hivola v rot'rili Knpitola v Washint'tonu, kjer se nahaja še d ines.	_
Na milijone kop j te slike se je spravilo med ljudi o* strani založnikov magacinov ter izdajateljev iasopisov. R.men "Preko-ra»Vvr. Delaware reke" je to moida najbolj znani, slika v celi Ameriki.
Čudno, a resnično pa je kljub temu, 'la masa n ir-.dn. vključno več uradnikov, ni na'ancno pre-motr;!a s'ike.	kažr podl.o-
mitej p 'h, ki ; ri mizi predsednika i:. Jeft	ki '-T™ri ter dr/i * svoji r."k; papir, očivid-no poja njujoč vr.obino deklaracije preJ-cdnika K-n^vcsa. Nihče no podrt, nje noner.-. stvari. Oosje pero, ki moli z tintnika, je le o-krasek. {
Kljub vsej jasnosti slike in jasnega naslova, katerega je dal slikar tej sliki, so grayer j i že zgodaj pričeli izpreminjati, naslov. Harpers Weekly je dne 3. julija 1853 prinesel reprodukcijo slike na celi strani z naslovom: —-"Podpis deklaracije neodvisnosti. — Urednik je najbrže dobil ta naslov iz kake prejšnje izdaje te slike, natisnjene v kaki šolski knjigi. Še celo sedaj se tiska šol ske knjige, ki kažejo to sliko z naslovom "Podpisovanje" in šte vilni naši volilni listi ponatisku jejo sliko z neprimerno označbo "Podpisovanje."
Trumbull-ova slika je v resnici le "Proglasitev neodvisnosti kajti podpisalo se je tozadevni dokument šele 2. avgusta 1776.
Knezoškof Dr. Jegtfč.
Dunajska "Information'' piše Škof dr. Jeglič je najpopular nejši mož v kranjski deželi iu najpriljubnejši meščan glavne ga mesta. Kjerkoli se pokaže, ga vsi najprijaznejše pozdravljajo. Liberalci naravnost demonstra-
tivno. "To bo drugi
yer", pravijo ljudje.
Kakšna izprememba, kakšno
čndol Nepojmljivo, ako pomisliš na še nOdavno preteklost. Začudeno vprašaš: "Kdo se je izpre-menilf" Cerkveni knez je oetai, kakor je bil. Duhovnik, ki gre >. narodom, ki za narod dela in si zanj prizadeva, ki-njegova lojena stremljenja pospešuje z avtoriteto svoje službe in z vso energij« svoje osebnosti. Motili so so nad njim, delali mu krivico; očitali so mu mlačnost, da sovražnost nasproti slovenskemu narodu. Imenovali so ga tujca. Sedaj se vidi, kako neutemeljena so bila ta suraničenja in očitanja. Danes je znano po vseh slovenskih pokrajinah: Ni ga boljšega Slovenca, .boljšega Jugoslovana.
Ko se je od naj vzhodne jšega konca Bosne na do Adrije in do zadnje slovenske vasi na Koroškem dvignil klie, da naj se vsi na jugu naše monarhije prebivajoči Slovani združijo pod habsburškim žezlom v lastni, neodvisni, vsakega tujega gospodstva osvobojeni narodni celoti, tedaj msgr. dr. Jeglič ni kolebal in se ni obotavljal niti za hip, kje je njegovo mesto. S tisto odločnostjo, ki je lastnina le močnim značajem, je podpisal svoje ime na skupni oklic slovenskih voditeljev vseh strank. Njegovo ime stoji na prvem mestu. Podpis svobodomiselnega župana dr. Tavčarja na drugem. Še v poznih časih bodo hranili to izjavo kot viden dokaz edinosti vseh slojev naroda v boju za neprikrajšano ydejstvovanje narodne individualnosti. Obenem ipa kot nov doka:'., da katoliška cerkev in njeni dostojanstveniki zahtevam narodov po avtonomiji ne nasprotujejo, marveč v tem oziru vsakega z vnemo podpirajo.
In ko je dr. Šušteršič, nekdanji ljubljenec, favorit, nekdanji charge d' affaires, v trenotku, ko bi morala biti prva zapoved jugoslovanskega dekaloga klic Schillerjevega junaka: "Bodite edini, edini, edini!" izstopil i/, vse Jugoslovane obsegajočega kluba ter sc pripravljal, da zažge streho skupne hiše, tedaj se je škof dr. Jeglič ozlovoljen in z jasnostjo, ki je izključevala vsak dvom nad njegovim mišljenjem in njegovim stališčem, ločil - od odpadnika ter v ogorčeni in vneti javni poslanici obsodil vsako se-cesijo od enotne zveze. Storil je pa še tretje. I*a bi razbil Jugoslovanski klub v državnem zboru, za to je bil dr. Šušteršič preslab. Sledil mu je samo eden: Jaklič. Posrečilo se nni je pa razbiti Slovensko ljudsko stranko, katere načelnik in voditelj je bil, ter u-stanoviti novo "Slovensko kmečko stranko" — v nadi, da bo stari tvrdki prevzel odjemalce.
Nekdanji ogorčeni nasprotnik škofa dr. Jegliča, bivši ljubljanski župan in državni poslanec mesta Ljubljane, Ivan Hribar, objavlja odkritje, ki sega 20 let nazaj in bo pač vzbudilo največjo pozornost. Bijo se mu je posrečilo doseči, da je bila v poslanski zbornici sprejeta resolucija, ki vlado poziva, naj ustanovi slovensko pravno falkulteto kot del slovenskega vseučilišča v Ljub* Ijani in postavi v proračun potrebni trošek. Finančni minister v Thunoveni kabinetu, dr. Kaizl, in sekcijski načelnik v naučnem ministrstvu, dr. pl. Hartl, poznejši minister, pri katerih se je bil- o-glasil, sta bila rade volje pripravljena pomagati, da se ta sklep izvrši, vendar sta oba, Čeh in Nemec, opozorila na pomanjkanje slovenskih srednješolcev in na pomanjkanje primernih učnih knjig ter sta poslancu Hribarju svetovala, naj doseže pri kranjskem deželnem odboru, da bo vsako leto postavil v proračun postavko za nabavo slovenskih učnih knjig. Ta svet je bil dober, a deželni odbor je bil potem, ko je postal dr. Šušteršič deželni glavar, trd in ni bil voljan, da bi iz deželnih dohodkov kaj prispeval za slovensko srednje in visoko šolstvo. Cela akcija je bila na tem, da se razbije. Tedaj so nastopili rešitelji v sili. Društvo slovenskih srednješolskih profesorjev je prevzelo nalogo, da spiše knjige, škof msgr. dr. Jeglns ki v resnici razpolaga z zelo skromnimi sredstvi, se je pa ponudil, da iz svojega založi vsoto stotisoč kron za sestavo in tis1* najvažnejšega pomožnega sredstva za srednješolce: velikega slovensko-latinskega slovarja, kakor je bil eden njegovih predni-
kov
sti
% ■' . -slovensko- nje in čislanje msgr. dr. Jegliča morali žganju vojsko. V drugi va
nemškega in nemško-slovenske-	med slovensko inteligenco gotovo
ga slovarja. Ivan Hribar, libera-	zelo povzdignilo. Videla bo v
lec, sklepa to odkritje z vpraša-	njem voditelja duhovščine, ki je
njeni: Kdo izmed obeh, milijonar	obenem voditelj naroda in mu že-
dr. Šušteršič ali nepremožni dr.	li najboljše na narodnem in pro-
Jeglič, zasluži več spoštovanja iu	svetnem poprišču. ^Slovenski na-
.ode;ovarja s priklonom pred kne-	rod nima v svoji sredi delavnej-
zoškofom. Spričo odkritja o tem	šega in blagomiselncjšega moža. veledušnem činu se bo spoštova- "Slovenec."
3t==«3
Bodi svoje sreče kovač!
Narti za vsakdanje življeije. — Spisal Rev. Jurij Truak.
Pred nekaj leti je živel na Renskem nek priden, pošten delavec, ki je prav dobro preživel sebe in svoje. Pride pa v slabo družbo, vda se pijančevanju, in cela truma nesreč se oglasi v družini. Zaslužek zapije, delo hira in je za-nikerno, kočno ga odpustijo. Kar si je žena prislužila z velikim trudom, je zapil in ji še grozeč prepovedal, da nič ne sme zase ali za njegove sprejeti vbogajme. In ko to vendar enkrat stori od golega gladu, ji zabode nož v prsi. Na smrt je bil obsojen in celo njegov zagovornik sfc jc izrazil, da mu vest ne dopusti, izreči kaj v obrambo te človeške živali.
Pijančevanje je sovražnik pete zapovedi. Jeza. prepir, kletev in preklinjevanje je navadno pri pivcih doma. Iz gostilni se zanese tudi v družino in na cesto. Pijanec je samomorilec in se strašno pregreši nad telesnim in duševnim življenjem svojih otrok. Vsak dan beremo, da se je prepir, pretep in poboj začel pri pijači.
Aleksander Veliki je v pijanosti umoril svojega najboljšega prijatelja.
Kako pretresljivi dogodki se včasih dogajajo! Strašen slučaj se je poročal 1. 1898 iz Pariza. Od dela grede zasliši nek vrtnar, Thi-baud z imenom, pred svojim stanovanjem glas svoje žene, katera" kliče iz tretjega nadstropja: "Ostani na ulici, hovemo igrati.
(Nadaljevanje.)
Pijanec greši v resnici zoper vse božje zapovedi. - Zoper prvo zapoved: vera na feoga tirja čistega, mirnega duha, upanje biva le v otroškem srcu. Glava pijan-čeva je pa polna strašnih misli, njegovo srce je podivjano. Vera mu je zoperna,, ker ga opominja na pretečo kazen; upanja ne stavlja na Boga, ker ga ne ljubi. — "Pijančevanje je mati nevere," pravi sv. Ambrozij in ima prav.
Nek častnik pripoveduje: V neki žganjariji se je dogodil žalosten slučaj. Žgan jar Danz v Muhlhausenu je popil že eno steklenico žganja,, ko zavpije: "Hudič naj me vzame, še eno moram imeti." Drugi gost ga svari, a na to meni Danz: "Ni ga hudiča, in če je, naj me vzame!" To so bile njegove zadnje besede. Dve minuti potem pade Danz zadet od kapi na tla in je mrtev. Vsi žga-njarji so prestrašeni zapustili gostilno in mnogi so obljubili, da ne bodo več pili žganja.
Pijanec greši zoper drugo in tretjo zapoved: Kdor dvomi nad tem, naj gre med pijance, in naj poskusi, ali bo mogel biti tam le eno uro, ne da bi se po nemarnem imenovalo in preklinjalo božje i-me. — Babilonski kralj Baltazar je v pijanosti oskrunil svete posode iz Jeruzalema. — Pijancu n; za vero in zato tudi ne za praznike. Ne vedno, ali v mnogih slučajih je gostilna najhujši nasprotnik cerkve. V cerkvi sliši pijanec opomine, ki mu ne ugajajo; pogonoma gre v gostilno in zasedi tam službo božjo. V.jJabi gostilni se tudi največ govori zoper vere in dobro obnašanje, in tam sc hitro podira, kar se je sezidalo \ cerkvi.
Pijanost je zoperna četrti zapovedi. Čuditi se smemo, če pretepa pijanec svoje otroke in ženo, tudi' ne, če preklinja napit sin očeta in psuje mater, saj je v družini pijančevi doma vsak nered ; čuditi se je pa, če govori pijanec s- spoštovanjem o duhovni in posvetni gospodski. On ne spo-spoštuje samega sebe, kako bo spoštoval svoje predstojnike, ali če je sam predstojnik, kako bo pravično ravnal s svojimi pod ložniki? Kako strašno se v tem oziru greši!
V Berolinu pride nek 19-letni fant nekoliko vinjen domov in zahteva od matere denarja za daljno razuzdanje. Ko mu mati to odreče, se vrže ves divji na njo in ji zada' z nožem 19 ran! Pa tudi stariši ne izpolnujejo sv6jih dolžnosti do otrok, če se udajo pijači.
Nek mož je zapravil pri pijači in igri vse svoje premoženje, gostilne pa vendar ni pustil; največja revščina je prišla v družino. Ko sedi nekega dne zopet pri čaši, pride njegova žena in ga o pominja na svojo revščino. A ta i jo tako nabije do obleži mrtva. Konečno se pobere nesrečnica in gre domov. Tu ji prideta nasproti dečka, katera sta mater že željno pričakovala, zgrabita nje obleko in kličeta jokaje: "Mati mati, dajte kruha, drugače umrjeva od gladu!" — "Oh, otročiča moja, odkod naj vzamem kruha? Oče je vse zapravil. Kaj naj storim? Bol-še je, enkrat umreti, kakor take umirati gladu; boljše je, iti en krat v smrt, kakor mičen biti od tisočere." Tako govori moti v svoji obupnosti, vzame nož in — umori svoja nesrečna otroka. Ob polnoči se vrne mož, čisto pijan Ko žena to vidi, vzame mož, ska terim je umorila otroka, ter prereže možu vrat, tako da skrvavi. "Pogini!" zakliče obupano. "Tvoje življenje je vzrok tvoje ga in mojega in najinih otrok pogina." Ženo so prijeli in jo obsodili na smrt. Pijančevanje je zakrivilo štirikratno smrt. Koga naj bi taki vzgledi ne ozdravili za
^r^e^^lU prav gosposki, drugih 7 bi »o-^sihTrara ženica!	' glo dobro izhajati, a napovedat. bi
si, kjer je 100 številk, je 80 posestnikov, kateri so zapisani med reveže. Ali žganjar proda tam vsako leto 8000 litrov žganja; tu^i prinašajo tja svoje blago in 20 kotlov vre v vasi sami. Le dve hiši stojita na dobrih nogah! "Zakaj," tako sklepa imenovani pisatelj, "dokler žganje naše kmete in delavce z oštirji vred v revščino!"
Navedena slika in zadnje in besede veja jo žal tudi o marsikaterem slovenskem selu. Komu ne krvavi srce, ko gleda, kako roma v pijači po ozkem grlu kmetija za kmetijo, posest za posestjo! Beda iu revščina se širita dan na dan, a pošast, katera ju povzročuje, raste neizmerno. Kam bomo prišli, če ne zajezimo- povodnji, katera požre toliko premoženja in spravlja tisočere na beraško palico!
Kolikokrat se pač ponavlja med nami oni prizor, katerega nam tako pretresljivo in resno slika J. Stritar v pesmi "Zapravijivec."
Kako sem izgubil hišo in polje? Nič težko, teklo je kakor olje; Nič nisem se trudil in potil, Še dobre volje sem zraven bil.
Lep dom! — Vse šlo je lepo počasi: .
Šla hoja za hojo, pšenica v klasi; Volički in zadnja je kravica šla,
Naposled hiša, kmetija vsa. • •
In žena.. — To moram reči, poštena,
Skrbna irt pridna bila je žena; Ni bilo ji prav, toda ženski rod Molči naj v hiši, mož je gospod!
Kako? Po noči smo popivali In pridno pisane liste metali; Smo pili in kleli do belega dne, Enako kakor zdaj — vi možje!
Da, res, tisočeri so prišli z vsem ob nič, Vidimo njih bedo in gorje, a le malo je ljudi, kateri bi se
Pri tem drži svojo 4-letno hčer- j nekaj naučili od tega in ne hodili ko pri oknu ven. Prestrašen raz-jpo ravno istem potu. Mnogi zrejo prostre vrtnar svoje roke; tu izgi- grobove, v katere so drugi po pine žena. Med tem ko drvi mož po jančevanju pokopali svojo srečo, stopnicah, se žena zopet prikaže premoženje in blagostanje, a tudi na oknu in kliče: "Tu vjami," sebi kopljejo ravno isti grob. vrže otroka na ulico in skoči sa-1 Tako ne more in ne more in ne ma za njim. Obe sta bili mrtvi. sme biti. Denar, premoženje sicer
Žena, katera je bila znajia pijanka, je bila šele pred kratkim prišla iz norišnice.
Švicarske železnice odpustijo takoj vsakega uslužbenca, katerega tudi le enkrat zasačijo pijanega, ker so drugače nesreče neizogibne.
