Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. TB&cegs ntesecn. Cena }iui ]e oelo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice' nalete 1 gid., za pol leta 60 kr. — Naročnino in dopise tismti dati, plaća za dvoetopno petit-vrsto 8 kr. za ■prejema J. Krajec v Novem mestu.	en^at, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gfospodarske stvari.
£ako z letošnjimi dolenjslilmi vini ravnati.
Strupena rosa zakrivila je letos, da je v Tečiai dolenjskih vinogradov grozdje le slabo dozorelo. Ob Času trgatve smo imeli skoraj nepretrgano deževno vreme; dosti grozdja je pričelo Tsled tega gnjiti, vse se je pa nasrkalo jako rodé. Nasledek vsega tega je bil, da je imel mošt le jako malo sladkora, dosti preveč vode, kisline in beljakorin t sebi. Daljni nasledek tega pa je, da imamo zdaj alkohola (moči, gajeta) kaj malo, vode, kisline in beljakovin pa kaj bogata vina. Ear je, je, hvftla Bogn za to. Toda kdo dvomi nad tem, da se letoSaja vina ne bodo nič kaj pošteno ob-naSala? Gotovo se bodo rada kvarila, ker imajo premalo alkohola (moči), preveč pa vode in beljakovin v sebi. Kislina je koristna, da se vino ohrani, dasi je kaj neprijetna, ako je je preveč. Z umnim ravnanjem se pa díl ohraniti marsi-
katero vino, katero se brez tega gotovo spridi. Prav bode torej, ako se v „Dolenjskih Novicah* tudi o tem nekoliko pomenimo, kako z letošnjimi vini ravnati, da se bodo ohranila in ne pokvarila.
Pred vsem je potrebno, da imamo sode vedno-polne, da jih vsakih osem dni gotovo s zdravo žalijo zalijemo. (Dopisniku, kateri je v zadnjih bDoI. Novicah" nekako porogljivo omenjal ; „kako bodemo sode polne držali, ako pa vina nimamo?'^ tega se vé, da ni potrebno storiti.) Zalivanje je zaradi tega potrebno, da na dnu ne nastaja kan; kajti kan se živi od alkohola. Alkohola revno in zraven Se kanasto vino zgubi pa v kratkem Času vso svojo moč. V nepolnih sodih, se vino tudi kaj močno zveši, posebno alkohola revno. V nepolnih sodih se vino tndi kaj lahko scika.
Toraj vsak kdor ima vino, napolni naj sode do vrha, in zaliva naj jih vsakih osem dni.
Drugič je potrebno, da vino zadostikrat in T pravem času presnamemo, pretočimo. Pre-
Poíllstet
Na vseh svetnikov dan.
Pozna jesen je tii, perje po listnatem drevji je rumeno ; hladni vetrovi igrajo se ž njim, kakor razburkano morjé z ladjami ; narava je pripravljena počitku. Pričakuje le Še bele odeje, pod katero si odpočije. V tem času pa obhaja katoliški svet velik in jako pomenljiv praznik in to je dan vseh svetnikov in pa spomin vernih mrtvih. Pomenljiv je ta dan gotovo za vsacega bivaJca trudapolopga sveta, kajti spominjamo se naših, premnogokrat prezgodaj umrlih sorodnikov, dobrotnikov, znancev in prijateljev.
Uže za rano zjutraj hodi verno ljudstvo v cerkve, ter ta dan bolj pobožno opravlja svoje molitve, spominjaje se, da se tudi njemu enkrat Treaniči :
Dftnes greËen si vesel, Jutri ETon ti îe zapoje, Truplo tvojd bo p«pel.
Danaânji list ima
Ni ga pa tudi Človeka, da bi ga ne presu-nila misel na smrt; ne vzbudile se mu otožne misli pri pogledu na grobovje. Neizprosna smrt odpré grobovje, poravna vse strasti, zakrije vse slavohlepne želje in razkošno sedanjost, tam so vsi enaki! Pri takih In enakih mislih postane Človek gotovo otožen, dela najboljše sklepe, katere pa žalibog premnogokrat niti 24 ur ne spolnnje.
Običajno je, da ta daa naše ljudstvo pokládá vence in razsvetljuje grobovje prerano umrlim jim ljubim. Ta dan se vidi pri obiskovanji grobišč marsikak presunljiv prizor. Tu milo plaka sirota nad grobom prerano umrlim jej roditeljem in z boječim očesom zré v negotovo in truda-polno prihodnjost ; tam zopet vidimo vdovo z nedolžnimi otročiči, katera se spominja lepših dni, ter grenke solze pretaka, ker jej skrbi belijo lase, kako zapuSčeni ubogi mogoče vsak dan preskrbeti nedolžnim otročičem najpotrebneji živež; ubogi nedolžni otroci pa, dasi otožni, vendar nedolžno-radoatDO prižigajo lučice na grobu prerano umrlega očeta. Zopet tam vidimo, kako starikava dve strani priloge.
sneti motamo tIbo rpmČ o božiču, naj bode Že čiBto ali pa ne, Tse jedno. Presneti moramo pa o božiiSu Tino tako, da pride v kar le mogoče veliko dotiko s zrakom. Najboljši je torej, da natakneš na pipo, po kateri Tino iz stda teče torilce, podobno škropilnici rrtnih kangelj, tako da je Tino prisiljeno teči po dostih curkih v pod-staTljeno posodo,
Zakaj pa naj se vino kolikor mogoče Teliko dotika z zrakom? To stori, da se spajajo odvečne beljakovine, katere vino vedao spriditi eku-âajo, s kisikom zraka, vsled tega strdijo, in strjene padejo na dno soda. Pri sledečem presne-manju se pa lahko iz soda spravijo. Vemo, da bode rekel marsikedo, kateri bode te Tratíce Čital : „ako se vino presname zgubi vso moč". No tako govoriti zamore le tisti, kateri stvari boljše ne razumi. Vsak drug umen in skušen kletar pa vé, da je pretočeno vino le kakih 14 dni kaloo in v okusn nekam oslabljeno, po 14 dneh ali k večera štirih tednih se pa zopet popolnoma očisti in okus razodeva nam v njemu zopet prejŠno moč. Kako zamore verdar presnamanje vian moč odvzeti, saj presnamanje vendar čisto nič alkohola iz vina ue Tzame? — Pri prTem presnamanji gré kaj dobro na to paziti, da ne pride čisto nič droži v drugi, popolnoma čisto oprani sod. Po prvem presnetji morajo sodi zopet vedno polni biti.
