toliko dalje živi, kolikor manj ga človek s hudo, premočno pijačo, ne poliva, kolikor manj je jezi in razuzdanosti pod-veržen. Človek po navadi dalje živi, ki je bolj merzle kot preognjene kervi.
Ogenj je ena naj večjih dobrot božjih. Pri njem kuhamo živež, topimo železo, srebro in zlato, nam daje luč po noči in toploto po zimi. Nam pa tudi premoženje v pepel spremeni, ako ga skerbno ne varujemo, in ognja varnih pohištev ne napravimo. Vsak tedaj, ki si hoče hišo postaviti, naj si priterga, kjer koli je moč, da bo le hiša zidana, z opeko (ceglom) pokrita, in dimnike izpod strehe izpeljane imela. Lesene, s slamo pokrite hiše brez dimnikov, ali le s takimi, ki so pod streho napeljani, so za-stran ognja kaj nevarne.
Kako lesica rake lovii
Lesica je lakomna na rake. Da jih pa dobi, zvito ravna. Vsede se tik vode, kjer rake čuti, in spusti globoko v vodo svoj rep. Raki, ki prilezejo, se lahko popri-jemljejo, ker mislijo kaj hrane dobiti. S čim (kakor hitro) lesica to začuti, naglo rep iz vode potegne in, se masti z revnimi raki.
Kako lesica čebelam med otemlje.
Tudi se rada lesica nad med spravi. Če vloži (hosti> na kakem drevesu čebele zapazi, se bliža luknji, iz ktere in v ktero letajo, ritoma. Čebele jo napadejo, in se na njen rep in kožo posedejo. Kedar misli, da se jih je dosti nabralo, naglo na tla hiti, in se valja po zemlji in bije z repom ob tla, dokler vse zmečka in tako pomori. Enako ravnanje ponavlja, da vse čebele na svoj rep privabi in osmerti. Nato se meda polasti, ki ga zdaj lahko dobi.
Mlado leto na Koroškoslovenskem.
Koroški Slovenci imajo to navado: Na mlado leto,
keđar ljudje iz cerkve pridejo, in hočejo v hišo stopiti) se prisloni tisti, ki je doma za varha ostal, znotraj na vrata, rekoč: Rešite se novega leta, rešite se novega leta!
Ako hoče pred vrati stoječi v hišo priti, mora kaj kratkočasilega povedati, kar mu ravno na misel pride. Ponavadno se vsaki že na potu za to pripravi. Tako je vsaj na Žili.	(Kolo 18420^"
.iiidob «jti'hvoitmq ttg'»јрш 4Üi*iir. du bßiid'ja Y oqiJ Očenas po slovensko, ilirsko in rusovsko.
Po slovensko.
Oče naš, kteri si v nebesih.
Posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi k nam tvoje kraljestvo.
Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako nazein-
Iji-
Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
Odpusti nam naše dolge. SS
Kakor tudi mi od-pušamo našim dolžnikom.
Ne vpelji nas v skušnjavo.,
Temuč nas reši vsega hudega. Amen.
Po ilirsko.
Otče nas, koji jesi na nebesih.
Sveti se ime tvoje.
Pridi kraljestvo tvoje.
Budi volja tvoja, kako na nebu, tako i na zemlji.
Kruli vsakdanji daj nam danas.
I odpusti nam duge naše.
Kako i mi odpustimo dužnikoin našim.
Ne uvedi nas u napast.
Nego izbavi nas iza zla. Amen.
Po rusovsko.
Otce naš, iže jesi na nebeseh.
Da svetise ime tvoje.
Da pridet zarstvije tvoje.
Da budet volja tvoja, jako na nebesi, i na zemli.
""YälUiüH ;isilil 'i*
Hleb naš uasuščij dažd nam dnes.
I ostavi nam dolge naše.
Jako i mi ostavlja-jem dolžnikom našim.
I ne vvedi nas v' iš-kušenije.
No izbavi nas ot lu-kavago. Amen.
mfjül
Kratkočasnica.
[
Neki hlapec je svojega za smert bolnega gospodarja, vedno s prošnjo nadlegoval, da bi se v svojej zadnjej volji tudi njega spomnil. Bolnik se tega že naveliča in reče: Se bodem že tudi tebe spomnil, le tiho bodi. Kmalo potem da gospodar svojo zadnjo voljo spisati in vinerje. Hlapec komaj čaka, da bi zadnjo voljo njegovega mert-
\