Nočemo nadalje opisovati, kako se pijanec pregreši zoper druge božje zapovedi, kako greši po-
ni naš namen, a neko blagostanje je tudi za večno srečo nekako potrebno. Kdor si dobro hoče, ne sme si tega blagostanja jemati v pijančevanju, ker pijančevanje in blagostanje ne moreta obstati ob enem.
Ali je sploh treba dokazovati, da sledita pijančevanju revščina in beda? Ta strast uničuje cele družine in je stori nesrečne za čas
sebno zoper 6. zapoved z nemair-|ia večnost. "Kdor ljubi vino in nim govorjenjem in dejanjem, ka-,pojedine, ne bo obogatel',', pravi ko krade Bogu čas in denar itd.
Pijanost odpira na stežaj vrata do vseh grehov in strasti. Najbolj žalostno pr item je pa dejstvo, da je vrnitev iz tega pota jako redka. Francoz pravi: "Kdor je pil, bo pil," Slovenec: "Pijanec se iz-
preobrne, kadar se v jamo zvr-„„ >>
ne.
Pri tem pa ne rečemo, da je iz-preobrnitev pijančeva in njegovo zveličanje nemogoče. Nikakor ne! Česar človek ne zamore, to more Bog s svojo milostjo. Človek ne zamore, to more Bog s svojo milostjo. Človek mora resno hoteti in rabiti potrebne pripomočke, kate re mu nudi sv. vera.
Na vsak način je pa lažje, pred strastjo in grehom se varovati, kakor ozdraviti. Zato naj ,veljajo posebno še nepokvarjenim besede *v. apostola Pavla: "Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požre-šnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nevošljivosti." (Rimij. 13, 13.)
Zarotim vas, ljubi bratje: Če želite biti svat je i Nekdaj raja svetega, Se varujte žganjevca.
• A. M. Slomšek.
4. Pijančevanje uničuje blagostanje.
"Kateri pijančujejo in si pojedine napravljajo, hirajo, in dremota se s cunjami oblači."
Preg. 23, 21.
Pisatelj Kalbersch pripoveduje: Leta 1851 je dobilo v va.si, kt je štela 60 številk, 16 gospodarjev, kateri niso bili revni, opomin, naj
sv. Duh. (Preg.) 21, 17.)'Picard piše: "Kjer vlada nezmernost, ji sledi beda in revščina kakor truplu senca. Na dan, ko bo izginilo pijančevanje, bo izginilo več kot polovica uboštva."
Pivec potrebuje denarja, veliko denarja; ,ako tudi le malo izda vsek dan, sčasom i naraste malenkost v veliko svoto. A navadno ne ostane pri denarju; z denarjem se izgubi tudi čas, delo stoji, pijača naredi človeka nesposobnega za delo in nezadovoljnega s svojim stanom; ob enem trpi zdravje pri čaši se navadno tudi igra, pride nemir v srce in družino, in vse to je še večja izgubaf, kakor izdani denar. "Imel seni priložnost," pravi nek izkušen mož, "zasledovati, odkod navadno izvira uboštvo, in našel sem, da v 10 slučajih 9krat vzrok nezmer-■ popivanje!" Kdor živi med
vsak
no
ljudstvom, vidi to lahko dan. Boben poje navadno onim kmetom, kateri menijo imeti dosti denarja in časa, da sedijo vsak dan pri čaši. se, kar se le da ločiti od hiše, mora romati v žganje skozi grlo, konečno gre tudi posestvo samo; potem pride; "palca beraška —strgan rokav.'' Nič boljše ne ravnajo delavci, rokodelci in posli. Ob nedeljah se lahko opazuje pravo tekmovanje v zapravljanju tedenskega zaslužka; in kar se v nedeljo še ne more opraviti, to mora nadomestiti znani ponedeljek. Tako gre teden za tednom, lete za letom; pride starost, bolezen in o-nemoglost za delo; potem j" pa pomanjkanje in revščina. Prav ima dr. Ber, ko piše; "Pijančevanje je glavna zapreka, da se ne more odstraniti že ostoječa revščina, in glavni vzrok ,da se širi
uboštvo.

(Dalje prihodnjič.)
Jedaote ▼ Združenih driavah
ltSl Wi
Uredništvo in upravniitvo:
na l«to.
Telefon: Cenel 14*7. Nuožaiaai
Chicago, IU
• • i • •
, f 0.96 . 1.50 , 2.00
OFFICIAL ORGAN
of the	. i ....:.._
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA_
-T-
_ Lwoed every Wednesday.__'
Owned fry the	r.rainli.n Slovenian Catholic Union of the United
States of America.	______
ltftl Wee* 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Subscription pric.: jBBWM^MW—WW
For Members, per year.. v.....................................
For Nonmembers ...........
For Foreign Countries.......
1.50 2.00
»31
Radujmo se!
Iz Washingtona, D. C., giavne-ga mesta Združenih držav prihajajo za Slovane, torej tudi za nas Slovence vedno bolj vesela poročila. V Washingtonu se. bodo vršili prav te dni osobito za Jugoslovane tako važni koraki in dogodki, kakoršnih se sploh še na-djali nismo in kakoršnih mi v Združenih državah živeči Jugoslovani tudi nismo zaslužili.
Dne 2. julija t. 1. se bo zgodilo prvič v zgodovini ameriških Slo vencev, da dobo zastopniki nase ga naroda uradno predstavljeni predsedniku Wilsonu in članom njegovega kabineta; istotako bo označeni dan v avdijenci pri pred sedniku, tudi sprejeta deputacija naših bratov Hrvatov in junaških Srbov. Jugosl. Narodni Svet, ozir. Jugoslovanska kancelarija v Wa shingtonu si je dolgo časa prizadevala, da je pojasnila ameriški vladi naše narodne težnje in želje, pred vsem pa zahteve jugoslo vanskih narodov v domovini, ki stremijo po tem, da bi dosegli svojo lastno, neodvisno, samostoj no in demokratično državo. Predsedniku Wilsonu je gotovo znano gibanje Slovencev, Hrvatov in Srbov pod avstrijskim žezlom, ki se hočejo na vsak način odcepiti kot troedini narod od Avstrije. Vsled tega je hotel Wilson zvedeti tudi tozadevno mnenje ameriških Jugoslovanov in je poklical k sebi v .avdijeneo zastopnike istih na dan 2. julija t. 1. . jKer se bosta te važne avdijen-ce vdeležila tudi dva glavna u-radnika naše K. S. K. J. (sobr. P Schneller in sobr. Jos. Zalar), nam bo gotovo mogoče priobčiti že v prihodnji številki bolj podrobno, '<kako se bo ta avdijenca vršila. Gotovo bo naš gl. predsednik, sobrat Schneller ta dan iskreno pozdravil predsednika Združenih držav v imenu vseh ameriških Slo vencev, ki se zanimajo za jugo slovansko idejo; tako se bo pa tudi izrazil v imenu vsega članstva K. S. K. J. da smo vdani našemu ljubljenemu predsedniku Wilsonu, njegovi vladi in naši no vi domovini. — Tako važnega dogodka se moramo po vsej pravici vsi ameriški Slovenci rado vat i, pred vsem pa še kot člani .naše podp. organizacije.
Še bolj važnega pomena za Jugoslovane, torej tudi za ameriške Slovence bo pa dan 4. julija, to rej jutri. Ta dan se bo slovesno razvilo uradno Jugoslovanski za stavo; ta dan bodo Združene dr-žane uradno priznale začasno sa mostojcio jugoslovansko državo. V par dneh že, bomo lahko krasili naša domovanja z novo jugoslovansko narodno zastavo, katero priznava vlada Združenih držav zastavi svojih zaveznikov. Tudi ta slučaj naj nas navdušuje, da se moramo Ameriški Slovenci let oš njega 4. julija, ali rojstva dneva neodvisnosti Jugoslavije iz celega srca rado vat i.
Dne 4. julija letos bodo zbrani v Washingtonu vsi inozemski narodi, živeči v Združenih državah, da izrazijo predsedniku Wilsonu svojo lojalnost in zahvalo ker se samma za težnje in aspiracije teh narodov. Takega praznovanja 4. julija še ni videlo mesto Washington in ga tudi gotovo ne bo. Nad vse čudno se nam zdi, ker se tako zanima predsednik Wilson o-HObrto za Jugoslovane, ki ga bodo prišli ta dan počastit. Poroča se nam iz zanesljivega vira, da' bo ila prva v paradi izpred kapitola za ameriško zastavo — srbska zastava, ki tvori del našega ncrvega
(Prosta prestava - fa angleščine.)
Počival Zvon Svobode si, Že mnogo, mnogo let; Oj zbudi se iz spanja zdaj, Zadoni krepko speti
Oglasi se, zdaj spet je čas. . Zazvoni kot nekdaj; In zbudi vse, ki morda spe — Svoj glas nam čuti daj t
Poslušali te bomo vsi, Čeravno si že star; Kolumbija te ikliče spet, Ti naš nebeški dar.
Zazvoni modno že enkrat Svobode zlate zvon: ■ v Da rešen tudi naš bo rocl Tiranstva težkih spon!
I. T.
jugoslovanskega združenja. Amerika bo izkazala dne 4. julija baš mučeniški Srbiji najvišjo čast: še večjo kot Angliji, Franciji, Belgiji ali Italiji, ker bo srbska zastava tvorila prvo mesto v skupini zastav zaveznikov.
V jugoslovanski skupini dne 4. julija t. 1. bodo v Washingtonu osobito tudi naši Slovenci zastopani v častnem številu. :Pevska, sokolska in prosvetna društva, ženstvo v pestrih narodnih nošah i. t. d. bode korakalo po glavnih ulicah pred kapitolom. Vsi ti se bedo pridružili Jugoslovanski skupini, ker vlada Združenih držav izrecno želi, da naj letošnji dan 4. julija obhajajo skupaj Slovenci, Hrvati in Srbi kot Jugoslovani, ne pa razdeljeno. Naj pri tej priliki še omenimo, da bodo pele dne 4. julija v Washingtonu pri tej slavnosti ugledne a-meriške gospodične in gospe znano slovensko narodno pesem: "Kje so moje rožice?" pa ne v prevodu, temveč v izvirniku (slo vensko.) Ko bi naš znani posnik Val. Orožen in pok. skladatelj Dr. G. Ipavec vedela pred leti. da se bo to pesem pelo dne 4. julija 1918 iz grl ameriških devojk in gospa v Washingtonu, bila bi gotovo navdušena, tedaj ko se je to pesem zložilo in komponiralo. Kako bi ne bili veseli in navdušeni tudi mi, ameriški Slovenci? Našo slovensko narodnp pesem se bo pelo jutri v Washingtonu iz ameriških grl. —
O, če bi o teh velikih narodnih dogodkih vedeli tudi naši sobrat-je in sosestre v starem kraju! Gotovo bi še bolj vstrajali v svoji narodni borbi. — Zvedeli pa bodo gotovo, če ne takoj pa že čez nekaj dni.
Čudno se nam zdi, da o bližajočih se važnih dogodkih v Washingtonu naši politični nasprotniki molčijo kot grobi. Niti črhice š? niso obelodanili njih listi o tem Morda je naših "republikancev" sram? Morda mislijo, da je vse to bluff?" — Ne, ne, gospodje. — Čitali boste že tudi v angleških listih, kako so nastopili Jugoslovani in naši Slovenci dne 4. julija t. 1. v Washingtonu, D.C.; vse drugače, kot pa vaš voditelj, ki je šel lansko leto v Washington na uro
gledat.--
Letošnji 4. julij bo vsem v dokaz in živa priča, da vlada Združenih držav priznava delovanje Slovenske Narodne Zveze, o va šera čudnem združenju pa noče vedeti, ker niste na pravem mestu Nikakor vam ni bilo in vam ne bo mogoče prepričati vlado Združenih držav, da je vaša volja, volja vsega slovenskega naroda v A-meriki, pred vsem pa volja naro da v stari domovini. Vsled tega je najbolj umestno, da prenehate u-drihati letos po 4. juliju po S. N. Z., njenih zastopnikih, naših aspi-racijah i. t. d.'Če boste še naprej blatili S. N. Z. boste s tem črnili tudi predsednika Wilsona samega in vlado Združenih držav. Z vlado pa ni dobro uganjati dandanes kake burke. To omenjamo danes le mimogrede vsem onim, ki nas neprestano nazivljajo z "monarhi-sti". Če to nam predbacivate, velja to tudi za našega predsednika
Wilsona. Le pomislite malo!--
Ker bo jutrišnji dan (4. julij) za ameriške Slovence tako važnega pomena, je nas dolžnost vseh, da ta dan ponovimo prisego in zaobljubo vdanosti do naše nove domovine in da iz stotisočerih grl za-kličemo: "Živel predsednik Wilson!" Živela naša mila zvezdana in naša nova jugoslovanska zastava!"' "Živela svoboda!" "Živela Svetovna demokracija!" — "
Dan neodvisnosti 1918.
PODLAGA IN VZROK PROSLA SLAVE TEGA DNE ZA INO-ZEMCE, NJIH SINOVE IN HČERE. .
Peticija z dne 21. maja 1918 in odgovor predsednika Wilsona.
Dne 21. maja t. 1. je bila izročena predsedniku Wilsonu sledeča peticija, katero so podpisali zastopniki 29 v Združenih državah živečih tujih narodnosti. V i-menu Jugoslovanov (Sloveneev, Hrvatov in Srbov) je to peticijo podpisal g. John J. Grgurevič, tajnik Jugosl. Narodnega Sveta v Washingtonu, D. C. Peticija se je glasila sledeče:
"Predsedniku Združenih držav:
Dne 4. julija 1. 1776 so vstano vitel ji naše republike pričeli z gibanjem za človeško svobodo in pravico narodov, da bi vladali sami sebe. Čez 142 let za tem ali danes, pa vidimo, da se svetovno demokracijo, koje ustanovitelj je bil ta narod — strašno napada od strani reakcionarnih in jfcyto kraticnih sil.
Mi zastopamo one narode, ko-jih sinovi in hčere so prišli v to deželo kasneje kot vstanovitelji te republike; vendar so tudi te vodili jednaki ideali. Narodi, plemena in ljudstvo, katero zastopa mo mi, so prizadeli v tej borbi lta ta, ali drugi način. Nekateri ki so srečni, ker vživajo politično bi tnbst, se javno z orožjem borijo proti sovražnikom napredka; drugi, ki so nesrečno podvrženi, dajejo samo , pasivno opozicjjo. Zopet drugi so bili prisiljeni proti njih volji stopiti v armado navadnega sovražnika. Končno jih ji je ostalo še nekaj zunaj, ki so hudo prizadeti in ogroženi s pes jo; tem se povzroča nasilje, ti bo do ostali razdeljeni od drugih, ko napoči ura zopetnega miru, ali pora^jiave. Vsi pa gledajo v tej veliki bedi in borbi, bodisi že z odprtimi ali zaprtimi očmi proti enemu in istemu koncu — da bi dosegli pravico samovladanja n* rodov, kakoršno si predstavljajo umestnim in da bi dosegli pravičen in stalen mir.
Višji interesi narodov, katere smo pustili v starem kraju so po stali identični v tem pomenljivem letu, osobito ker se Združene države zanje zanimajo. Mi se smatramo sedaj ne samo za člane a-meriske ljudovlade in celokup-nosti kot nerazdeljeni posamezniki, temveč kot enakopravni člani svetovne celokupnosti. Edini v principih, kakršne imajo naše, svetovno znane demokratske Združene države, ki se borijo sedaj na evroplskem bojnem polju za svoj obstanek — nameravamo, dne 4. julija 1918 manifestirati v posebnih slavnostnih skupinah, da pokažemo svojo lojalnost do Združenih držav in da smo vneti za stvar, za kojo se borimo. Vsled tega Vas g. prečteednik uljudno prosimo, da na to opozorite svoje sodržavljane, da bi tudi ti z nami obhajali ta spominski dan, ki ne bo samo obletnica narodne svobode, temveč tudi rojstni dan svetovne svobode."
Sledijo podpisi zastopnikov 29 različnih narodov, živečih v Združenih državah.
Predsednik Wilson je izdal na gori označeno peticijo sledečo proklamacijo v proslavo 4. julij s kot Dan lojalnosti tujezemcev:" ' "Našim tujezemskim državljanom :—
Z velikim sočutjem sem bral prošnje, naslovljene na mene po vaših zastopajočih odsekih, glede predlagane proslave narodnega
sporočati v srčno uvaževanjo teh vaših izjav ter vaše dobre volje in želje.