Pred velikonočjo, najboljši v velikem tednu, presneti moramo vino že v drugič. Zdaj pa že z manjšo dotiko zraka po navadni pipi in brez vsega dodatka. Pred binkoštaimi prazniki pre sneti ga moramo pa v tretjič.
Kdor bode z letošnjim vinom tako ravnal, sme biti prepričan, da se mu ne bode z lepo pokvarilo, posebno boljše ne, in že celo ne, ako je T trgatvi tako ravnal, kakor smo pred trgatvijo T „Dol. Novicah" priporočali. Kdor oe Terjam« naj ostane pri stari navadi, âkodo zapiše naj pa sam sebi za uho.
Se nekaj gré omeniti. Kaj nespametno je, vino v poletuem času v gorkih vinogradskih kletih (zidanicah) puščati. Vsak, kdor ima doma hladno klet, spelje oaj ga pred vročino domu. V gorki kleti, kakoršne se po naših vinogradih nahajajo, spriditi ae mora v poletnem čaau Še močno alkohola bogato vino, kaj bi se ne revčki, kakorĚnih je letos žali Bog dosti.	—c.
Deželni zbor kranjski o trtui uši.
Marljivo BO se lotili naši poslanci dela. Do zdaj so delali največ v voljenih odborih in odsekih. V javnih sejah so se posvetovali do zdaj med drugim obširno o trtni uši, tej grozni nad logi. O tej za Dolenjce tako važni zadevi so sledeče ukrenili:
1. Deželni odbor se pooblaščaje; a) da iz deželnih trtnic in vinogradov brezplačno oddaje ameriške trte (rezanice in vkoreniujene trte) malim neimovitim vinogradnikom, kateri pravilno zasajajo svoje vinograde z ameriškimi trtami, in naj deželni odbor skrbi, da se deželna trsnica na Grmu razširi, b) da takim vinogradnikom dovoljuje darila po 5 do 10 gld. in c) da onim kmetijskim po-družuicam ah občinam, katere pravilno zasajajo poskusne ameriške vinograde, dovoljuje podpore
mati žaluje na grobu prerano umrlega jej sina, edine nade, katero je gojila oa svetu, da jej bode kedaj na starost v pomoč, a neizprosna smrt ga jej je iztrgala iz ljubečega naročja. Veliko pa jih je, kateri daleČ, daleč od svoje domovine počivajo in ni mogoče najbližnjim sorodnikom na njihovem grobu pobožno moliti OČenaŠa — to so hrabri sinovi, kateri so padli v krvavih bitkah, braneč domovino, vero in vladarja.
Obiskal pa je pisatelj teh vrstic tudi nekje na Slovenskem grobišče, ter postal pri lepem spomeniku, v mramorjn mojstersko izklesani zadnji uri; pričalo je vse, da tu počivajo ostanki bogatega, jako bogatega moža in res tudi je tako. Mož, kateri tam počiva, bil je nekdaj zúó bogat. Spoštovali so ga vsi, a le zaradi premoženja. Umrl je, brez žené, brez otrok; premoženje se je razdelilo med daljne sorodnike, katerih mogoče nikedar ni videl in vedel za nje. Grobišče njegovo pa je zapuščeno, polno plevela, ni je roke, katera bi ga odstranila, ni ga človeka, da bi se ga vsaj danes spomnil, in mogoče nI je dnže, da
bi zmolila vsaj en Očenaš danes za njegovo dnŠo. Prijatelji in bogastvo spremilo ga je le do groba, in tako se še dandanes zgodi. Veliko pa je ljudi, kateri le po denarju hrepené; bližnje stiskajo, da zlato na kup nakladajo, sebi strežejo z vsemi sladuosti sveta, za vzvišeni cilj ne storé uič, krščanska ljubezen jim je deveta briga, Pa počasi! odpre se grob in zakrije tudi te; dobrih del ni sebaj vzeti in težak je odgovor pred neskončno pravičnim Sodnikom.
Na veČÉr pa se zbira danes pobožno ljudstvo po cerkvah ter moli pobožno sv. rožni venec, tudi po bornih kočah se to godi ; misliš pa dragi bralec, da to storé bogatini po palačah? O ne, dragi moj ! ti ljudje si mislijo, da se bodo smrti in sodbi odkupili; pa Vsegamogočnl ne dela izbire in tudi njim odbije zadnja ura.
Tebe pa verno slovensko ljudstvo spominjamo danes na grobišči, da tolaži uboge žalujoče le, kar pravi prelepa pesem:
La križ nam a rati goTOri,
Dft lopat Tidao se nad iT«>Âkmi. —
do 50 gld. za vsak tat vinograd, ako meri najmanj 500ot®,
2 Deželnemu odboru ae naroča: a) prositi visoko C. kr. poljedelsko ministerstvo, da tistim neimoviiim vinogradnikom, potem kmetijskim podružnicam ali občinam na Dolenjskem in Notranjskem, katere pravilno zasajajo vinograde z ameriškimi trtami, iz državnih ameriških trtnic in vinogradov brezplačno prepušča potrebne ameriške trte;
b)	naroČiti šolskemu vodstvu na Grmu, da prireja tečaje, v katerih se bodo mladi ljudje uČili saditi in požlahtnjevati ameriške trte.