NiČ nans ne more bolj zadovoljiti, kot način, po katerem so naši tujezemski sodržavljani, kakor tudi sinovi in hčere teh, nam priskočili »f pomoč v tej narodni sili.
Pokazali ste vaše stališče, ne samo z vašo pogostokrat izkazano vdanostjo na podlagi katere se borimo, marveč tudi z vašimi iskrenimi dejanji, S katerimi ste se odzvali poživil do patriotičnega dela ter tako tudi najvišjemu službovanju, žrtvovali vaša življenja v borbi za pravico, svobodo in demokracijo.
OzJraffe šfc na izkazano vdanost, so preminule vse plemenske razlike; in čutimo sami, da smo državljani v republiki prostega duha.
Z veseljem torej pozivam, oziraj se na vaše prošnje, z mojim i-skrenim priporočilom, vise moje sodržavljane, da se združijo z vami v letu, ko so naši principi, katerim smo se zavezali, na preizkušnji,, ter da tako proslave ta dan ameriške neodvisnosti kar najeijajneje v zgodovini našega naroda.
Kakor je bil 4. julij leta 1776., jutranja zora demokracije našega naroda, proslavimo 4. julij leta 1918, kot dan poroda nove in velikodušne demokracije j na podlagi katere upamo in želimo, se bodo izpolnile sanje mož, kateri so podpisali deklaracijo ameriške neodvisnosti za sebe in svoje sodržavljane, tudi za ostalo človeštvo. 7
Naprosil sem odsek za javne informacije, da sodeluje z Vami v vseh predpripravah, katere želite izvršiti za to proslavo.
Woodrow Wilson."
Proglas neodvisnosti.
V kongresu, 4. julija 1776. Soglasni proglas prvih trinajste-rih Zedinjenih držav ameriških.
Kadar se v toku dogodkov porodi potreba, da pretrga en narod pofitične vezi, ki so ga vezale z drugim, in da zavzema med o stalimi državami na svetu samo enako stališče, derkate-" Jrega je po prirodnih in božjih postavah opravičen, tedaj zahteva ^ošfeU. človeški običaj, da navede ta narod razloge, ki so ga privedli do ločitve'od stare države.
. Smatramo, da so same po sebi umevne in dokazov nepotrebne sledeče. resnice, da so vsi ljudje enako ustvarjeni in da so sprejeli od svojega Stvarnika gotove neoporekljive pravice, da je med temi pravica do življenja, svobode in dostremljenja po sreči. V dosego teh pravic imajo ljudstva svoje vlade, katerih pravične o-blasti izvirajo iz soglašanja vla-danega ljudstva. Če pa poseže katerakoli vladna oblika v te namene in jih zatira, tedaj ima ljudstvo pravico, da tako vlado iz-premeni ali pa strmoglavi in u-stanervi novo vlado na takih načelih in uredi njeno oblast v taki o-bliki, kakor spozna, da je najpo-trebneje za njegovo varnost iu srečo. Razum sicer veleva, da se stare vlade ne izpreminjajo h majhnih in mimogredočih razlogov, in izkušnja uči, da ljudstvo rajši trpi krivice, kolikor jih moje trpeti, kakor pa da bi se samo jemalo pravico z uničenjem oblik, katerih je vajeno. Toda če dokazujejo krivice in zlorabljanja brez konca in kraja, ki gredo venomer za istim smotrom, namen, da podvržejo narod absolutnemu despotizmu, tedaj ima Ijud-
it zakone, ki so namenjeni blaginji velikih narodnih okrožij, in je sporočil* da u-veljavi te zakone le tedaj, če se ljudstvo odreče pravicam zastopstva v postavodajah, kar bi bila za nas nezaslišana krivica — in kar je le tiranom v korist; sklical je postavodajna telesa v največji'«, nenavadne in puste kraje,- oddaljene od javnih središč in mest, kjer so shfanjeni javni spisi, z namenom, da jih poniža, utrdi in tako prisili pod svojo oblast;
razpustil je ponovno postavo-dajne zbore, ker so se moško upirali njegovim napadom na pravice ljudstva;
ko so bili, zbori razpuščeni, ni dolgo časa dovolil novih volitev in tako je bilo ljudstvo brez za-konodajstva prepuščeno samo sebi; kolonije so bile izpostavljene nevarnosti invazije od zunaj in nereda v notranjosti;
trudil se je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah s tem, da je oViral zakone o naturalizaciji priseljencev, omejeval priseljevanje in povzročil krivične pogoje za dobavo zemljišč;
oviral je administracijo justice s prepovedjo zakonov za u-stanovitev sodnih oblasti.
podvrgel si je sodnike, da so bili samo od njega odvisni in so le pobirali plače;
uvedel je nebroj novih uradov in poslal semkaj cele roje uradnikov, ki so nadlegovali ljudstvo in se redili na naše stroške;
v mirnih časih je imel med nami stalne armade brez dovoljenja naših postavodajnih zborov;
vojno oblast je dvignil nad civilno oblast in jo naredil .popolnoma neodvisno.
Dalje je gazil našo ustavo in naše zakone s sledečimi krivičnimi čini;
namestil je med nas večja števila oboroženih čet;
ščitil je vojake s sleparskimi sodnimi razpravami pred kaznijo za umore, ki so jih izvršili r.ad prebivalci teh držav;
zapiral je našo trgovino z ostalim svetom;
nalagal nam je davke proti naši volji;
odrekal nam je pravico do porotne obravnave v neštetih slučajih;
transportiral nas je čez morje in tamkaj gnal pred sodišče za izmišljene prestopke;
v sosedni angleški provinci j i je odpravil svobodni sistem angleškega prava in uvedel samosilno vlado z razširjenimi mejami, kar je imelo namen, da po enakem vzoru uvede absolutistično vlado tudi v naših kolonijah;
odvzel nam je svoboščine (charters) in zatrl najboljše zakone, s čimer je rušil temeljno moč naše vlade;
suspediral je naše postavoda-je in si vzel moč, da nam on sam daje zakone;
odpovedal se je tukajšnji vladi s tem, da nam je odrekel zaščito in nam napovedal vojno;
ropal je naša morja, napadal naša obrežja požigal naša mesta in moril naše ljudi;
ravno v tem času je poslal semkaj velike armade tujih najemnikov, da dovrši delo morit ve, razdejanja in tiranstva, katero je že z največjo perfidnostjo in krutostjo, ki nima para v najbolj barbarski dobi in ki nikakor ne pri-stoja glavi civilizirane d ž«ve.
Prisilil je naše državljane, katere je vjel na morju, da so se morali oborožiti proti svoji domovini in da so postali rablji svojih bratov in prijateljev, ali da padejo od njihovih rok.
Izzval je med nami vstaje in nahujskal proti nam krvoločne indijanske divjake, katerih vojskovanje je zverska moritev star-
am iiaše pravične glasove in niso se ozirali na naše krvno sorodstvo. Zato moramo danes tudi njih, ki obsojajo našo ločitev, smatrati, za to, lfar velja za vse ostalo človeštvo; za sovražnike v vojni in prijatelje v miru.
Zaraditega izjavljamo mi zastopniki Zedinjenih držav ameriških, zbrani v generalnem kongresu in kličoči najvišjega Sodnika za pričo naših čistih namenov, in slovesno proglašamo v i-,menu vsega dobrega ljudstva teh kolonij, da so te Združene kolonije od danes in da imajo pravico biti svobodne in neodvisne države, da so proste vsakega poda-ništva do britanske krone, da so popolnoma pretrgane vse politične vezi med njimi in Veliko Britanijo in da imajo te kolonije kot svobodne in neodvisne države od danes zanaprej vso moč napovedati vojno, sklepati mir, ustanavljati zveze, voditi trgovino ter 3toriti in vršiti vse, kar imajo pravico storiti neodvisne države. Da izvedemo ta svoj proglas in zaupajoči v božjo Previdnost s i zavezujemo, da smo pripravljeni žrtvovati svojo čast, imetje in svoje življenje.
- John Hancock, predsednik kongresa. • (Sledi 56 podpisov zastopnikov iz vseh prvih trinajstih držav
stvo pravico in je njegova dol ž- s	y
nost da strmoglavi tako vlado in čkov in dece, moških in žensk, da si ustanovi boljše branike za V vsakem slučaju teh nešteti
Katoličani v sedanji vojni.
svojo	varnost.
Na ta način so potrpežljivo trpele naše kolonije in tako je nastala neizogibna potreba, da se c-vrze stari vladni sistem. Zgodovina* sedanjega kralja Velike Britanije je zgodovina ponovnih krivic in prisvajanja neopravičenih oblasti z direktnim namenom, da ustanovi absolutno tiranstvo nad temi državami. V dokaz predlagamo nepristranskemu svetu, sledeča dejstva:
Odrekel je priznanje zakonov, ki so najbolj koristni in potrebni za blaginjo ljudstva; ^
svojim guvernerjem je prepovedal uveljaviti najvažnejše in najnujnejše zakone ali jih je pa enostavno suspendiral in zavlekel, da niso prišli v veljavo;
neštetih
krivic smo se pritožili na najpo-nižnejši način, toda vsaka naša pritožba in prošnja je obrodila še več krivic. Vladar, čigar značaj ga v luči omenjenih krivic označuje za tirana, ni sposoben da bi vladal svoboden narod.
Nismo hoteli delaii nobene krivice našim britanskim bratom. Svarili smo jih neštetokrat, da naj si ne prilaščajo neopravičene oblasti nad nami; opozarjali smo jih tudi na okoliščine nase emigracije in naselitve v teh kolonijah. Apelirali smo n-i njihovo prirojeno pravičnost in velikodušnost; sklicevali smo se na sarod-ne vezi med nami in jih prosili, da naj nehajo s krivičnim prilaščanjem oblasti, ki bi moralo pretrgati te vezi. Ali tudi oni so bi-
V nekem angleškem katoliškem tedniku je bilo nedavno čitati, da zastopajo katoličani v sedanji vojni častno mesto. Nad 40 odstotkov vojakov mornarice Združenih držav je katoličanov, nak 30 odstotkov pa izmed celokupne a-meriške armade. Mnogo uglednih in znanih generalov zavezniških čet je hodilo tudi v katoliške šole, kjer se jim je ucepilo ljubezen do vere in do svoje domovine. Izmed raznih znanih generalov in častnikov, ki se borijo na francoski fronti in izmed drugih znanih ameriških državnikov-katoli-čanov omenjamo samo sledeče:
General Ferdinand Foch, vrhovni poveljnik zavezniških čet na Francoskem. (Foch ima brata, ki je duhovnik.)
Feldmarsal Haig, poveljnik angleških čet v Franciji. (Haig ima tudi brata, ki je duhovnik).
Admiral Lord Walter Kerr, prideljen angleški mornarici.
Admiral Benson, načelnik ameriške mornarice.
Podadmiral Robert S. Griffin, načelnik mornariškega inženirskega oddelka.
Edward R. Stettinius, nedavno imenovani načelnik za nakupovanje vojnih potrebščin, sedaj pomočnik vojnega tajnika Bakerja.
Edward N. Hurley, načelnik U. S. konstrukcije za parobrode in ladje.
Chas M. Schwab, novi generalni direktor za zgradbo ladij.
General O' Ryan, iz New Yor-ka.
John Patrick Holland, izumitelj submarink.
Kapitan Wm. T. Fitzsimmons,
prva ameriška žrtev v sedanji vojni.
Saržent John H. Pittman; prvi ameriški vojak, ki je padel v boju na Francoskem.
Patrick McGunnigal, iz Yonug-stown, Ohio je bil prvi odlikovan s častno kolajno, odkar so Združene države v vojni.
Kaplan Osias Boucher, je bil odlikovan na fronti vsled izredno hrabrega zadržanja pred sovražnikom.
Sarženta Norton in Walsh. To
sta bila prva dva .ameriška poročnika, katera je general Pershing odlikoval z zasluženim križcem.
Strelec Wiliam Clancy, iz Te-
xasa; prvi vojak ki je nosil ameriško zastavo na evropskem bojišču; zato je bil odlikovan z zlato kolajno.
Hon. Frank P. Vtelsh, od vlade nastavljeni posredovalec, ki naj zastopa vlado v narodnih delavskih zadevah.
Zgodovina nam kaže, dalje, da so bili tudi katoliški možje in celo tujci (inozemci) vstanovniki ameriške armade in mornarice: general Pulaski ustanovnik naše kavalerije; general Barry ustanovnik naše mornarice in general Kosciusko, ustanovnik naše arti-lerije.
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
U 1	2. »prila 1894. Inkorporirana v Joli«ta,
drfaTi DltooK Aw 12. januarja, 1898. CLAVNI URADi JOUKT. ILL. :
Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. junija 191S skupna izplačana podpora
*1,S76,13&32
GLAVNI URADNIKI:
FmSSIS?	6313 8t- Ave., Cleveland, Ohio.
II	?itar' 806 Chicago St., Joliet, 111.
SJ£l HJX*"?8^ Jerman' 321 St., Pueblo, Colo. E^Li0*?	J004	St., JolUt m.
^ JohuGrahek,-1012 N. Broadway St., Joliet, DI.
J' Ažbe' 62*-10 St., wiukegai, I1L ..
Vrhnlnf ^Jl'	£omI*re. 920 Commercial Ave., ^Chicago, HI.
Vrhovai »dravaik: Dr. Martin Ivec, »00 N. Chicago St., Joliet, 111
NADZORNI ODBOB:
iSifSfl' 7°t	Ave-' JoUet, HL — — ' "
SSfVSS^'jyS W- 22 St., Chicago, HL
Ave- West; Virginia, Mina.
f^ik	Ion	Ave> N' S- Pittsburgh, Pa.
Prank Fraa«x«, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wit.
POBOTNI ODBOB:
rJli^.i" ^^	3rd St., Anaconda, Mont.
Geo. FUjmk, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Antoa Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
aft 6&7k n- e- ciev<,,nd' ohi°'
UBEDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. , Vsa P"«1* in denarne aadeve, tikajoče se Jednote nsj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU., dopise, društvene
SJSt*^	^roinino pa na: "GLASILO K. S. K. JED-
NOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
do podpore
URADNO NAZNANILO.
IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA K. B. K. JEDNOTE.
NAZNANILO ASESMENTA ŠTEV. 7-18, ZA MESEC JULIJ, 1918.
IMENA UM&LIH ČLANOV IN ČLANIC.
851 JOHN OPEKA, star 61 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 12. jun. 1918. Vzrok smrti: Poškodoval pri padcu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. junija 1915. R. 38.
5976 JOSIP PECIIAVAR, star 39 let, član društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn.; umrl 29. aprila 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 7. septembra 1903. R. 23.
1410 JAKOB MEVŽEK, star 54 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 26. maja 1918. Vzrok smr^i: Izkrvav-ljenje možgan. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5. decc.nbra 1899. R. 34.	-
3925 JOSIP SLAK,star 57 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 19. maja 1918. Vzrok smrti: Rak na mehurju. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 27. aprila, 1902. R. 41.
20929 JAKOB KRABINA, star 42 let, član društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrl 15. maja 1918. Vzrok smrti: Želodčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 15. jo-nija 1015. R. 39.
9302 MIHAEL STIGLIC, star 43 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, III., umrl 11. maja 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $J000.00. Pristopil k Jednoti 13. februarja 1906. R. 31.
"0907 JOHN RIBIČ, star 47 let, član društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., umrl 14. maja 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 13. junija 1915. 44, R.	•
6309 ANA KENIG, stara 23 let, članica društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 30. maja 1018. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 21. februarja 1915. R. 20.
8153 KATARINA GALETIČ-TICHER, stara 18 let, članica društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., umrla 29. maja 1918. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 22. aprila 1917. R. 17.
4327 FRANČIŠKA KREČ, stara 44 let, članica društva sv. Ane 105, New York, N. Y., umrla 12. junija 1918. Vzrok smrti: Operacija. Zavarovana za svoto $1000.00. Pristopila k Jednoti 7. novembra 1909. R. 35.
5222 MARIJA KOVAČIČ, stara 41 let, članica društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., umrla 14. aprila 1918. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 17. marca 1912. R. 36.
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV(IC).
3925 JOSIP SLAK, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., operiran 9. maja 1918. Opravičen do podpore $50.00.