3, Za troške, kar jih bode pod točko 1. b)
c)	dovoli se znesek 1000 gold, iz dfželnega zaklada in za točko 2 b) pa 200 gold-
K tem prediogom sta govorila poslanca Pfei-fer in Šuklje ter razkrivala žalostno naše stanje in poudarjala premajhno podpor-', katero zoper tr. veliko nadlogo od države dobivamo.
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
Kranjski deželni zbor se je posvetoval do zdaj o raznih raiucih, o kmetijski šoli v Grmu, o plači katehetov, trtni uŠi, o podporah novim Šolskim poslopjem, o užitninskem zakupu itd.
V	Podrapi pri Vipavi je velika zmešnjava. Ta va.3 irca dolgoletne prepire v cerkvenih zadevah; nima namreč lastne fire, marveč spada v bližnji, pol ure oddaljeni Št. Vid. Ker gosposke želji Pod ažanov po lastni fari in po drugih rečeh niso mogle vstreči, storiti so mislili ta aeshšani korak, da bi bili prestopili k drugi veri — staro-Tercem. No, ti možje morajo imeti paČ malo vere, če jo hočejo prodati za pol mernika pšenice, kakor nekdaj Eíňv svoje prvenstvo za skledo leče! — pa kaj bi bilo, ko M vsem vasem po Kranjskem prižlo v glavo, zahtevati svojo faro, ki sn mnogokrat 1 e 20 minut kakor Podražani, ampak po dve uri od fare?!
Veselejso vest imamo baë v cerkvenem obzira poročati iz slovenskega Štajera. Za mariborskega škofa je nćnreč imenovan Štajerski Slovecec, dokt, Mihael Napotnik, uČen in še mlad duhovnik in pisatelj slovenski, ki je bil do zdaj vodja imenitnega duhovniškega semenišča na Dunaji- Iz celega srca vošinao k tema srečo bratom Štajercem.
V	štajerskem deželnem zboru jezé se zlasti celjski nemškutaiji, ker so si ondotni Slovenci priborili večino v okrajnem zastopu in osnovali svojo hranilnico. — V celjskem okrajnem zastopu, 80 zasledili velike goljufije, ktere je menda tajnik storil. — Slovenski poslanec in namestnik deželnega glavarja dr. Rade j t Mariboru je odlikovan z redom železne krone-
V	Koroškem deželnem zboru so se posojilnicam (pa ne slovenskim) podpore uasvetorale-
V	goriškem dež. zboru sta bila v deželni zbor voljena dva Italijana in dva Slovenca-
V	Istri je eicer voljen hrvat S pin či č v deželni odbor, vendar se ondi Slovani in slovanski jezik še zelo prezirajo. Tudi je Čudno, da so precej potrdili vse laške volitve — slovanske še nobene. — V Trstu bodo te dni volitve v mestni zbor. Da bi le srečne bile za slovensko in avstrijsko stranko!
VeKke povodnji so bile t vseb južnih deželah in napravile veliko škode, zlasti na Tirolskem in Koroškem. Tudi na Kranjskem nagaja v spodnjem delu Krka. Ljubljanica je poplavila ljubljansko barje vnovič ter končala setvo. Prebivalci grozno trpé GradaŠica je tudi izstopila ter po Polhovem Gradci in Dobrovi učinila mnogo škode.
Na Hrvatskem so Stivili nekateri poslanci predlog, da bi bila Hrvatska samostalna in se združila z Dalmacijo, Ker je sedanji hrvatski sabor sestavljen iz madjaronov in kimovcev — so predlog za sedaj zavrgli.
Naša vlada in preblagi naš vladar sta na ljubo Ogrom, kat rim je naš cesar kralj, dovolila, da se bode naša armada c e B a r s k a in kraljev* ska imenovala, dozdaj se je zvala namreč le c. kr. Ali bode to pomagalo, da bodo Madjar: nam v resnici prijazni? — Pač ne! Ko bi ělo samo za to besedico, bi jim jo pač privošili — magari, naj si osolé z njo vsako svojo jed! Toda ti ljudje bi se najraje ločili od naše Avstrije ter bili sami svoji. Predrzni so postali tako, da kar běsné zoper vse slovansko. Izvrstnega škofa in Slovana Strossmajerja bi radi vtopili kar v žlici Tode: dotžé ga, da je v gozdih preveč sekal. Hočejo mu vzeti gospodarstvo ter ga izročiti ogrskej vladi Ko bi bil slavni škof dal Ogrom ali pa kar zapravil tiste milijone, katere je dal za dobre namene Hrvatom v korist, bi bil pač dober gospodar — sedaj je slab, ker je narodnjak Slovan
V	Gaiiclji, Bukovini in Sleziji so imeli letos grozno slabo letino. Cesar so ukazali/ naj se dá tem deželam eden milijon podpore. 340.000 zastonj, drugo se bode pa povrnilo brez obresti.
Naš cesar so bili zadnje dneve oa Tirolskem. — Naš nadvojvoda Albrecht pa ie odpotoval na Španjsko, kjer ae sedaj mudi. Spanj-ska kraljica, vdova Kristina, je avstrijska prin-cesinja.
Nemci BO nenasitljivi, kar pregnati hočejo nas Slovence- V Gradcu se je osnovalo društvo, ki hoče nakupovati slovenske grunte ter jih dajati trdim Nemcem. Pazimo, glejmo, da ostanemo, kar smo po boâjih in natomih zakonih — Slovenci !
Kaj Je novega po iirokem svetu?
NemSki cesar je s cesarico potoval na Laško, oViatat laškega kralja. Od tod ae je podal v Atene, kjer je bila poroka grákega kraljeviča s sestro nemškega cesarja. PriSio je tjebaj toliko visoke gospode pri tej priliki, kakor poprej gotovo še nikdar ne. — Iz Aten pojde nemški cesar v Carigrad k tarškemu saltano Bog vé kaj namerava? Sploh je videti, da zadaji čas Nemci kaj segajo s svojim vplivom doli na jug.
Na Portugalskem je umrl kralj, sledi mu na prestolu sin Karol L
Bolgarski knez Ferdinand potoval je po Evropi. Nekateri pravijo, da je iskal neveste — drugi, da denarja t Morda obojega.
Evropski mir se utegne ohraniti; vsaj mo-goèna severna soseda, Nemec in Kus sta bila prijazna med seboj, ko sta se bila sešla — tako se piše. Znana reč pa je, da imajo nekateri ljudje jezik zato, da govoré kar ni res — drugi pa peresa, da piěejo, česar sami ne verjamejo.
Črnogorski knez Nikita je prepotoval svojo aaalo državico. Prepričal se je, kako grozna lakota tare deželo. Dobil je podporo in tolažbo — pa pravijo, da je vse premalo. Črnogorci se izseljujejo iz svojih kamnitih gor i 500 jih je uže odálo v Srbijo.
Piše se uam:
Iz Novega mesta. — Poizvedeli smo, da namerava tak. „Sokol" prirediti tudi letos „Miklavžev večer,** kateri je sam ob sebi jako zanimiv in kratkoíaaen; povedati pa nam je, da je ves čisti dohodek letošnjega tega večera namenjen ubogim šolarjem, kar je v istini lepa in blaga misel „Sokolovega" odbora. Želeti je le, da ee kolikor mogoče dobro obnese, seveda, glavna stvar fia&ncijelno dobro. Do dobrega smo preverjeni, da se bodo naši meSčanje in tudi oko-iičanje zanimali za ta večer in pripomogli do za-željenega vspeha.
Nekaj pa nam je temu vsemu še dostaviti — in to je, da se pri tej priliki spominjamo na nekedanje običajno, takorekoč obdarovanje uboge naâe šolske mladine po blagih gospeb in gospicab. Pred nekaj leti je bilo to obdarovanje navadno, a zaspalo je. Vrsticam tem pa je namen, zopet vzbuditi to lepo navado in blage naše gospe in gospice opomniti in jim v spomin poklicati to blago samarijansko delo. Naprej vemo, da bodo pri nekaterih našle naše vrstice oporekovalce. Češ, da se vedno „berači' in „prosjači" ; a preverjen naj bode vsakedo, posebno pa nešni-rahločuteči spol, da ravno to delo ljubezni do naših malih nedolžnih otročičev je v istini blag, vzvišen namen in naj se nobena dama in gospica,
katerim je VsegamogoČni naklonil iepSe tukajšnje življenje, ne izgovarja in ne odteguje kaj žrtvovati v podporo brezskrbne in po nedolžno trpeče mladine. Pomisliti nam je, da je letos bila slaba letina in vsled nje nastaja tudi bolj občutljiva draginja ; leto povsem deževno in kdo vé — kako ostra bode zima, o ta neizprosna zima! katera najbolj stiska nboge ljudi, ki nemajo niti za naj-potrebno hrano, kje še le potrebno obuvalo in obleko, da človeka varuje strupenega prehlajenja in dolgih bolezni 1 (in ravno tega jako občuti uboga mladež). Da tega gorjé ne poznajo srečni ljudje, kateri se po gorkih sobah sprehajajo, dobro in fino oblačijo, je gola istina, in ravno take naj podvÍ2a ta dopis, da hlagovolé v žep seči in se spominjati na našo nadepolno, ubogo in nedolžno mladež!	~r.
Iz Kostanjevice. — Letošnja mokra jesen dela kmetom gotovo povsodi maogo skrbi, ker ne morejo jesenske setve pravočasao dovrSlti. Po ravnini ob Krki je pa vedno deževje napravilo kmetom poleg skrbi za setev Še prav veliko škode pri ajdi in drugih jesenskih pridelkih. Prve dni meseca oktobra je bila Krka zopet poplavila veliko polja, posebno v šentjernejaki občini, kakor tudi T koatanjeviŠki. Nekaj ajde in prosa je bilo po njivah v stavkih ; to je voda odnesla, kar jo je bilo pa nepožete, jo je pa otresla, da je ostala sama ajdovica ; še ta je ležala povaljena v blati. Repa, korenje in krompir, kar ga je bilo pod vodo, pa gnije, da zopet ni kaj spraviti. Slišati je bilo, da je nekdo visoki c. kr. vladi sporočal, da ni res, da bi Krka toliko škode napravila, kakor je naš vrli poslanec, g. prof. Šuklje poročal. Ko bi bil tisti gospod prišel ob tej po-vodnji ogledat polje med Kostanjevico in Belo-cerkvijo, moral bi bil priznati, da je gospod poslanec še premalo opisal škodo, katero provzro-čuje po tukajšnji nižavi redno vsako leto, posebno kadar oblati lepe travnike malo pred košnjo. Kdor ne vidi ali neče videti škode, ki jo Krka tukaj provzročuje, mora imeti pač čudne pojme o kmetijstvu. Ali mar to ni škoda, če voda nek-kaj najrodovitnejSe polje okoli Drame tako za-tapija, da se več obdelovati ne more, da žabe regljajo, koder bi lahko najlepša pšenica zorela? Tukajšnjim kmetom je res obupati. Od ene strani mu pustoši vinograde trtna uš, od druge mu kvari grozdje, kar bi se ga še pridelalo, strupena rosa, a poljske pridelke mu apriduje povodenj. ~ Kakor da bi teh nadlog še ne bilo dosti, mori še rudečica prešiče. C. kr. okrajno glavarstvo si sicer prizadeva to bolezen zatreti, a bo težko kaj opravilo, ker ga županstva navadno ne slušajo in ne podpirajo. Ako se proti vnemamim občinskim uradom ne bo bolj strogo postopalo, bo kmali po nekaterih vaseh presičja reja nemogoča.
Prava Vaselina,
níijíinljiu masi za utnje i) koHÍtuftdh posodah po '/), '/j, l.'in 3 klfjr. skupaj, po 60 kr. kl(|r,, ti Irsemh íMjah dui-etii pa 40 kr. Poštnina in kosUareka nosoda se pa-scbej saraiuni.