6480 MARIJA ŠVAJGAR, članica društva sv. Petra 30, Calumet, Mich, operirana 30. maja 1918. Opravičena do podpore $50.00.
19358 IVAN M1KETIČ, član društva Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., operiran 28. aprila 1918. Opravičen do podpore $50.00.
4940 JOHN GODEC, član društva sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., poškodovan 25. jan. 1918. Opravičen do podpore $100.00 za izgubo dveh prstov.
1777 JOHANA HABJAN, članica društva sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., operirana 29. aprila 1918. Opravičena do podpore $50.00.
5536 ANTON IVANČIČ, član društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., operiran 23. aprila 1918. Opravičen do podpore $50.00.
2137 JOHANA RIBIČ, članica društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., operirana 15. marca 1918. Opravičena do podpore $50.00.
7931 MARIJA VIDMAR, članica društva Marije Pomagaj 78, Chicago, III., operirana 15. aprila 1918. Opravičena do podpore $50.00.
5815 MARIJA MARINČIČ, članica društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., operirana 19. marca 1918. Opravičena do podpore $50.00.
3974 IVANA ZBAČNIK, članica društva Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., operirana 10. aprila 1918. Opravičena do podpore $50.00.
2903 URŠULA MRVAR, članica dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., operirana 6. maja 1918. Opravičena do podpore $50.00.
7843 rANA NOVOSEL, članica društva Marije Pomagaj 147, Ran-. kin, Pa., operirana 6. marca 1918. Opravičena do podpore
JOHOV1Č, član društva Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., operiran 1. junija 1918. Opravičen do podpore $25.00.
8190 MARIJA PROKSEL, članica društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., operirana 5. maja 1918. Opravičena do podpore $50.00.
IMENA BOLNIH ČLANOV.
18696 JOHN IVANUŠIČ, član dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., bolan na sapniku in pljučih; prijavil društvu bolnim 18. septembra 1917. Na Jednoto pripada od 18. marca 1918 dalje. Zavaroval se proti bolezni 10. novembra 1912.
5878 JOHN PREŠEJtN, član društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., boleha vsled mrtvoudnosti. Prijavil društvu bolnim 30. oktobra 1817. Na Jednoto pripada od 30. aprila 1918 dalje. Zavaroval se proti bolezni 16. junija 1912.
Mladinski oddelek.
by adjustment in Book value of ■..............
Total Disbursements
7,464.01
. $155,816.06
—«B—r . ■ ' • .	. ■
, Balance . .................................$522,662.28
LEDGER ASSETS
Real Estate................................$ 17,500.00
Mortgage Loans .............................96,900.00
Bonds . . ....................................860,600.00
Cash in hands of Treas........................................11,922.78
Cash in Bank not on Int........................1,500.00
Cash in Bank on Interest........................................11,829.65
Cash in Bank on Certificates of Depost................21,600.00
Total Ledger Assets..........................................$422,«62.28
NON-LEDGER ASSETS
Interest Due and Acrued on Mtgs..............$1,275.81
Interest Due and Acrued on Bonds............. 3,164.93
Rents Due and Acrued........................ ' 63.13
Umrli član.
t Zaporedna številka smrtnega slučaja 30.
2654 FRANK LUŠNIK, star eno leto, 11 mesecev in 11 dni, član društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn. Umrl 13, maja 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopil v Mladinski'oddelek 10. junija 1917. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera Vsota je bila pok. očetu nakazana 5. junija 1918.
, JOSIP ZALAB, glavni tajnik.
Glavni urad 26. junija 1918.
Se pred zadnjo konvencijo Jednote, pisal sem večkrat zavarovalniškemu načelniku države Illinois, ter ga prosil, da bi poslal državne nadzornike pregledat račune in ostalo poslovanje naše Jednote. Obljubilo se mi je, da bodo prišli kakor hitro bode to mogoče. Vsled obilega posla, ki so ga imeli, kalkor mi je bilo poročano, jih ni bilo in radi tega nisem zamogel predložiti zadnji konvenciji po njih izdelanega poročila o finančnem stanju K. S. K. Jednote. Ponovno sem naprosil letošnje leto zavarovalninski oddelek, da naj ust reže naši želji, in res 27. m. m. so prišli nadzorniki in pregledali knjige, račune in vse druge listine ter na to izdali poročilo, katero tukaj dobesedno priobčam v izvirniku.
In ker se je večkrat očitalo, da so glavni uradniki Jednote investirali denar v slabe obveznice itd. radi tega moram pripomniti, da so se državni nadzorniki zelo pohvalno izrekli napram vsem vrednostnim listinam, ki jih ima Jcdnola na rokah. Istotako so bili zadovoljni z ostalim poslovanjem in se celo čudili lepemu finančnemu napredku. Vsled tega priporočani, da cenjeno članstvo pazno pregleda in prečita poročilo in samo sodi o vseh napadih, ki so se vršili na glavne uradnike Jednote, kritikarjem pa, ki so imeli veliko opraviti proti Jednotinemu poslovanju in finančnemu stanju Jednote, priporočam, da to poročilo preštudirajo in nepotrebne napade in kritiko v bodoče prihranijo za sebe.
Z bratskim pozdravom,
JOSIP ZALAB, glavni tajnik.
Total Interest and Rents Due and Accrued............................4,498.87
Assessments actually collected by Subordinate
Lodges not yet turned over to Supreme Lodge...........
Office Fixtures and Supplies....................$4,373.76
Official Organ Fixtures and Supplies............ 1,164.40
Gross Assets .................................................532,725.43
Deduct Assets not admitted
Office Fixtures and Supplies................,... $4,373.76
Official Organ Fix. and Supplies...........1,164.40	5,538.16
41.12 5,638.16
Total Admitted Assets..........................$627,187.27
LIABILITIES
Death Claims, 16 Full......................$13,500.00
Death Claims, 70 Partial .................... 34,068.26
Death Claims, Resisted (1) .................. 1,000.00
Death Claims, Reported not yet Adj; (4)____ 3,500.00
Total Death Claims.............................$ 52,068.26
Permanent Disability due and unpaid (1).......... 50.00
Permanent Disability Claims reported not yet adjusted (5). . ................................ 700.00	750.00
Total unpaid claims.............................$62,818.26
Advance Assessments .....,....................$ 27.16
Sup. Med. Examination Fees..................... 123.89
Miscellaneous .................................. 260.00 411.05
..TOTAL.......................................$53,229.81
Joliet, Illinois, May 29th, 1918. Hon. Wm. H. Boys, Director
Department of Trade and Commerce and Hon. Fred W. Potter, Superintendent Division of Insurance,
Springfield, Illinois. Sirs:— •	n	..: r
Pursuant to your instruction*, I have made an examination of the books and records showing the conditions and affairs of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union Of the'United States of America, at its home office in this City :	,r,
In this examination J was ably assisted by Mr. Charles J. Fahndrick. Its conditions on September 80th, 1913, as shown by our last examination was as follows:
Total Admitted Assets....................$297,479.32
Total Liabilities ....................... 32,195.45
Members in good standing 12,253—with insurance of $10.788,000.00. This examination covered its transactions in detail for the year 1917, and its condition on December 31st, 1917 showing—
Total Admitted Assets.'/:*...............$527,187.27
Total Liabilities .. ...................... 53,229.31
Members in good standing 12,914—with insurance of $11,213,000.00. It will be noted that but a small gain has been made in its membership, while its financial condition has very greatly improved, its Assets are properly set aside for the various funds, and on December 31st, 1917, shows as follows:
Mortuary Fund ........................$235,564.11
Reserve Fund ......................... 289,864.7A »
Disability Fund ........................ 127,25
Sick Benefit Fund...................... 159.25
Expense Fund .......................... 1,471.90
Total.................................$527,187.27
I submit the following Statement, showing its transactions in detail for the year 1917 and its condition at the close:
EXHIBIT OF CERTIFICATES.
Benefit Ctfs. in force Dec. 31, 1916...........12,685
Benefit Ctfs. written during this year.......... 1,021
Benefit Ctfs. increased during the year.........
Terminated during the year.
13,706 792
Benefit Ctfs. in force Dec. 31, 1917.......... 12,914
Benefit Benefit
Ctfs. terminated by Death, Cfts. terminated by Lapse.,
143 649
Claims Claims
EXHIBIT OF DEATH CLAIMS
unpaid Dec. 31, 1916................... 16
incurred during 1917................... 143
Totals............................. 159
Claims paid during the year................... 138
Balance unpaid ..................... 21
$10,457,750.00 985,500.00 248,000.00
11,691,250.00 478,250.00
11,213,000.00
126,000.00 352,250.00
$ 37,666.11 126,000.00
163,666.11 111,597.85
52,068.26
Claims Claims
Claims Claims
rejected during the year................ 1
unpaid Dec. 31, 1917 (20 full, 70 partial)
EXHIBIT OF DISABILITY CLAIMS
unpaid Dec. 31, 1916.............^____ 5
incurred during the year............... 120
Totals.............................125
Claims paid during the year................... 87
Balance............................ 38
' 1,000.00 51,068.26
$ • 600.00 12,650.00
13,250.00 9,600.00
3,650.00
Statement December 31st, 1917. Ladger Assets December 31st, 1916...............
$459,992.19
INCOME
Assessments Mortuary ..................$159,203.53
Reserve......................................2,071.00
Disability....................................7,826.95
Sick Benefit................................230.00
Expense......................................22,074.20
Membership Fees ............................................510.50
Medical Ex. Fees ............................................263.00
Ctf. and Charter Fees......................................355.00
Total received from Members...........$192,534-18
Int. on Mortgages............................................5,596.35
Bonds..................................................................16,590.13
........................600.00
.................588.12
.......................1,513.10
........................213.30
........................39.97
........................800.00
Certificates of Deposit..'..
Bank..................
Rent..................
Sale of Supplies.........
Refund of Special Assm't. Refund % Judgment
Total Income................................$218,475.15
Sum ......................................$678,467.34
DISBURSEMENTS
Death Claims ... Disability Claims Sick..........
..$111,597.85 9,600.00 300.00
Total Benefits Paid ...................$121,497.85
Commission paid to Lodges...............
Salaries of Officers and Trustees..........
Other Compensation of Officers and Trustees
Supreme Medical Examiner ..............
Traveling.............................
Ins. Dept. Fees .........................
Rent..................................
Printing and Stationery......i...........
Postage, Express, Telephone and Telegraph.
Lodge Supplies ........................
Official Publication .....................
Ex. Supreme Meeting ..................
Ex. Litigating Claims ..................
Other Legal Expense ...................
Furniture and Fixtures..................
Taxes, repairs and other Expense on Real
Estate.............................
Premiums on Surety Bonds..............
Actuary Fees.........................
Water, Light and Heat
Judgment against Society----!............
Miscellaneous...........................
130.00 4,490.00 767.56 369.50 420.44 3,076.61 480.00 642.42 692.72 205.00 8,400.00 4,717.87 100.00 2,127.11 36.59
1,048.20 633.16 86.25 400.77 810.00 15.00
Claims rejected during the year................ 32	2,900.00
Claims unpaid Dec. 31, 1917.................... 6	750.00
The rates of Assessment paid by the members has been fixed on the tables of the National Fraternal Congress, such rates went into effect on January 1, 1915 except that all members who had joined prior to January 1, 1915 are assessed the rate based on their age of entry. All such members are enrolled into Class "A" and the experience of the Society shows that such members have not accumulated a sufficient reserve, the valuation showing a solvency of only 83 per cent, while all members joining since —January 1, 1915 are enrolled into Class B. and the valuation for this class shows 100 per cent solvency. On August 24th, 1917, the Society adopted* a resolution that members becoming soldiers in the service of the United States, will be entitled to only 50 per cent of their Mortuary benefit, previously a resolution had cancelled all certificates of members upon I entering war service.
An additional Assessment is paid by all members of 10 cents for the Patriotic fund, created solely for the purpose of meeting the additional i risk of a Soldier's death, should there remain a Surplus in the Patriotic I fund after the close of the war, the same is to be transferred into the I Mortuary Fund.
The Society makes its assessments monthly but still continues the nractice of keeping its records open until the current monthly Assessment is received, the result is that the Cash balance in bank, as shown by the books of the Society on December 31, 1917, is $48,752.28 less $21,500.00 represented by the Certificates of Deposit leaves a balance of $27,252.28 while the actual balance of the checking account in bank was only $13,329.55, it is necessary therefore to show the balance of $13,922.73 as in hands of the Treasurer, I find that during the month of January 1918, this amount has been deposited on various dates, presumably the dates upon which the Assessment was actually collected.
The Assets were examined in the vaults of the Joliet National Bank.
The Real Estate owned consists of its home Office building which was constructed under contract at a total cost of $9,000.00, this building is used exclusively for its own purposes, and appears to be well arranged for a home office. The Society was compelled to foreclose one mortgage loan, and in this manner secured other Real Estate having a book value of $8,500.00. The properties are rented and produced an income of $1,513.10
for the year 1917.	,	i * i. w j
I submit herewith a schedule of Mortgage loans also of all bonds owned, the Mortgage loans 19 in number are all on improved property locsted in Illinois, except 4 loans amounting to $23,750.00 lopated m other States, the loans appear to be amply secured according to valuations on file and insurance policies on all iproved property are in possession of the Society, the total loans on Mortgages amounts to $95,900.00.
I also attach a schedule of bonds owned showing a book value of $360,500.00, all premiums paid for the bonds has been charged off and the book value is the same as par value, $16,800.00 of these bonds have been redeemed since December 31, 1917, the remainder shown oa Schedule were counted and verified by me.
The Certificates of Deposit amounting to $21,500.00 are as follows— No 75523—issued Feb. 2nd, 1908—by Joliet National Bank, $10,000.00, No' 2307—issued July 1st, 1915 by First National Bank, Joliet, $10,000.00, No' 834 issued April 29th, 1915 by Receiver-Mercantile Nat'l Bank Pueblo Col., $1500.00, this last Certificate represents a balance of $5000.00 deposited with the Mercantile National Bank on July 1, 1913, after which date the bank failed $3500.00 was paid by the Receiver prior to this year, and in February 1918 a further dividend of $250.00 has been received, making in all 75 per cent paid, with further payment likely to be received as its affairs are not entirely closed up.
An examination of its claims discloses all claims are paid m full promptly after same are adjusted, although 70 claims are partially unsettled due to neglect in furnishing guardianship, papers for minors, or the beneficiaries have not been located, many of these beneficiaries reside somewhere in Austria or Germany and in all such cases the Society has been required to give full information to the United States Government and directed to make payment to the proper authorities of the Government
under the Alien Enemy Act.
The Affairs of the Society are well and economically managed. I have directed them however to enter all Assessments received ii| the Cash book under date of its "receipt and not enter the amount as of the last day of the preceding month, the amount of the Assessment can be carried as a Non-Ledeer Asset, and thus produce the same amount of Admitted Assets, and avoid the necessity of showing an apparent large amount of money in the hands of the Treasurer and undeposited. nanQ	Respectfully Submitted,
LUCIUS PFOUTS, Chief Examiner.
BONDS OWNED Description	value
Commercial Nat'l Safe Deposit Co., Chicago, 4i—1929........
Woodruff Safe Deposit Co., Joliet 5-1919..................
North Chicago Improvement, 6—1920...................... 1,800.00
City of Joliet—Improvement. 6—1919......................
City of New York, 4%—1963 ............................. 10,000.00
Louisiana—Port Commission, 5—1959...................... o«a
Pueblo, Colo., paving, 6—1925............................ 000.00
Henderson Co., 111., Drainage, 6—1931..................... 28,000.00
m i -iiii»"<f m » amnitrw

' I ftt'l W'l j^l.all
- i ifmn Mi win'ii m
* s • P '
10 000.
ty, 111., 6—1031....15,000.0v /il.1944................ 8,500.00
• •» «• + » * * <• <

40,000.00 25,000.00 10,000.00 10,000.00 10,000.00 4J*fM>0 20,0cf0.00 80,000.00 -----00
_____ ■■■■■■■■■■■
Cfly of Joli^ .. •,......... •	4jmM
Pinal Co., Arizona, 5—1937..............................................35,000.00
Mm* Co., Ari*„.F*veUy Lake* 5i~1933............................10,000.00
Simpson Co., Mbs, 6—1935....................................SjWjMi
-1934
. font., 5—193.6.. Co., Texas, 51—1M3..... wna«M- mm*.? fc-rXm. . pity of Joliefe fit" #—1822_______
£ayett«vill«, W.	................3
Tazwell Co., ffcftinage, 5i—1934........