Ravno tu se dobi novo Iznajdcni:
Kladkorni izvleček (Zuclterexlrakt).
300k>-trt tiadkfjii in CífwjU hd-or niimdni slartkof od zdravnikov ztt. najgdr 'eejí* in nnjhnljif (yripiignanv Cisii beU pruh zti v]i9raho /ri Iřuri, ňy«, mocíiatih jťtíHih, i'> ' posladkovny'ii i^ina itd. l. zmlfrk vríja 50 kr. roíiljajo prúti lo^incmu pnv^e.iju
» [ir,2-ij Bratje Wakonigfh
H	Hftdoee in-i ZitlfttiEiiii inustn (Ht'.-inbi-iiik).
Važno z;i zveste ntaro posle.
v Bíeuti bí, dá BO zvesti in dolgo pri onom in idtein (roHpodarji uluř.eíi v""'' Tolitu podpiira kmetovalftu, ukrenil je podpisani giaTiii odbor t iipodhajo »ínžtni.iDĚomu stnua nft kruotili obdarovati nekaj Kvuslili, inslužnih i« dalgo pri enem gospodarji sluïbiijoiîih poMlnv.
"V U numen razpisuje podpisani odbor
darila po 10 goldinarjev
tistim poslom, ki na iïV;ainJo, da aluiijn najmanj 15 loi pvi eni in i»ti hisi, ki so peM h kmotijntTom,
1'roSnjo jo vloiiti pri poiipigaacni odboru do 1. 'lopoin-bra t. I. Vsak» pr-jSnjft mora biti pot.rjeiia od dninaSpga go-spftdn iupnika in ůd î.upHndtva, Darila so bodo priznjiia o božiču in, fifl t)D<lo priliki, tudi flloTusno izrodila.
UljiidiO pođpisHni odtioř proai pray prijavno vse ono, katerim bo taki posli Zi.ani, naj jih tift ia rSzgJos opozoro ter jim poniBgfijo malo proinjo sostaviti ali pa da jo namosto njih narede.
Glavol odbnr c. kr. kmetijske drulibe kraitisko, V Ljiibljdni, dita 7. oktobra 1889.
Ivan Murnik, prodnednik.
Gustav Pire, tajmk.
Toziv krajijskim gospodarjem, ki se pcCaJo s prašićjo rejo.
Podpisani odbor je ukrenil t seji dno Î. t. m. vati tudi praSiÈjo rojo, in siooi hoča udomačiti boljie praiiôje pleme. Valed tega ukrepa bode oddajal
plemenske mtadîËa jorkitirskega plamena
s ňledeiíiiii pogoji;
1, Pra^ićki Bfl bodo oddajali po dva, tri in morda tudi po Štiri raeseoe atari, in iicer kakurSnili bodo dobivati.
a. Cena piaSiÈkom bodo tolinoftrat po 3 fld., po kolikor mesewT bodo itari, to je polovico cene, kajti odbor mora pla-iovftti po 6 do Ï gldi za vsak mesec nturonti.
3. Oddajali so bodo sami merjasci ali pa s svinjami vred, 0ftm6 B vin je ne bodo dobiti.
i. Kdor bode dobil prašiče, moral »e bo zavexatí i
a)	da ga bode obdržal la pleme dokler bo «posoben;
b)	da Wle uannauil podpisanemu odboru, kadar bode pra-áitia «ehal roditi;
c)	da bode mrjaaet puSal tudi k svinjam bližnjih gospodarjev, kolikor kaJe iimaa praiiifja reja, in da bode doti6no pristojbino 7.nif-al za tivinje, ki so udov kmetijske dru-ibe kraujakc.
Tisti gospodarji, ki ïele imeti takih plemenskih praĚi-íkov z gwi uBvedeiiiuii pfgoji, vloie naj proMsje
do 15. novemlira t. I.
hnřejo
pri podpisanem odboru ter naj doloiuo povedo, ali Kumo merjasca ali tudi svinjo.
Opomba: Jurksirtiko pleme ima te prednosti, daje zelo rodovitno, dá hitro raste, da jo kmalu sposobno la pleme, da se izvrstno debeli, ni izbirčno krmo ter postanr takn težko, kairor nikdar domaňi praiiii. Te prednosti pottaío pa le, 6e o v snainom iii nuhom hlovu, ki ni pft zimi pcemrKol in po d.i no pretopul. Kdor nima takega hleva in kdor no skrbi ia snago prašiůem, naj rajSi no poskuři s jorksirskimi pražiii.
filavnl odbor c. kr. kinetijeke družba kranjake.
V Ljubjjani, dne 7. oktobra IHSa.
Ivan Murnik s. r., predsednik.
Gustav PIro s. >., tajnik.
frav Inm in íolirEia \mïm ssa .
Miha Lavrić, organist v Šmihslu pri Žužemberku.
20 toduov starega pr.)daj3
lí5it—1]
XZJAVÂ.
Posvoji neprevidnosti nÎBem v pretećencm lotu zavaroval žetve, vseh gospo-darnkib reéi in živine. Veákrat sem aliáal od raJinih posestnikov io tudi v Časnikih sem bral, da je domača, c. kr. privilegirana avstrijska zavarovalnica ,,DONAU" na Dunaju posebno imenitno in varno društvo, tako da som letos, ko je glavni aj^ent v Ueloven, HeupUtx gosp. Ferdinand Morre pri meni bil iu me je vnovič opoaoril na veliko važnost zavarovanja proti ognju, 'Mvp, gospodarskih reôi iu živine, rad pristopil k xavaro-valniei „DOHAU". Kako doino da je Io bilo, videlo se je l. septembra t. 1. Grozna nevihta v tej noči je ua raznih uiostih po blisku povzročila ogenj m tudi moje posestvo uničil je veiik požar. Pa moja nesreča tii iako huda, ker jo zavarovalnica „DONAU" škodo po ognju točno in hitro izplačala, tako, da »i štejem v dolžnost, to imenitno domačo za va ro val ni «o očitno najlopleje priporočati in vdem poscstnikonj svetovati^ naj ae ne bojijo malih stroSkov in naj ne samo poslopja, temveč tudi živino, gospodarsko in hispo orodji) in celo žetvo Kavarujejo.