Iron Co.,	................................. 25,000.
U. 8. LibertyiiMa, 4—1819.............................. 10,000.
Total.....i...............$300,500.00
MORTGAGE LOANS
1 2
3
4
5
6
7
8 9
10 U 12
13
14
15
16
17
18 19
Illinois Michigan
4«
Illinois
Penna. Illinois Ohio Illinois
$16*260 «
1,800 5.850
>0 >0
3,900 400 900 3,000 6,000 1,500 5,000 3,700 800 16,000 25,500
6% 6%
*<A
6%
5% 5% 5%
6% 6%
5K 5% 6% 5Vc 6% 5% 6% V/e
2-23 1-15 5-29 5-14
4-15
3-	t
5-19
6-	6 6-21 6- 5 6-16
4-10
5-26
6-24
1-15 4-14 3-11 6-30
2-15
$10,000 3,000
2,900 ^5,500 1,600 1,200 1,000 6,000 1*500 1,500 3,000 4,000 1,800 6,000 5,3Q0 1,800 25,000 3,500
$ 250 Pd. in 1918
$ 100 Pd. in 1918
$ 100 Pd. in 1918
$1000 Pd. in 1918
Total. .."...$95,900
Ob/flrota Dr. Jan Ev. JKreka.
(Po "Slovenen" 12. 15. 1917.)
Dr. J. Samsa piše v ravnokar izšli številki "Mentorja" med drugim:
Pred štirinajstimi leti je bilo.
Njegova skrbna sestra Cilka liani je odprla vrata v njegovo sobo v eni izmed tistih hiš "Precl škofijo," prižgala veliko svetilko ter zagotavljala, da mora kmalu priti; shod, sestanek, predavanje, kdo ve, kaj da ga aadržuje. Luč je razsvetljevala prostorno sobo z majhnimi okni, v sredi je stala dolga miza z ogromnim kupom knjig. Dolgo smo čakali. "Kaj je danes na vrsti!" vpraša, ko se prikaže med vrati. "Pan Tade-usz" odgovore nekateri, ki danes niso bili prvič pri njem. Z zgovorno besedo in z žarečini licem je pričel brati in razlagati krasni Mickiewiczev epos "Oj Lit wo, ojezyzno moja." Hitro kakor trenutek neskaljene sreče je minila ura in še ena in mi smo srkali le čudovite poljske glasove in občudovali učitelja. Tedaj sem prvič sedel ž njim pri isti mizi . . .
Sestanki pred škofijo so se nadaljevali. Obravnavali smo razna vprašanja, ki začno zanimati mladega človeka te dobe: o državnem in narodnem gospodarstvu, o družbi in o državi, o zadrugah in zadružništvu, o veri in cerkvi. Vse %brez šabh|ie jn metode, kakor je prinesel pogovor, vmes smeh, dovtip, šala. Tako so padali utrinki tiste bajne luči, ki sem zdaj tolikokrat o njej sanjal.
• • •
Odločilna je pot v hišo z napisom: "Virtuti et Musis" in marsikomu težka: meni se je zdelo, da je ta najbolj, svetla, da je drugod vse temno in mračno. In storil sem odločen korak. Ta in oni izmed sopotnikov se je še nekoliko pomišljai in oziral nazaj — kar za&ledamo med seboj — dr. Kreka. In nič več se nismo oho tavljali, nič omahovali; lahko iu brez skrbi smo korakali ž njim po strmih potih in stezah osnovnih filozofskih m teoloških naukov. Z lahkoto in smehljaje nam jc reševal težave in ugovore in dvomi so padali in ginili in bežali kakor jpozni sneg pred pomladanskim solneem. In s kakšno .lahkoto in jasnostjo nam je razlagal globokoumnega Akvinca! Navidezno nesoglasje, dozdevno nasprotje, nejasnost; vse je postalo jamo in razumljivo v luči njegovega globokega umevanja in njegove temeljite razlage. — Ko je doktor prava m filozofije baron Leon Bethune poslušal v Lova-nju predavanja slavnega tomistič-nega filozofa sedanjega kardina-na Merciera, je rekel: "Vtis, ki »o ga ta predavanja napravila na mnogoštevilno poslušalstvo, ki je prvič slisalp nekaj o tomistični filozofiji. ostane neizbrisen. Ko smo zaptrstili veliko vtseučiliško dvorano, ko nam je zgovorna in naaor-na profesorjeva beseda podajale rešitev najtežjih in naj vzvišene i-Sih vprašanj človeškega duha, rešitev, ki jo,je podal sv. Tomaž m ki jo sholastična filozofija ob daja z neizpodbitnim sijajem da-nafinje vede, — tedaj se nam j" adelo, da je nase najdražje pre^' Sanje postalo — če je bilo to sploh mogoč* — še bolj trdno in da shk
sko gotovost. Najbolj kritični duhovi so se zastonj trudili, da bi našli napako v njegovih strnjenih izvajanjih. Bili smo umstveno tako prepričani, kakor je sploh mogoče biti, in naše umske zmožnosti so uživale tisti mir, tisto zadovoljstvo, tisto samo v sebi varno navdušenje, ki ga more vžgat i samo resnica, ki jo uči spreten in prepričan učitelj. (Citat v Mereier-Habrich. Psyhologie, str. XXIII.) Tako se je tudi main godilo pri Kreku.
Tedaj mi je bilo kakor človeku, ki je celo svoje življenje tičal v zaduhli mestni sobi, niti skozi o-kno ni nikoli,,pogledal: čemu tudi ; okno mu ne ujanicniti koščka jasnega neba, siv zid in črna streha, drugega ne vidi. Ne trudi sc več, da bi mu mračno oko razjasnil žarek solnčnc luči, saj ne more do luči, v. temi bo živel in u-mrl ... A zgodi se, da se mu porodi dvom: Ali res ne moreni do uči, do sobica? Sem li obsojen, da živim večno v temi? Ali ni nikjer jasnega neba in gorkega solnea? — ? dvomu in upanju se napoti iz mračnega mesta in glej komaj jc prehodil nekaj ulic, že mu žareča obla siplje svoje žarke na pot, oko se šele počasi sprijazni z morjem blagodejne svetlobe, ki ga obliva. — In ko jadrno koraka dalje, pije to svetlobo z očmi in s srcem in z dušo. Toda glej, ali ni že nekoč hodil po teli žarnih livadah? Da, hodil je, že; .davno davno jc bilo to, komaj se še spominja, in po^em je zašel i v ono temo, iz* katere jc menil, da ne pride nikoli več. — Toda proč, mračni spomini, — prišel je do luči, glej, kako se vse sveti i;i blesti, 1\ako vse žari in živi, kako se vse raduje in veseli: rastlina in drevo, enodnevna mušica in bv-zokrila ptica, vsem je luč — življenje. — Iz prsi se mu izvije hvaležen vzklik: Hvala ti, dobrotno nebo, za tvojo luč, ki nam odkriva resnico. Z Bo?;om, mračne globine, naprej na svetle višine! • • #
.Na Dunaju, v "Danici!" V tujem mestu tako dobre de domača beseda, a kje jo slišiš drugje nego v družbi enakomislečih rojakov prijateljev. Društvena soba sc polni, živahni pogovori mladih ljudi; srce jim biva tam doli o!> deroči Soči, ob sinji Savi, v Slovenskih goricah, v tuž/nem Koro-tanu. Tovariš, ki je prišel iz domovine, komaj odgovarja na vsa vprašanja: Kako je doma? V Ljubljani? V Qorici? Predsednik zvoni; občni zbor: Čitanje zapisnika, poročilo odbora, priprave za počitniški sestanek ... Tu se prikaže naš Krek. Prijazen nasmeh, šaljiva opazka, nato se usede in posluša. Pri debati poseže vmes, daje pojasnila, navodil d, migljaje, poroča o delovanju državnega zUora, o novih načrtih in naklepih in delom v domovini. Vse je tiho, kadar on govori, vsak je prepričan, da tu mora nekaj zvedeti, kar se ravno njega tiče. Pokojni Krek je imel magično moč do src, osvajal si jih je z ljubeznijo. .
Čudovit vpliv je imel Krek zlasti na dovzetno dušo slovenskega dijaštva. Krekova svobodna beseda, a odločno katoliška misel je vžgala ugašajočo versko luč v srcih stoterih; dvomljivci in omahljive! so postali ojiločni prijatelji vere in eerkVe, Težko je reči, s «?im fe to dosegel; morda s tisto preprosto, mirno gotovostjo svo-
—T
o življenje
je bilo v o^ci zvezi z življenjem našega dijaštva, zlasti visokošolskega, V iu-egu teh mladih ljudi se je razvearil in si odpočil. Zgodovinski pomen in trajno vrednost bodo ohranili njegovi socialni tečaji "na Prtovču," ki jih je prirejal, za visokoaolee o velikih počitnicah. In iz te "Krekove šole" je prišla cela vrsta socialnih delavcev, da, vsa naša mlajša inteligenca, svetna in duhoveka.
Vse Krekovo življenje je bilo posvečeno delu za slovenski narod. Neumorno je delal na političnem, gospodarskem, socialnem, karitativnem, znanstvenem, slovstvenem polju. Na Dunaju je bil eden izmed najuglednejših parlamentarcev, njegove govore so tudi nasprotniki poslušali z zaninui-tijenim priznanjem v političnem boju je bil Krek odločen v načelih, a nikdar osebno žaljiv. Znal se je dvigniti nad tisto malenkostno strankarstvo, ki ne vidi pri nasprotniku ničesar dobrega, priznal je tudi nasprotniku vrlino in resnico. Vodilo njegovemu delovanju je bil nauk katoliške cerkve, njegov cilj blagor slovenskega naroda, pot do tega cilja neumorno delo.
Krekovo svetovno naziranje je bil krščanski demokratizein, za la ideal je delal celo svoje življenje z besedo in dejanjem. Sijajen .dokaz Krekove demokracije, da zajezi prodirajočo socialno demokracijo. S križem in socialnimi en-ik lika mi socialnega papeža I^eo-na XIII. v roki je prišel med de-
sprevodnik državne železnice,
v Loki učitelj-voditelj Josip Zorn, — v Ljubljani tri letni
sinček dr. Itoka Jesenka, Juli-jana Semen, hči okrajnega sodnika in Pavla Cidrioh, učiteljica,
—	v Družinski vasi pri Beli cerkvi 90-letni Jakob Košak, biv& poaetnik, mlinar in Žagar; — v Ljubljani Mici Petrovčič, — v TOpaličah pri Predvoru Fidelis Urbančič, star 78 let, — v Šoštanju Antonija RaJSterova, soproga slovenskega hotelirja, — v Divači Fina Goriškova, roj. Mohorčič,
—	v Gradcu begunec h Gorice, brivec Josip Merlo, — v Kostanjevici Josipina lianzlowsky, soproga c. kr. gozdarja, — v Št. Vidu nad Ljubljano Alfonza De-reani, soproga zdravnika dr. K-manuela Dereanija, — v Ptuju trgovec in posestnik Josip Kasi-nur, — v Celju trgovec Ferdinand Staudinger.
Pismo poslancu. — Zagrebški volilci II. volil nega okraja so poslali pismo poslancu in delegatu grofu Kul mer ju, v katerem zah-htevajo od njega, naj nastopi v delegacijah za združitev vseh Hrvatov, Srbov in Slovanov.
'Premdenblatt' na Dunaju ni več oficijelno glasilo za notranjo politiko v Avstriji. Korespodenč-ni urad poroča, da bo 'Fremden-blatt' v bodoče obravnaval, vprašanje notranje poltfike samostoi-no in ne bo tozadevno več oficijelno glasilo, e glede na zunanj | vprašanje, a zunanje ministrstvo odklanja vsako odgovornost za
,	•• A ki Ar.,^**-., članke, ki se pečajo z notranjo
lavcc, jim ustanavljal cW	z	(-glovMlee3r
jim govoril o njihovih dolžnostih	■	^
— in delavske množice so se zacc-	«	^'.J'11
le z zaupanjem in ljubeznijo zgri-	conskega *ledalis,a
„,.....i* I >teilau se je pred kratkim časom
zasebnem
tev naše države, kakor
skorja kruha.,„
Velika elektrarno nameravajo
sezidati v Žihpoljah v Rožni Dolini na Korofikem (za 50,060 konjski sil). V ta namen je ie ustanovljena zadruga z omejenimi jamstvom, ki ji stoji na čela grof Turn Valsarina. V to svrho nameravajo Dravo pri Vrbi napeljati v Vrbsko jezero, a potem skoz Sotesko nazaj v Rožne dolino, da dobe potrebni padec. Že Napoleon je nameraval napeljati Dravo od Podravelja naprej do Vrbe, skoz Vrbsko jezero dalje mimo Celovca, da bi jo prilago. dil za brodarstvo. Na žalost pa je bil Napoleonov čas prekratek in zato ta načrt ni bil izveden.
Vojna uprava je izdelala velikanski projekt za oskrbo z vodo za ves primorski Kras <isitrski) do Gorice, Doberdoba, Trsta la Herpelja. Voda bi se vzela iz Hu-blja ter Illirske Bistrice. Kranjske občine so najprej izpustili, toda na protest kranjskega deželnega odbora priključene so tudi te občine v nameravano vodovodno mrežo. Vse delo bi stalo do 30 milijonov kron.
Črnovojnik Ignac Strah, je hotel na postaji Zagorje skočiti na odha jajoči vlak, toda mu je spodrsnilo ter je padel pod vlak, ki je povozil ter usmrtil na messtu.
"Neue Suedslavische Rund-. scahu" je začela izhajati v Zagrebu, toda bosanska vlada je tej reviji takoj zabranila pot v Bosno in Hercegovino.
V Breznici na Kranjskem je u-mrla Terezija Finžgar, mati načelnika Janeza Finžgarja in žup-nika-pisatelja F. S. Finžgarja.
j0 mori	Oroslav
mo da ne pridejo v roke tujcem.
Bila je vzor slovenske matere.
njati .»koli svojega odeta. Krek	'"ulR-"".raso'n! Pred kratkem se je mudila v
videl v daljno prihodnost, svoj	L^TIT-	'' ' hrvatskem Primorju skupi,« rav
je prehitel ,.a desetletja.	I . N"Jve< J1, v0-"'\ huJsk»c f ; I nateljev zagrebških denarnih za-
i> i i i __• •	! denburg, tega bi morali obesiti." i , J	.	,
Krekovo delovanje je obscgaio,	» v	vodov, ter je kupila ce o vrsto
To se je p<»tem razširilo po mestu , ' ' . J "	,
1 hotelov m senatorjev v Cirkveni-
ci Sušaku in Novem Vinodolu, sa-
•i	i * v:	lr.,i.	v jioieiu pri /\vsinjsKC'ii
ni'k, predavatelj, pisatelj; kar jo	r	m j
' 1	'Cesarju napaden. Magistralni
nadkomisar dr. Novak je dal tenorista poklicati od večerje. Zunaj so ga napadli kar trije junaki in ga oklofutali. Steilau je napadalce tožil. — (Slovenec). Umrl je v Stanečah g. Andrej
mladim' nastopa j očhn b^iget j'M*rhar, posestnik in čebelar.	^ ^ ___________
tom je bilo posvečeno njegovo živ- j Franc Bolta se je oglasil iz ru- ncki Kahjcp g Sestimi .vojaki> da Ijenje. Občudovanja vredna je bi- skega ujetništva. Tri leta ni bilo oprayi rekvizil.ijo ter pričel pobila njegova nesebičnost in požr*- o^pjem nobenega glasu.	raf. najprej prj občinskem župa-
vovalnost; kar je imel on, je imil j '/Dolenja Vas. -^-Kaiol Boječ, ,nu (k,netu> načeliiiku^. Vzel in« 1 Bclokrajini. Znr<-, je šel na lov
Prigorica, pogrešan od 1. no- je vse> na^ei tutji ono vrečo žita lia racP. pe i^si-eči se je puška , v^mbra 1914, nad 3 leta že za mrt- in tudi to vzej. Prenočil je pri žu-i jzpr^iU fer je zadet v pljuča vfga objokavan, se je oglasil iz|panu Ačku, a kasneje ponoči ga os|a^ na 1HC«tu mrtev, luškega ujetništva.	je )lote} ^čko ustreliti, a ker ni _ ^ Žetalu pri Rogatcu je r-
Narodni plebiscit za jugoslo-, znal streijati z novim italijans- llirj	Berlisg, posestnik, tr-
vansko deklaracijo traja še vedno kJm vojnim revolverjem, se isti j ?0vec in poštar. Bil je zelo pri-dalje s polno paro.	« ; ni hotel izprožiti. Kahlerju so pri-
vse panoge kulturnega dela.	..	.	.