Linsenherg pri Slov. sv. Mihaelu v septembru 1889.
Josip Kersche, 1. r.
Josip Karpf, 1. r., priča.	Jakob Scheriau, 1. r., priča.
Pi-avnost podpisov in /.adržaja potrjuje.
ŽiipanstTO Slov. sv, Miliael
Il47j	dnć 2H. septembra 1889.
Moriti, i. r.
[H£ř-í]	Ilustrován
NÁRODÍíl KOLEBAH
za leto 1800. Uredil, izdal in z&loXil Dragotíl Hribar.
Dobiva te t ,.Národní TIskarni" in t bul vam ali J, Uioji-tinije^i ia H. tierter-jevi t Ljubljani. Naroča b« pa lahko T TSoh bukTariiftli.
= Cena 45 kr., po poŠti 50 kr. =
Taebina : Popoten koleílnrij, kr.]e<lar, kateremu bo prido-jana tudi »lovansta imena, in nerkveoi koledar. H^adalje: Oonualogija cesarsko hiSe Scdajni vladarji orropflki. Voj-Todina Kranjsko: Vsi deželni zasiopi, deželni odborniki, dtiolni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd, SploSiio dclo£b«i c, kr. poiito. Br/o-jaTni eenik, LestTiea ib pristojbina kolekoT. Sejmi na Kranjskem, — Zabavni del: NaSi KaHl^ini mož,jo. Koija pota Siovcncev. Y noîi Rusalk. Oglod po svetu: Dogodki v Brbiji. Raigtava v Parizu. Boulanger. Orijental-ska îaloznioa itd. SmeSnico- — Naznanila.
Sveže dobro mleko
se dobi Tsabi da« v vsalci množini po 10 Jtr. hohal v poštnem poslopji I. nadst.


SPPRATIKOIS
za leto 1890 prodaja J. KKAJEC v Rndolfovein.


1Ï


avstro-francosko zavarovalno društvo zoper elementarne škode in nezgode
na Dtmaji.
Glavni zastop za Štajerska, Koroško in Kranjsko v Gradci.
»ti, da smo zvezo z našim podom Jo&lpotn Proaenc-Bm
prijaznim potom izrneili ter
P, n.
Usojamo ee DazuaD glaTnim zastopnikom g08 vaied sklenjenih transakcij poslovanjo glavnemu zastopniku ces kralj. prlv. zavarovalnega druitva „Avstrijski Pfaônix" goBpodn Josipu Prhauc-u Izročili.
Vsa uplacila naj ne kakor do sedaj pri zastopu V Selenburgovih ulicah it. 3 odrajtajejo in ravao tu bodo BC dajala radovoljoo vna na aavarovanje uîoueOa pojas utla.
z odiiíníni «poiitovaiijeœ
Glavni zastop v Gradci
za étaijersko, Koroško in Kranjsko
„i^ïMB®"
avstro-francoskega zavaroAalnega društva zoper elementarne škode in nezgode.
C. kr. priv. zavarovalno društvo
„Avstrijski Phânix"
na Dunajů C. kr. priv, zavarovalno drnŠtvo
„Avstrijski PhSnlx"
za življenje na Dunaji.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko vr Gradci.
p. n.
Usojamo sc naznanjati, da hdio izvršenje onih pri izvanrednom zborovanji naših delničarjev in delničarjev „AZIENDE", avstrn-franeoskega zavarovalnega drnstva zoper elementarne šktide in nezgode, sklenjene transakcije v Liubljani glavni zastop osnovali in našim glavnim zastopnikom gospoda Josipa Perhauc a imenovali.
Pisarna nahaja se v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah Št, 3. kjer .^e bodo vsa njilačila odrajtovaJaj zavarovalne ponudbe vsprejemalo in na zavarovanja slonela pojasnila radovoljno dajala.
Z odliÊDÎm «pofitovnnjam
Generalni zastop v Gradci
za Štajersko, Koroško in Kranjsko
C. kr. priv. zavarovalnega društva
„Avstrijski Phônix"
na Dunaji
in
C. kr. priv. zavarovalnega druStva
„Avstrijski PhoaiiE"
za življenje na Dunaji.
Pojasnilo.
Tem potom javljam, da sem zvezo z „Aztendo" valed sklenjenih trau^íakcij reHsiiůno po prijaznosti razrušil , ter prosim v imenovani zavod oziroma v „I'V-niktia^ neomejeno tinto «aupanje staviti, katerega 3»-flluži in katerega je p. t. občinstvo imelo za Ďasa mojega poslovanja.
[151]	Z odliliiiiB «^Fu Sto vanjam
Jos. Prosenc.
Ijjnbljana, dno 23. oktobra 1889.
giP" Služba orgaiiista
ao takoj odda pri fart Pothimielj 7ia Jielohranjskcm. Oglaabft sprejema ir.rkveno jHv.figJojmstoo do 15. ïio-ve^tibra L L kjer se tndi izvedo pogoji in piaťía.
Ker radi naglega odpotovanja vHkoijo Loko ue morem posloviti so od vsib p n. prijateljev in znancev, posiovljam se tam potom najprisrčuiše. Hvala ifelika za velike dokaze odkritosrčno naklonjenosti krš£an.Hke Z Bogomt
[164]	Karoi Lapajne,
iSui-nilt v jiokoju.
Va V ta vas, 2Ô. oktobra 1889.
řfovomesto, — Matisoil J. Krajše.