Bil je politik, agitator, govor- i jnposledica je bila, tla je „1 Stci-
»lau v hotelu pri "Avstrijskem
I	• % %	i
bilo treba. Krek jc ustanavljal društva, snoval organizacije, prirejal shode, pisal knjige, članke, sestavke, neprenehoma je študiral mislil, snoval načrte in naklepe — vse to v korist potrebnim, bednim, revnim; kmetu in delaven ih
II Ji v potoku Mlinšic' v Domžalah privatni uradnik A lojz Januš.
Uflu4 Jo Anton Zaman, v Do-brniki vasi pri Škocijanu, posna-ta oseba aa Dolenjskem. d Od gUAu je umrl v celjski o-kolici 80 letni • delavec Jernej Lah ter prosjak Valentin Zakra-miiJv Za starce se ni nihče mogel brigati
V Hrastnika na Kranjskem je v prepiru ubil rudar Kresi č svojega tovariša rudarja Fajdigo. . Dne 16. marca t. 1. je izbruhnil požar v Zapoioku pod Korešč-kom, ki je uničil pol vasi, 16 hišnih številk z gospodarskimi poslopji, krmo, orodjem, in hišno o-
praVO.'/ M < .jumr.:'	• ,
Jeliea €otmaaova, poznala Sokoliea v Ljubljani, je umrla v starosti 26 let.
Hotelir in kavaraar Mikec v Ljubljani je bil umorjeu od nekega vojaka, ki ga je zabodel z bajonetom naravnost v srce. V-mor je bil izvršen v pijanem stanju in glavni kriv«** prepira. Milan Todoro-vič,>je zaprt.
—- Moki vojak Petrovič, rodom iz Štajerske, je umoril v Trstu 40 letno Karolino Bassa. Obsojen je bil »ia 8 let težke ječe.
Avgust dtamear, poznati *e-vec, je umrl v Ljubljani. V istem mestu je umrl Fran Kolmus, bivši fabrikanf. — Love«* hi posestnik Matija Jnvan iz-Krač pri Av-žišah, je padel v šumi o priliki lova v p?-epad ter ostal mftev. — Radi opeklin je umrl 28 letni Fran Kocmur, uslužbenec tvrd-ke Scheiner v Logatcu. — Tstr?-lil se je v Dolnjem Boštjanu 2G letni vojak Jožef Set i ne iz Bre-r žic. — Peter Josek iz Skednja se jc vračal okrog 11, ure ponoči iz Trsta. V megli je z&blodil s pota ter na železniško progo. Vojak na straži je za klical trikrat "stoj", a ker mladenč v zmoti V Kranju je umrl bivši gostil- i ni slušal, ga je vojak ustrelil, ničar in dimnikarski mojster — Od vsih šol v Gorici se naj Rajko Pot usek, v starosti 59 let. prej otvarja — nemška gimnazi-, Razmere v Avstriji. — V A v- ja»
striji radi gladu sedaj odvzemajo! — Pri Sv. Jurju pod Kumom še ono malo hrano, ki so jo osta-1 je neki Hiršelj napadel in z no-'"-1-- *- " "' '""" ženi težko ranil cerkovnika Mar-
v
tina Kneza in delavca Ivana Čopa iz Trbovelj. Čop je umrl v bol-
vili kmetom. Tako je v občini Osel pri Slovenski Bistrici prišel
msnici.
Veleposestnik
na Krupi v
revež.
Novice iz stare domovine
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. aprila t. 1.: Apolonija V Mariboru na Štajerskem je skočili na pomoč vojaki, s dvoji-Stržinar, logarjeva vdova, 81 let, I izdal A. Štupec knjigo "Učna ()tl 0d Ačkove družine so Kahler-Osojna pot 3. Dne 13. aprila : Jo-i snov za pouk o alkoholu v ljud- ja ;eško ranili, in sicer na rokah.
ljubljen med narodom.
— V Spodnjem Laknieu, op-i-na Mokronog, je umrl posest ni a
Osojna pot 3. Dne 13. aprila: Jo- snov za pouK o aiKonoiu v ijua-1 ja VCško ranili, in sicer na rowan. prane Murn, njegova žena Mari-sip Frlin, posestnikov sin, hira- ski šoli". Pisec stoji na stališču,, To dvojico so prijeli, Kalilerja 1 ja ter ^ Jožefa, vsi trije od tifu-lec, 2 lo^,;St:dcckiga cesta	da je treba početi za pokret trez-js0 odvedli v bolnišnico, a Ačka
Dne 13. aprila: Tomo Mlekuž, j nosti v ljudski šoli, pri ljudsko- s0 'našli obešenega! — zasebni*C9 let, Prevoz 3.	šolski deci.	V Illirski Bistrici je umrla ga.
Due 13. aprila: Jakob Drino- j Nova knjigti. — "Problemi ma-; Frančiška Paušič, rojena Jdrij-vee, dninar, hiralec, 56 let, Rade- lega naroda", spisal Abditus, iz-jčanka. Pred dvema mesecema ji ckega cesta 9. —Josip Arhar, i dala "Slovenska Socijalna Ma»i-ijc umrl edini sin.
mestni ubožec, 66 let, Japljeva u-jca" v Ljubljani. To je jako ak-j V Slapah pri Mošniku n.i lica 2.	Ituelna knjiga, ki razmotriva o Kranjskem je čistil vojak na do-
sa.
—	Jožica Gorišek, tajnica podružnice Sa-. Cirila in Metoda, jo umrla v Divači.
—	Umrla je v Ptuju na Štajerskem ga. O. Strelec, rojena Moži-
Dne 14. aprila: Marija Ba"rle,! narodnih problemih v Sloveniji z
teh stvareh dobili popolno um- jega občevanja, morda s celo svo-
hiralka, 39 let, Radeckiga cesta 9. — Josipina Smrekar, kurjače-va hči, 5 tednov, Streliška ulica 15. — Ivana Sadnikar, posestni-ca, 92 let, Sv. Petra cesta 13. — Josipina Lukač, vdova earinske-sluge, 82 let. Mestni trg 17.
V deželni bolnišnici:
Dne 12. aprila: Stanislav Baj-želj, delavčev*sin, poldrugo leto. — Mihael Gorj.up, kočar, begunce, 81 let.
'Suedslavische Rundchau'. jugoslovansko revijo, ki izhaja v Zagrebu, je hrvatska vlada, se-stoječa iz samih članov hrvatsko-srbske koalicije, ustavila.
Za propagandnega upravitelja železnic na Hrvatskem je imenovan kr. svetnik Gjuro Masirevič.
Umrli so: — V bolnišnici v JCandiji, mesar Josip Sehwirt, — pri Sv. Marjeti pri Ptuju posestnik Marko Rižnar, — v Ljubljani kaplan Ivan Traven, ravnatelj Zadružene centrale, — v Pore-čah pri Gospe Sveti nadučitelj Fr. Rader, — v" graški bolnišnici Josip Prisker, trgovec v Zre-čah pri Konjicah, — v Črnučah kovaški mojster posestnik Ludo-vik Bezek, — v umobolnici v Kromežiru Angel Mohorovič iz Tvojskega, — v Paterndorfu na Nižje Avstrijskem begunka M. Mermolja dne 13. februarja t. 1., v Ljubljani dne 18. februarja Avgust Mrzlikar, stražmojster iu trafikant, — dne 15. februarja na Rečici ob Paki skladiščni nadzornik južne železnice v pokoju Tvan Kendar, — v Trsttf Fr. Koželj,
pustu svojo puško, ki se je po ne-obzirom na celokupno svetovno sreči izprožila ter ubila 14 letno gospodarstvo.	r '	j Antonijo Požar.
Narodno gospodarstvo. — Pri-! Ljubljanska aprovizacija od
čakujejo, da se bodo vračali po! 25. aprila t. 1. oglašuje sekanje vojni izseljenci v velikem številu, j mesa prve vrste po 20 kron, dru-vslcd česar se Madžari že sedaj I *e vrste pa po 16 kron. kg. trudijo, da bi njihova parobrod- V Celju na Štajerskem je umrl na družba "Adrija" dobila iz-k gostilnici od kapi zadet kova-ključno pravico zo promet niedlški mešetar Josip Sinon iz Celja.
Reko in Ameriko. "Adrija ' je ze stopila v zvezo z dvema velikima nemškim družbama; ki bodo v
Slovensko poslanec Dr. Jarc je posredoval pri osrednjem uradu na Dunaju ter izposloval, da .se
tem pogledu sodelovali. Ker jc tu ^ naknadna rekvizieija v južnih važen posel, zainteresirala sc jc pokrajinah ne 1m> vršila, m tako
tudi ne na Kranjskem.
zanj tudi "Avstro-Americana' v Trstu ter sc potoni vlade na Dunaju trudi, da tudi ona "odvali" nekaj za sebe. Nas to dalje ne iu-teresira, toda žc sedaj opozarjamo naše glavne ljudi v Ameriki, da se s tem pravočasno bavijo in pečajo intenzivno. Amerika gradi sedaj ladje, pa bo do kon;a vojne morda med prvimi, kar sc tiče trgovskih ladij. Poleg tega so onkraj morja tudi naši ljudje, ki so strokovnjaki v pomorskih stvareh, in ker jc osnutek samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov popolnoma zagotovljen, se izplača že sedaj izdelati natančen načrt, po kojeni se bo v vprašanju izšel jenikov postopalo. V tako važnem vprašanju ne smejo biti merodajni samo interesi po-snmeznih privatnikov, posebno no onih. ki so v fcvezi z nemškim kapitalom. temveč se ntora vse postavljati na novo podlago, orijen-tiraniin napram zavezniškim o-blasti, posebno napram Ameriki! ki nam bo potrebna za uredl-
V	Mošnjah (slovensko Primor-je) je umrl Andrej Cotie, bivši o skrbnik v Rubijal* na Goriškem. Slovenski listi pišejo, da je bil "zlata slovenska duša".
V	Celju je povozil vlak 52-let-nega železničarskega uslužbenca Josipa Tomažiča. Prenešen je bil v deželno bolnišnico ter je še isti večer umrl.
V	Zagrebu je bila prodana na trgu goska za 140 krofi. — Vsa perutnina na trgu je silno draga, tako da stane ena kokoš 40 kron, pura 70 kron.
V	Trstu jc umrl odvetnik Dr. F. Šolar.
V	Radovliici na Kranjskem je umrl kanonik dekan Janez Novak.
V	Ljubljani je umrl Ivan Traven, ravnatelj "Zadružne centrale."	a '
Ljubljanska porota je obsodila na tri leta teške ječe.Frauea Ki-kelja, ki je z nožem zabodel gostil ničar jevo hčerko Fani Dona j.
na.
—	V Žiteški vasi pri Mariboru, je umrla ga. 4ulija Požegar, soproga A. Požegarja, vrlega narodnjaka. - • •
—	Madžarske posadke se nahajajo v velikem številu V Zagre bu. Karlovcu, Reki, Osjcku in Sušaku.
—	Umrla je v Mostah ua Knui i ^kem Marjeta (Vrne, rojena Solina, posestniea in gostil niča rk m.
—	V Trstu se prodaja pod roko koruzna moka po 14 kron 1 kilogram, a 1 kg. slanine po 60 kron. meso je po 20 kron 1 k5. Kako se bo ta narod in okolica preživel, je čudo!?
—	Neko podjetje v Mariborski okolici na Štajerskem je dobilo iz Madžarske vagon masti za 440,000 kron. Neki krivonose-od dunajske centrale, je zaplenil to mast za centralo ter pl podjetju 80,000 kron. Dva dni kasneje, je ponudila ista centrala podjetju isti vagon masti naz'».i /a 440 000 kron i
—	Anton Rajer iz Ždinje vasi ori Novem Mestu je padel 21 let star na južnem bojišču.
—	Franc Kosel, župnik v Ln-čah na Štajerskem, jc umrl 4') let star.
—	V Trstu se je v enem samem dnevu, dne 27. aprila izvršilo 4 samomorov in dva slučaja blaznosti. V neki luknji so našli mrtvega delavca F.> Colantti. ki je umrl lakote. Truplo je ležalo tam že več tednov, tako, da je trupi*	-r a ?
:fr- Frmc Tlavčar, poaMuil^m trgovec, je umrl v Seleih na Kranjskem.
_ »ve<
gain, pri in sinov ter ki so ham svete, da ni pednja naš ezemlje mo zvesto stali na strani bratov v rajhu, pa naj pride, kar hoče Izmed vseh drugih dolžnosti sto ji visoko in sveto dolžnost napram svojem« narodu."
"Hrvatska Država*' pristavlja n% to: "Strinjamo se! Zvestobe napram svojemu natodu je prva in najbolj sveta dolžnost, nezvestoba napram svojemu narodu pa pomeni narodno veleizdajo. Mi pa taki veleizdajalei ne maramo postati, zato tudi zahtevamo popolnoma neodvisno in svobodno državo, obstojeM iz Vseh dežel, v katerih prebiva narod Hrvatov, Slovencev in Srbov!"
—	Umrl je v Kapelah pri Brežicah (Kx>roŠko )posestnik Franc Kovačič.
—	Umrl je v Spodnji Šiški pri Ljubljani Andrej Kezele, 'revi-der.t južne železnice.
—	V Mokronogu je umrl Frane Župančič, posestnik. —
—	v hiso malega posestnika Tomaža Cimperška, v Osredku, opčina Križe na štajerskem, so udri i štirje v vojaško obleko oblečeni ljudje ter ubili posestnika, njegovega 22-lgJnega sina ter J7-letno hčer, kateri fo prerezali vrat, a hišo so popolnoma razrušili Prijet ni še niti eden od morilcev in roparjev!
—	V Postojni je umrl Emil Cia-zarolli, posestnik.
—	Edinstvo Hrvatov in Slovencev. — Piše "Hrvatska Država:" Drobtin ne sprejemamo, groženj <e ne bojimo. Našim slovenskim bratom, proti katerim so Seidler-jeve grožnje v >>rvi vrsti namenjeno, kličemo: Ni je sile na svetu, ki bi nas mogla raz druži ti. Prej bo sin zapustil svojo majko kakor Hrvat Slovenca. — Dokler naglašamo edinstvo, naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, toliko časa tudi hočemo, da se ves ta narod združi v eno popolnoma samosvojo državo. A dokler to hočemo, tudi istočasno pravimo, da ne kažemo nikake nade, da bode avstro-ogrski dr žavniki rešili to vprašanje tako, kakor to odgovaria pravu ter vo-lii naroda. Drobtin bi najbrže dali. da bi jih jutri z obrestmi nazaj jemali. ---- Toda prišel bo
čas, ki bo pokazal, da je naša pravica silnejša, kakor pa njihova volja. Gas je naš najboljši zaveznik. Treba ie samo potrpežljivosti in močnih živcev. Prišli
kateHh vagonih se je riah nekaj živeža. Nekaj madla vojakov, ki so se tam nahajali, ic začeli odpirati vagone ter jemati ven živež. Prišli so žandarmii toda na poziv niso hoteli prenehati z ropanjem živeža. (Glad j« glad!). Žandarji so začeli streljati na Madžare ter so jih nekaj u-bili, druge pa težko ranili. Toda tudi madžarski vojaki so začel' streljati s puškami ter tudi ubiT nekaj žandarjev- ter jih nekaj rrv nili. Vojaki so se umaknili šeh tedaj, ko so bili žandarji ojače ni. v	.
V	Idriji je umrl Julij £eeiner - V Šmarju pri Jelšah na Kranjskem je umri 77 let stari Huge Taričič.
Slovenski uspeh. — Poznatu veleposestvo "Murhof" blizu Selnice na Muri na Štajerskem je. prešlo za 80,000 kron iz nemških v slovenske roke. Kupil je posestvo g. Karel Gornik.