Naj bo dosti o nadlogah, povedati moram že kaj druzega. Komaj se je Toda nekoliko vtekla, našli so orožniki t krakovskem gozdu pri Ko-privnikc mrtvo žensko. Bila je stara, nekoliko zmeSana ženica iz Tomažje vasi, ki je v gojzd zablodila in tam od alaboati umrla, — V tukaj-Žnjem zaporu c. kr. okrajne sodnije pa je umrl glasoviti tat Jamoik ; pravijo, da se je z mišnico sam otroval, ko je videl, da orožniku ve£ uiti ne bo mogel. Sebi ni ravno dobro storil, a ljudem je pa jako netregel, da je šel, od koder ga več ne bo nazaj.
Bralcem „Dol. Novic" je znano, da smo letos osnovali za kostanjevižki soda. okraj novo podružnico C. kr. hmetiške družbe. S prvega nas je bilo malo udov, a ètevilo vedao naražča in če bo šlo tako naprej bomo po Števila udov kmalu prekosili, že jo že nismo, marsikatero staro podružnico. Ko bi vsak dosedanji ud pridobil le Še enega, potem bi se dalo že kaj koristnega storiti za uaSe gospodarstvo. A ti, ki jim je Bog dal s pomočjo revnih kmetov napolniti si moŠnjice, ti nimajo srca, da bi podpirali prekoristni gospodarski zavod; marsikateri, ki bi rad kaj storil, pa ne more. Sklenili smo bili pri prvem občnem zboru prositi podpore za napravo malih izglednih vinogradov v koatanjeviški, šentjernejski, sveto-križki in velikodolinski obSini — v vsaki po enega. Slavni deželni odbor je podružnično prošnjo Tslilal ter nam obljubil 200 gld. Slava mu! Res je 200 gld. malo, a več tuđi prosili nismo. Za prvi začetek bo že. Sklenili smo bili pa tudi, da bo podružnica večkrat sklicevala gospodarje k gospodarskim posvetovanjem in da se bo pri taki priliki kaj koristnega razlagalo. Ta sklep se žali-bog do sedaj §e ni zvršil. Zakaj ne? — To gotovo še sam predsednik ne vé. Ako hoče podrnž-nica kmetijstvu koristiti, ne smé nje odbor rok križem držati. Kmetijške podružnice imajo biti kmetom vedno vzgled delavnosti ; vsacega njenega uda dolžnost je skrbeti, da društvo doseže imenitni svoj namen. Torej hajdi na delo! ne dremati ! drugače nas ho zalila in potopila Krka, ali pozobale nši, ali pa usušila strupena rosa z vinogradi vred.
Iz Metlike. — V nedeljo 20. okt. počastil nas je kapelnik meščanske godbe iz Rudolfovega gosp. Langer, ter priredil skupno z metliško mestno godbo koncert v tukajšnji gostilni „pri Kroni". G. kapelnik znan je bil že poprej mnogim metličauom kot izboren muzikus, zato je tuđi lahko uvideti, da je bil salon prenapolnjen poslušalcev, kateri bo občudovali g. Laogerja spretnost na rogu in na citrah. Po vsacemn komadu žel je veliko priznanja, posebno je krasnemu spolu agttjalo sviranje na citrah, kojim g. kapelnik naj-JMilejše glasoveizjema. Bilo bi pa brezobzirno, ako
bi pozabili omeniti, da je tadi domača naša godb» izvrstno rešila avojo nalogo ter si priučila veè novih komadov za ta večer, in nas z njimi iznenadila.
Iz Radeč. — Dolgo časa se že ni bralo nič od našega prijetnega kraja, iz Radeč. Pretečem mesec imeli smo volitev občinskega predsednika ali župana. Razdelili smo se na dve stranke, desno in levo. Leva strank» trudila se je n» vso moč z obetanjem boljših razmer, da bi le mi dobili pri volitvi zastavo zmage. Obetalo se je da bode potem takoj most čez Savo in občinskih doklad ne bode, ker občinska blagajnica je že precej premožna in se bode iz te potrebno plačevalo in tako bode občanom veliko zlajšano. Nekateri možje so tem priliznenim besedam res verjeli in dobili smo dva moža od desne na našo stran. Sedaj smo na konja in pili smo od nedelje do nedelje na medvedovo kožo, kakor pravijo. Dan volitve pride. Nakupimo si smodnika ter nabijemo „možnarje" ia sodček polen dobrega „cvička" ovenčamo ter ga posadimo na mizo v krčmi g. Z. misleči: „tukaj le ga bomo, ko bo enkrat naša pura". Sedaj se podamo v občinsko pisarno k volitvi. Neka mrzlota nas spreleti po naših kosteh, ko se je takoj videlo, da „pura" ni naša ampak „pura" je desne mirno se obuašajoče stranke, ter ima medveda in kožo in zastavo zmage v svoji oblasti. Voljen županom je bil namreS že v četrtokrat g. Fr. Juvančič; svetovalcem pa gospodje: Jan. Plazar, Ignac Wetz, Janez TrepeČnik, Jože Vogel, Anton Klembas ia Anton Sotlar, tedaj nobeden naših. Jezno se zgubimo drug za drugim iz pisarne, med tem ko gí vrli voljeni možaki roke podajajo in v navzočnosti gospoda okrajnega glavama obljubujejo le za blagor občine in cesarja delovati.
Iz kamnišice okolice. ~ Zasedli so naSi poslanci prostore v deželni zbornici. Čnli in brali smo o mnogovrstaih predmetih, katere bodo razpravljali. Zato jih nočemo Še jedenkrát tukaj naštevati. Toliko bodi omenjeno, da ako se vse to vresniči, kar je visoka deželna vlada predložila in kar je predložil slavni deželni odbor, — bode za nas kmete, oziroma davkoplačevalce neizmerno breme. Le pomislimo nekoliko na sedanje Žalostno stanje naše. Toča, povodenj, suša in drage vremenske nezgode doprinašajo nam toliko škodo, da bi nam bilo kmalo obupati. Ali kaj nam pomaga tarnanje! To so le prazne besede s katerimi se ne da prav nič pomagati. Dela se je treba poprijeti, bodisi posamič ali pa po gesla presvitlega vladarja našega, to je skupno.