V	Trstu je umrl posestnik Jo sip Flego.
Umrl je na Trati (Tržišče) po sestnik in gostilničar Alojzij Knez.
Koruzne storže meljejo glasom neke vesti vsak dan v nekem pa romlinu v Mariboru na Štajerskem. Tako moko menda mešajo z ostalo koruzno moko.
Miha Koren, 74 let star, je na Vršniku blizu St. Jurja na Štajerskem sežigal suho draČje ter ponesreči padel v ogenj, kjer je zgorel.
Josip Jlevnik, četovodja, doma iz Buč pri Celju na Štajerskem, se je v samomorilnem nabenu smrtno nevarno ranil v Ljublja-
ni.
Umrl je v Koložvaru na Madžarskem Gjuro MilatoviČ, rodom iz Most pri Lujbfjani. — V Radovljici na Gorenjskem je umrl Mihael Zalar, posestnik, gostilničar in uradnik Mestne Hranilnice.
V goriški okolici na Primorskem je ostalo toliko* municije razsute, da se vsak čas dogajajo nesreče, od ročnih ali večjih granat. Na pritožbo prebivalstva so jih začeli odstranjevati, a neka pre modra glava se- je zmislila, da jih shranjujejo, mesto odstranja-jo. Zakoplje jih v jamo ter postavi vrji kupa križ, misleč, da ljudje ne bodo razdirali grobov padlih junakov. Da s tem nesreče
bomo tudi mi do besede, a to bo! niso izključene, se razume samo
p0 ggj^ ker križa bo enkrat
odločilna. Tedaj bosta dr. Seid-ler in dr. Wekerle molčala.
—	Tržaški deželni sod je odredil zaplembo imetja Frana Me-lavoa, rojenega 1884 na Rečici v celjskem okraju, infanterista v 87 pešpolku, ter Petra Za koška, rojenega lota 1890 v Grobel-eah, v celjskem okraju istega polka, in sicer radi sumnje, da sta pobegnila k neprijatelju.
—	V Dravljah na Kranjskem jo umrl Ivan Babnik, trgovec. — V Ljubljani v Trnovem je umrla ira. Ivana Škof, posestnikova soproga, v starosti 75 let. — V Tržiču je padel v vodo štiriletni sin delavca Frana Kralja. Kljub takojšnji pomoči je bilo dete iz-vlečeno iz vode mrtvo.
Na Viču pri Ljubljani je umrla 28 lotna begunka iz Gorice, ga. Jožefa Simčič, j o je na Gabrovec iz Števerjana v Brdlh na Primorskem.
Josipu Stopničarju v Pečicah na Kranjskem je pogorela hiša z vso opravo.
Hrvatski mornarji v Poli so zbrali nad 50,000 kron, da se odpre v Pulju hrvatska srednja šola. Z nepopisnim navdušenjem so zbirali naši mornarji, mnogi so dali nad 100 kron, vse, kar je 1-rael. Nemci v Pulju imajo dvoje nemških srednjih šol! —
V	Puščavi nad Mariborom je umrl g. Janez Karničnik, župan na Činžatu. Bil je vzoren Slovenec.
Padel je na italijanski fronti Karel Kovačič iz Komna na Primorskem, hišna številka 41. Njegov brat, podpolkovnik Miroslav Kovačič, se nahaja v ujetništvu v Italiji kot srbski ujetnik.
V	Metliki na Kranjskem je u-mrl Fran Golob, posestnik, kro-
zmanjkalo, plug orača bo zadel granate ali pa s kakim drugim orodjem in nesreča bo gotova.
V Krškem je umrla ga. Marija Vodopivec, soproga uglednega in rodoljubnega Franca Vodopivca. — V Ljubljani je preminula ga Marija Pečnik, — Ulrih Pavlica, iz Rihemberga na Goriškem je u mrl v Ljubljani. — V Ljubljani je umrl nadučitelj Ivan Hrast.
Josip Proehlich, kaplan v po ko ju, je umrl na Šmarni gori na Kranjskem. —- v Slovenski Bistrici je umrla ga. Terezija Baje, tfostilničarka in posestnica. — V ruskem ujetništvu je umrl Matija Čufar, doma iz Trebnjega. — V Studenem pri Postojni je umr !a ga. Marija Carli, mati učiteljice, ge. Marije Dolgan. — V Ajdovščini je umrl Franc Rebek posestnik, trgovec in bivši župan Ajdovščine. Njegova sestra Marija Rupnik je umrla tudi pred kratkim v Ljubljani.
Ginevanje Slovakov na Ogrskem. — Kari Kala piše v češkem "Večeru:" Od leta 1900 do 1. 1910 se je 65 slovaških občin mad-žariziralo in skoro v vseh mestih je "padel odstotek Slovakov, fo daje misliti. Če prepustimo Slovake — Madjari se pripravljajo, da se jo vojni lotijo dela! — kako dolgo bo trajalo, da pomad-jarijo vse slovensko ozemlje tja do obmejnih Karpatov. In če bi se jim to posrečilo, bi mi izgubili zvezo z vzhodnimi Slovani, s Poljaki bi bili spojeni le po območju edinega mesta Frankstadt in bi bili skoro popolnoma obkoljeni po dveh ofenzivnih narodih. To so besede, ki jih vsekdar pišem z zadrževano sapo, toda tu-jaški mojster in kapelnik mestne j di s politično zavestjo, da se po-
membnost
slovanskega ozeml ja
kakor bi hira s-
godbe, star 75 let.
Po jugoslovanskih zemljah ku- pri nas ne uvažnje, kakor b pujejo razni agenti desetkronske lo potrebno. Če bi se °-lovaki zlatnike po 32 do 34 kron v pa- narodili, potem porje nam — tu-pirju, a dvajsetkronske po 65 di v samostojni državi! — (Edi-kron v papirju. Zlatnike ti agen- nost, 13. febr.)
Tekom svojega bivajna v Wa-šfcingtonu je podal profesor Tomaž G. Masaryk, predsednik začasne češke vlade in vrhovni za-povednik vseh čeških vojsk sledečo izjavo glede svojega razmerja do Jugoslovanskega Odbora v Londonu in svojega naziranja o gibanju med Slovenci in Jugoslovani:
Bila ijri je vedno eoia glavnih brig, da deiujem solidarno in sočasno z Jugoslovanskim Odborom, katerega smatram za legalnega zastopnika teženj jugoslovanskega naroda po osvobojen ju in zjednjeiiju. Naša skupna naloga je, da zastavimo vse svoje sile za to, da zrušimo Avstro-Ogr-sko, in vsaki separatizem v tem delu je škodljiv, a prinaša koristi samo Avstriji. Nimam dovolj besedi, da bi naglašal potrebno najstrožje discipline v našem delu, in zagovarjal bodem z vsem srcem disciplinarno delovanje Če-škega Narodnega Sveta in Jugoslovanskega Odbora. Ako bodete svobodni vi, bodemo tudi mi, ako pa mi ne bodemo, tudi z vami ne bo drugače. . . tako ozko je spojeno naše in vaše vprašanje.
Dokaz, kako sem vedno složno deloval z Jugoslovanskim Odborom in kako sem z zanimanjem in ljubeznijo sledil njegovemu delovanju, je tudi moje prizadevati je, da bi poravnal pokojnega Frana Supila z vodstvom Jugoslovanskega Odbora, » katerim se nai v nekaterih točkah ni ujemal. V tem svojem prizadevanju sem vspel popolnoma: Supilo se je pomiril z Jugoslovanskim Odborom in popolnoma odobril njegovo postopanje. Štejem si v največjo zaslugo, da se mi je to posrečilo.
Ne razumom, zakaj se vaši ljudje že sedaj prepirajo o tem, da li bo bodoča država monarhija ali republika. Najmanj bi to pričakoval to od socialistov, ko vendar vsi njihovi doktrinarji trdijo, da med republiko in kraljestvom ni razlike. Socijalno kraljestvo je mnogokrat veliko boljše in bo'j koristno velikim masam, kakor pa buržoazna republika. Osvobo-jenje in zjedinjenje je glavni tttlj, vse drugo je postranska stvar in samo sredstvo k cilju. Vprašanje
0	ustanovni formi — to je, o monarhiji ali republiki — je vprašanje pomena tudi ie zaradi tega, ker bo narod imel priliko, da v U-stavotvorni skupščini, kakoršno si zamišlja Krfska deklaracija, sam odloči o svoji usodi, in je vsled tega vsaka tozadevna di-skuzija v sedanjem Času popolnoma brezpotrebna.
Očetom Krfske deklaracije so bile pred očmi vzorne zapadne demokracije, kadar so osnovali za ustavotvorno skupščino najširše demokratične podlage. Priporočal bom tudi za Češko podobno ustavotvorno skupščino. To, kar bo ustavotvorna skupščina določila, temu se je treba brezpogoj no podvreči.
Niti jaz, niti Češki Narodni Svet ni nikdar sprejel niti centa od srbske vlad*. Češko gibanje ne financira nofoena zavezniška vlada, in to je važen pogoj za no t ran jo silo tega pokreta.
Pomen Krfske daklaracije je ogromen. Prvikrat v svoji zgo dovini so se sestali Jugoslovani, da dajo konkretno formo svojim političnim težnjam po . svobodni in zjedinjeni državi. To je zgodovinski čin prvega reda.
Češko in jugoslovansko vprašanje se-razlikujeti v tem, da tvori del jugoslovanskega naroda, in to Srbija, zastopana po ustanovnih zastopnikih, svobodna država, medtem ko je celokupen naš narod pod avstro-ogrskini jarmom. Vsled tega mora jugoslovanski poiitik računati s Srbijo in njeno ustavo, kajti odločiti o svojem bodočem državnem življenju ima pravico cel narod in nikakor ne gre, izključiti del i-stega od te pravice. Pogresna, škodljiva in brezglavna politika bi bila, ako bi Jugoslovanski Odbor tega ne delal.
Lojalnost kralja Petra in kraljeviča Aleksandra stvari zaveznikov je eno najlepših poglavij te velike vojno. Kralj in prestolonaslednik sta storila vse, kar sta mogla, da se je preprečila zaklju-čitev Separatnega miru Srbije z
1	Avstrijo.
e-
a T^kv stfO.Ogr-slri, vsi njegovi *xfiw!ji, Srbija, njena vlada in skupščina, in čisto nemogoče je, da bi Jugoslovanski Odbor zavael drugo stališče. Si oer pa to edinstvo priznava .danes celi svet, samo ne Avstrija in njeni pristali Razume se samo po sebi, da se no današnjem stanju stvari BOLGARI NE MOREJO UKLUČITI V TO EDINSTVO.
Zadovoljen sem, da moram ko-nečno povdariti, da jo bilo pripisati ravno složnemu postopanju Jugoslovanskega Odbora in Češkega Narodnega Sveta, da se je dosegel v zadnjem času sijajen preobrat v prilog našega vprašanja. Prepričan sem, da bo tudi nadaljno solidarno in složno njihovo delovanje rodilo sad, katerega si vsi želimo — VSPEŠNO REVOLUCIJO V AVSTRO-OGRSKI IN RAZBITJE TE ANARHISTIČNE, AVTOKRATSKE DRŽAVE.
s 6 sobami v zidani hiši, II. nad-
Usoda je najbolj znani sodnik,
«wirv> w o« , i c< i ki obsodi največ ljudi k trdem str., na 2003 W. 22 St. (vogal Se.y najlepšem ?flfiU njihovega
Robey St.), Chicago, 111. v sredini j življenja.
slovensko kolonije, oddaljeno 2 j___mm* -
bloka od slovenske cerkve. Rent DRUŠTVO samo $16.— ija mesec.
j
Vprašajte lastnika v prvem nadstropju spredaj. (Adv. No. 26).
"MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. fc. J.,
N. S. PITTSBURGH, PA.
Tedenski pregled.
TEDENSKI PREGLED.
TEDENSKI PREGLED. •
(Od Jugosl. časn. urada, Washington.)
DOBER TEK
Je zlavna sahteva od kater« Je popolno cdravje odvisno. Da boat« pa ob-driali dober tek, da boste utrdili ven prebavni nistem in istega dovedli k rednemu delovanju, morate včasih vzeti popi tek sploftno znanega želodčnega zdravila z imenom
SEVEROV
ŽELODČNI GRENČEC
(Severa'« Stomach Bitter«)
Ta irren£ec je znan po v*ej Ameriki kot najboljfte želodčno zdravilo in pospeševalec teka (okusa). Isti pripoma-ra k odpravi vseh slabih snovij iz prebavnega sistema,vsled česar ustavlja zapeko (zabasanost) in nepreba« vo. Ako vas napade vročica, ali mrzlica, vzemite nekaj tfe*a g renčeča, ki vam bo olajial bolečine in pomirnil krč.
Cena 75c in $1.50. V lekarnah.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Ia.
Uradno Glasilo vlade Združenih držav, "The Official Bulletin", prinaša v eni svojih poslednjih številk zahvalna pisma in brzojavke, ki so jih poslale narodne politične in druge jugoslovansko organizacije državnemu tajnrku, Robert Lansingu, o prilrki njegovo izjave, da ima ameriška vlada žive simpatije z narodnimi težnjami Jugoslovanov. Za Slovensko Narodno Zvezo se je zahvalil Mr. Pavel Schneller, njen predsednik, za K. S. K . J. pa njen bivši podpredsednik, g, Anton Grd\-na iz Cleveland, Ohio. Iz zahval jo videti, da Jugoslovani v Združenih državah uvažujejo zanimanje ameriške vlade za jugoslovansko vprašanje, ki se bo kmalu izpre-nienilo v dejansko pomoč za osvo-bojenje in združenje Jugoslovanov, kakor kažejo vse prilike.
•
Bulgarski poslanik, Panaretov, se je v zadnjih mesecih večkrat o-glasil v ameriškem časopisju, kakor je videti po navodilu iz Berlina, z raznimi izjavami, ki naj bi prepričale ameriško javnpst, da so Bulgari demokratski in da imajo veliko ljubezen do Ameriko, da je Srbija njihtfva edina sovražnica, :td. Na razne naravnost smešne trditve, ki so bile brez vsake podlage, hm je odgovoril srbski poslanik, g. Ljubomir Mihajlovič, in sicer z dejstvi, na podlagi člankov iz bulgarskih časopisov vseli strank, tako uradnih, ka'kor opo-zicijonalnih. Te izjdve srbskega poslanika so vzbudile veliko pozornost med vladnimi in diplomatskimi krogi v Washingtonu, kakor tudi med širšo ameriško javnostjo.
•
Kakor posnemamo iz govora, ki ga je imel pred kratkim ameriški državni tajnik, Robert Lansing, ter iz govorov bivšega ameriškega poslanika v Berlinu, Gerarda, je ti/di Amerika spoznala ta "denio-kratizem" ter se pripravlja, da napove vojno Bul garij i in Turčiji. Omenjena ugledna Amerikan-ca in državnika sta tudi izjavila, da se no bojujemo samo proti kaj-zerju, temveč tudi proti nemškemu ljudstvu.
Majski listi iz domovine poročajo o skupnem manifestu, ki so ga na svoje narode naslovili češki in jugoslovanski poslanci, združeni v 'Češki Zvezi' in v Jugoslovanskem Klubu.' Ta manifest je nov dofcaz češko-jugoslo-
vanske solidarnosti.
•
V tem manifestu protestirajo Jugoslovani in Čehi proti novim krivičnim vladnim odredbam in reformam avstro-ogrske vlado, ki so bile izdane in pripravljene brez vednosti in sodelovanja narodov, ki so jih tičejo. Najodloč-ntfjše protestirajo proti odceplje-njti slovenskih dežel od ostali!i Jugoslovanov, ker so hoče s tem oslabiti Slovence in Jugoslovan* sploh ter se hoče Nemcem olajšati njihovo prodiranje na Jadransko morje, ki je lastmna Slo-vencev in vseh Jugoslovanov. S tem so hoče odvzeti Jugoslovanom
ima trojo redno mesečno aejo vsako drugo nedeljo f mesecu ▼ Kranjsko
Slovenskem Domu, 57 in Butlor St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za lato 1918:
Predsednik: John Mravintr, 1107 HasUgo Ave.. N. S. Pittsburgh, Pa.
, I. tajnik: Frank Trempus, 4G28 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gerguraš, 4938 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Droit, zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem druityu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. •
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju boiezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona allev, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno taico zopet ko oadravi.

Denar si prihranite če kupite še danes
hrenola 17 in NOG RAT plošče
Naravnost od naše tovarne, kjer izdelujemo rojakom dobro poznane Hrenola Fonografe.
T? „1, U„._ O f„ 348-358 N. State Street
rrank Hren & U). chicago, Illinois
Pišite po cenik aa fonoeraf« in ploiče. Sprejmemo Liberty Bond*.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vai«; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ologah
3%
Obresti ako nedvi^njene, ie pripišejo h glavnici in m tako svpet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreieni po svojem rojaka.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sittema. ,
Denarja v stari kra} »am sedaj ne svetujemo poSiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $8.00 na leto aa shranjenja vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Nase banka j« depositni urad za mno poštno hranilnico, za mast« Joliet, za okraj Will, za državo Illinois ia za vlado Združenih držav
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
JOSIT VE*RKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
Telefon: Canal
Be priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. In dobra pijača", to je moje geslo.
'Dobra postreiba
rVVAXXV \XXW\XV\\\\X\XXX\\VXXV\XX\\V* \\\W\WV>XWi%^
Telefon: Canal 80
Martin Nemanlch
slovenska gostilna
in restavracija
| 1900 w. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, iii.
\ Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
B1Mlll(irifl----'--------------------V^XZ^
e!0, to ki so jih samo-
__________________in cerkvam in
kapelam darovali kralji in plemenita« in me&čani in berači! To zdaj domovina zahteva nazaj kot dar, ki ga treba položiti na njen oltar! O, da niste slišali o tem govoriti tega Mirabeua in Barneve, in kako se že imenujejo vsi ti gospodje! Solze so mi tekle od gi-njenja! Glejte, moj gospod, ljubezen do domovine je najvišja vseh kreposti; ako domovina zahteva kako žrtev, se uklonijo vse druge kreposti, pravica, bogovda-nost — na, «e vem že vseh našteti! In povem vara, mnogi duhovniki so kot "pravi duhovni svečeniki" po izrazu nekega govornika takoj pritrdili predlogu. Dru-seveda so se krepko otfesali; zlasti neki abbe Maury je dal Mi-rabeau-ju — in nemalo opraviti. Resnično, dokler je oni govoril, mu je človek moral pritrjevati, a ko je potem Mirabeau zopet povzel besedo, je vendar le ta govoril pravo — ta ti je vrag, ta le!"
"A od česa naj duhovniki živijo, če se otraejo cerkvi vse stave ustanove?" sem vprašal.
"O tem se prav kar se prepirajo. Samostani se kratko malo odpravijo, potem ničesar več ne rabijo. Župniki in kapelani in podobni pa bodo plačevali od hvaležne domovine; ničesar jim ne l»o manjkalo, dokler jih bomo rabili. Zakaj pomnite," je zaupno pristavil, "nasi učenjaki vsi soglasa-jo v mnenju, da v čisti in lepi veri svobode, kadar bo enkrat prav vpeljana, ne bomo rabili nobenih duhovnikov."
Za tisti večer mi je bilo dovolj. Tako pot torej so sli dogodki' Kaj bi rekel Salis k taki pomladi narodov brez duhovnikov in brez krščanstva?
Čim sem bjl zadosti okreval, sem vprašal rodoljubnega krčma rja za račun. Dobro mi ga je zasolil. Na moje zlato mi je dal ven nekaj tistih malovrednih asi-gnat; in silno rad bi bil vse moje louisdorje zamenjal z novim papirnatim denarjem, dasi je prej tako navdušeno hvalil assignate. Krčmar pri Mont Valeriemu je bil prvi, a ne zadnji rodoljub, s katerim sem kaj izkusil. Pozneje sem bil vesel, da nisem sprejel njegove ponudbe; zakaj povsod, kjer sem hotel plačati z assignatami, so delali kisle obraze, mej tem ko se je vsako obličje zjasnilo, če sem vzel iz mošnička dobro staro srebro ali zlato.
XXIV.
V Helvetskean klubu in pri jako-
bincih.
Novo leto 1790 je bilo minulo. Začasno sem se bil nastanil pri zetu stare Blauchet v Sveto-mar-tinskem predmestju; moj rojak mi je za ceno odškodnino prepustil prijazno podstrešno izbico. Stari Huviler je bil mej tem umrl, in sin je pač imel po njem njegovo mirnost, ne pa njegove dobrodušnosti. Bil je zaprtega, mrkega značaja in zadirčnega obnašanja. Žena je bila celi dan na trgu s svojimi koši, polnimi zelenjave in sadja. Mož je imel mnogo o praviti v kleti, ki se je zdela neizčrpna zaloga cvetnega ohravta, korenja, zeljnatih glav, repe in vseh mogočih vrst sadja in zelenjave. Od kraja sem na to malo pazil, a ko sem bil že nekaj časa pri Huvelirju in sem vsako jutro videl na novo polne velike koše in jerbase pred vrati kleti, sem nekoč nekaj opomnil o tem*
Gospodar me je pogledal s svojimi ostro motrečimi očmi, pomaknil pipo, iz katere je neprestano pušil, iz enega kota ust v drugi ter po daljšem molku spregovoril: "Da, da, moja klet je velika!"
"Pa je še mnogo notri, za celo zimo dovolj," je odgovoril Hu-viler. Tedaj sem rekel, da bi me zanimalo videti to veliko klet. Ko je bil moj redkobesedni rojak nekaj minut naprej pušil, je iztol-kcl pepel i z svoje pipe ter rekel: *4 Videli boste mojo klet, ker vem, da rojaka ne izdaste. Sicer bi vas cploh ne bil sprejel v hišo. Moja klet ima namreč skrivna vratica. skoz katera dobivam vedno nove zaloge.'
XVL) J. Poslovenil • • •
Zdaj mi je pravil o rovih in jamah, ki so jih kamenarji izkopali krog Pariza in pod Parizom izza starodavnih časov, spravljajoč na dan imenitni Pariški peščenjak, ki se ni rabil le za gradivo Francoske prestolnice, ampak se je pošiljal tudi daleč po Franciji in celo čez Renske bregove. Spomnil sem se, da sem cul o teh podze-meljeskih prekopih; komaj pred dvema letoma so bili kosti velikega Pariškega pokopališča, ki je bi^ lo sredi mesta, iztrebili v te podzemeljske jame, ki so jih imenovali katakombe, kakor ona Rimska grobišča, v katera so se zatekali prvi kristjani. Hmviler je prikimal in odgovoril, da so tiste »mrtvaške jame na drugi strani mesta. Njegova klet je pa v zvezi s prav čednim in prostornim hodi-ščem, ki po mnogih dolgih in zavitih rovih vodi k Chaumontskim (b. Šomonskim) kamnolomom blizu Pnntina. Nato je pomolčal, zažgal novo pipo in naposled spravil na dan svojo ponudbo.-
Po tem podzemeljskem hodiš«'a že nekaj let dobiva i/ Paulina zelenjavo in sadje, ne da l»i na Pariški mitniei plačeval visoko užil-nino, tako da si je mogel prihraniti par vinarjev. Zdaj pa se naglo stara, je rekel, in včasih ga muči tudi skrnina. Radi tega se mora* ozreti po pomočniku, ki bi kot njegov družabnik naprej vodil kupčijo. In mene je izbral za to dobičkonosno mesto, češ da sem (lokaj zanesljiv mlad človek, da sej ne mislim tako kmalu vrniti v Švico ter sem ta čas zaman iskai službe kot slikar. Zato naj se od-] ločim, postati vrtnar za zelenjava ali pravzaprav kupčevalee z zelenjavo po njegovem načinu, pripravljen mi je prepustiti pošten delež skupnega dobička.
Ta je bil torej Huwilerjev na-j črt! Mogoče, da se je njemu to ti-j hotapstvo zdelo čisto dovoljeno: meni ni bilo po misli, in sem mu j tudi naravnost povedal. To je pa mojega gospodarja tako razsrdilo, da mj ni pokazal vrat v klet, marveč vrata iz hiše. In v četrti ure sem stal s svojo risarsko knjigo in z drugo malo imovino sredi ceste. •
Kam pa zdaj? Že večkrat mi je bil prišel na misel Rouille, VVaad-tlandski rodoljub, s katerim sem se bil seznanil v Palais Royalu, ta čas ko sem se bil po razglasitvi "človeških pravic" vrnil iz Ohar-tes-a v Pariz. To je, da se je bilo navdušenje za "svobodo" od tedaj po zadnjih dogodkih že močno ohladilo. Zlasti veri sovražna smer revolucije, pa tudi besede dobrega očeta kapueina so naredile nekoliko vtiska name. Vendar pa sem v trenotni zadregi, v katero sem prišel po sporu s Huwiler-jem, sklenil, poiskati Waadtland-ca.
Ta je stanoval v mali stranski ulici Montmartrskega predmestja. Zapomnil sem si bil hišo po delavnici nekega brivca, ki je imel v oglednem oknu razstavljen Vol-tarjev doprsni kip. Grdi obraz starega bogotajca se je pod fino frizuro, ki mu jo je umetni vlasu-ljar del na glavo, zdel še dvakrat bolj oduren. Na moje vprašanje je vratarica odgovorila, da je gospod doma. Če sem Švicar, me je vprašala. Potem me je po temnem hodniku peljala na neko notranje dvorišče. "Tu gori po tem stopnišču v peto nadstropje prva vrata na desno!"
Plezal sem torej kvišku po ozkih stopnicah ter naposled stal pred vrati z napisom: "Helvetski in Alloboroški klub". Nad tem pa ie bil na moč slabo narisan Viljem Teli s puščico in samostrelom ter z divje izbuljenimi očmi, ki se jc zdel, da odganja vsakega obiskovalca. Izrek "Vae tyrannis!) je pa poučil tiste, ki so umeli toliko latinščine, da grozeča kretnja ne velja miroljubnim meščanom, ampak le krvoločnim trinogom. V Parizu je bilo s tem mogoče misliti le kralja. Ta pa težko da bi kdaj splezal po petih stopniščih tega hišnega "prizidka" sem gori, in tako se mi je zdela ta moril na grožnja starega Švicarskega junaka precej nedolžne vrste.
Ta premislek me je ohrabril, i a potrkal sem na duri na desni. Te so se čez kratko previdno odprle, in v veži se je pokazala Rouillet >
ne slu
____ v švicarskem polku ter si
prizadevam za službo kot slikar. Rekel je, da ga veseli, da sem se ločil od brambovcev tiranstva, in obetal, da mi bo pomagal s svetom in dejanjem. Potem je pristavi!, da me, žal, mora prositi, da za par trenotkov potrpim, ker ima neka,) prijateljev pri sebi. Potem me je sprevedel Se za nadstropje više ter mi odprl malo isbo. Čuden i e bil pogled z njenega okna na bre-številne strehe in dimnike te soseščine.
"Le par hipov potrpljenja", je dejal Rouille ter odšel. Nisem dolgo bobnal po oknu in gledal fez strehe na oblake, ki jih je sevsr od Mont mart ra sem podil čez T*a-riz, ko se je Rouille vrnil, da me predstavi svojim, prijateljem. "Spoznali boste nekatere zanimive osebe", je dejal rodoljub, vodeč me po stopnicah navzdol.
Odprl je vrata, odičena z Viljemom Tel lom, in stopil sem v precej velik teman in nizek prostor, ki je služil Helvetskemu in Alio b roškemu klubu za zbirališče ter se držal zasebnega stanovanja Ho. uilletovega. Pod visečo svetiljko je sedela pri okrogli mizi blizu dvanajstoriea mož,« ki so me vsi «»-stro molrili, ko sem vstopil v krog svetiljkine luči.
(Dalje prihodnji«.)
Grill's Dairy
Prva slov
MLEKARNA
1*18 W. SSid Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
■	.	. r
Mleko razvažam strankam po hiiah točno vsak dan.
Z velespoi tovajem Frank Grill, slovensko-hrvai ki mlekar
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova <JruStvena pravila, lično izdelana pisma, knverte, vabila in vstopnice za veselic«, ali kake druge tiskovine, obrnite se na najva^jo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NAKODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, DI.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilno knjižice za člane in članico, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Daljo imamo v zalogi zelo prikladne Nakbzniee za blagajniku za izplačevanje bolniftke podporo in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniike lista, večje in manjče in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled Števila članov po skladih, ali razredih.
C* >ia zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! f. ,
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".«
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
Pionir, vedno na krmilu.
Pred devet in dvajsetimi leti je bilo Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino vpeljano na trg: to zdravilo je torej pioner svoje vrste, ter je ostalo vedno na krmilu pred drugimi. Priljubljenost tega izbornega zdravila je vedno bolj in bolj rastla, tako da tega izdelka dandanes ne prekaša noben drugi. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino čisti želodec in črevesje, pomaga k prebavi, povrača okus in utrjuje ves 110-trajni sistem. To vino odvračn zabasanost, neprebavo, glavobol, migreno, nervoznost, splošno slabost i. t.d. Ne jemljite pa kakega drugega ponarejenega vina, ki ji» po eeni; zahtevajte odločno: Trinerjev ameriški eliksir! Cena $1.10 v lekarnah. — Ako vas ta-revmatizem, nevralgija, • hrbtobol, izpahki, oteklina, okorele mišico, utrujene noge i. t. d. vzemite Trinerjev Liniment, ki je » take bolezni najboljše zdravilo. Dobiva se v lekarni po 35 in 65 e; po pošti 45 in 75e. — Joseph Triner Company, Mfg. Chemists. .1333—1343 So. Ashland Ave, Chicago, 111. (Advertis.)
Ravno sedaj se vam nudi prilika, priti do farme po neizmerno nizki ceni. VMinnesotiso
Vladna in Državna Zemljišča
ki čakajo pridnih rok. Pišite na:
A. H. S. West
Room 1112
112 W. Adams Str. CHICAGO, ILL.
Orna prst.	Cena $7.50 aker.
□G
Soverovd zdravila v*dr/ujcjo /dr <i v je v družinah.
Potno noge
niso samo neprijetno razočaranja* ampak so tudi zelo škodljiv« zdravju. Potenje dela namreč noge boleče, da človek težko hodi; poleg tega pa dela potenj« nog tudi hud in zopern smrad, čemu m si torej ne pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro odpomoč? Kupite si
Severa's Foot Powder
(Severov Prašek za noge). Umijte ei noge vsako noč s gorko vodo, Zjutraj si pa nadrgnite s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Demte nekaj tega praška tudi v Čevelj in v nogavica Ta prašek je najboljše sredstvo za noge. če se vam potijo, Če vae bolijo, srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela, da eo noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena SB centov.
VV. r. s EVE
CEDAR HAP 11
a drftftv-
potrjena | BABICA
M «1 jodno iMltwioto «•-
VMUktaB te ht-YftlktM «•-
Tvrdka E. Bachman,inkorP
ZASTAVE, SEGALUE IN RAZNE DRUŠTVENE POTREBŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, JU Telefon: Lawndale 441.
TISKOVINE
Posebne cene za Klavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike.
500 papirjev.....'.....$2.00
500 kuvert............ 1.75
250 vel. kuvert........ 1.75
500 vstopnic . '......... 1.50
Bolniike linte, nakaznice in pobotnice
po ietotako nizki ceni. Pilite nam za ceno predno naročite pravila in tiskovine kje druirje.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, III.
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
filtOTO Že 30 let se Trinerjeva zdravila nspelno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti Zato pa be vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino
torej ima tako zanpanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog žlotvornih tvsrin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešaniee in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče -vino. Vi zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v 'želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žit ja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
INERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlaati v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugife, najhitrejša ia <|6tovo pomoč. Jako je dobre tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekaraah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
.gMflBm
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Ž E 6 O L E T
je U banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva naiega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulaffftteljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje anaia nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in tisti dobiček snaša nad $550.000.00, kar se drži t pot^b-nem niiitnem skladu.
• Zalotita tanj Vale prihranka ▼ ----T- lAJBTABBJil O HAJVIčJI BANKI V JOL JSTU.
Narasli« odrasti si psllstn« pripisojejo k glavnici, O ill pi izplačujejo u hranilno nlogo od $1.00 mproj. ° /U
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,	Illinois«
"LJUDSKA BATCA".