Možje, ki ste davkoplačevalci, kateri veste a kako požrtovalnostjo ai odtrgamo kmetje denar, da poplačamo zahtevane cesarske davke, priskočimo na pomoč obSinskim potrebam, da oblečemo
sebe in svojo družino itd. — bodete li nemi k vsemu, kar se hoče sklepati v slavni deželni zbornici? Bodete li molčali k tema, da se toliko ogromno število tiaořakov obesi zopet na obremenjena ramena nasa?
Kaj pa, ko bi slavna zbornica « nekaterimi načrti za par let počakala. Saj mecda niso vsi načrti tako neobhodno potrebni? Postavim Ijnb-Ijansko gledališče? Ga mora dežela li precej začeti staviti? Ne zadostuje Se par let, recimo deset let; ljubljanska čitalnic», kjer ae z dramatičnimi predstavami kratkočasi mestna gospoda. Deželani, kateri bi gotovo največ morali šteti za oovo glE^ališče nimamo prav nobenega baska od njega, kajti oni kmet, kateri se hod] v gledališče likati in omikovati je gotovo jako redeli.
Še nekaj ! Županje in odborniki posameznih okrajev naj Bemudoma pošljejo svojemu zastopnika v deželnem zbora pismeno proânjo, da on, kot zastopnik davkoplačevalcev dotičnega okraja glasuje Koper prevelike potroske za reči, kî se dajo odložiti v sedanjih žalostnih časih. Mislimo, da si bodemo tem potom le nekaj pridobiti. Ako se podvizajo vsi veljavni možje posameznih okrajev, nemara ne bode prepozno. To bode opravičena tirjatev nařa, katera se gotovo ne smé prezirati in meni niČ, tebi nič vreči v koŠ.
Op. vredn. Sprejeli smo dopis, ker smo te misli, da je popolnoma prav, ako se razodevajo različne željé in misli našega naroda.
Nagy Szlabss. — Tudi jaz želim, da bi preljubljene „DoL Novice" mojemu dopisu prostorček dovolile. Bivam sedaj tu na gorenjem Ogerskciis v vasi Nagy Szlabos med samimi Slovenci, menj čitajo, kakor na Kranjskem. Dné 13. okt. bila je pri nas žegnanska nedelja. Zgodila efc je pa nesreča med možom po imenu Jan. Ffcleszki, iz ïasi Rokfftlba, 25 let staremu in 17letuiDi dekletom Marijo Vicjan iz nase vagi. Ko je bil F. vojaščine prost, snubil je imenovano dekle, stariši pa mu je niso hoteli dati. Pol leta na to, aiest ca maja letos, poročil se je F. z neko drugo — s katero pa ■ ni živel zadovoljno. Sanjaril je vedno za prvim dekletom. Ob žegnanju imajo tu navado, da igra ciganska godba, iantje in dekkta pa plešejo od nedelje do torka. Taka je bila tudi tukaj. Plesala je tudi Marija Vicijan — in plesal .Čardaš" tudi Janez Fekszi. Zmešala ae mu je pamet iz obnpnosti — in ustrelil je najprej Marijo Vicijan in potem pa Še sebe. — Grozna je bila žalost ubogih stariSev in sestre ustreljene Marije. Pogreb obeb je bil lep, moža BO nosile dekleta, dekleta pa fantje; zapeli so jima slovenske žalostinke; govor na pokopališči je imel evangeljski duhoven, ter so pokopali oba v jedno jamo. Ljudstvo je bilo jako žalostno, ker sta bila oba priljubljesa.
Domaće vesti.
(Premembe pri č. duhovnikih.) Župnikom v Smledniku imenovan je gospod Janez Karlin, doslej župnik v Dobrničah.
(Premembe pri učiteljstvu.) Gospodična D o na ti, učiteljica na Č&težu ob Savi, je šla v Radeče, kjer je gospodična Andolšek stopila v pokoj ; na Mirni je postala učiteljica gospodičina Sajovic.
(Nov advokat v Novem mestu.) Gospod dr. J. Šegula, narodni odvetnik v Celovci, je naznanil, da se preseli v líovomesto.
(„Sokolov j ourfiï") bode Martinovo nedeljo 10. nov. „pn Branerju". Spored bode obsegal, petje, žaljivo igro in diuge zabavne točke. Začetek je ob 7, uri zvečer, vstop prost, gostje dobro došH. Reditelji večera so gg. : Preveč, Virant in Sakser,
(Prememba posestva.) Nekdanjo Ma-rinovo hišo, sedaj Razpetovo, kupil je naš narodni trgovec g. Pao z ar.
(Javna preskašnja) učencev deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu bila je zadnji pondeljek dopoldné. Deželnega odbora zastopnik bil je pri tej priliki gospod deželni glavar sam, ki je prišel v spremstvu dež. poslanca gosp Višnjikarja, Preskasnje vdeležila se je tudi odlična gospoda iz Novegameata in okolice, med ^ drugimi gg. ; mil. proSt, gimnazijski ravnatelj, okrajni komisar itd. Učenci odgovarjali so kaj ^ dobro iz različnih predmetov kmetijske stroke takó, da 60 gg. vodja in učitelji zavoda lahko veseli lepih YSpehov. Vsak navzoč pa se je labko prepričal, kako potrebno in koristno je kmetovalcu daadanfs obiskovati kmetijsko šolo, če hoče napredovati. Po končam preskušnji, ki je trajala Čez poldan, razdelil je gospod deželni glavar s primernim nagovorom spričala učencev, zahvalil ae gg učiteljem zavoda za obilen trud kakor tudi vaem navzočim — unetim za kmetijski napredek.
(Redka prikazen) so pač vijolice o sv. Lnkežu, našle so jih tukajšnje gospice na ^ Strmem bregu poleg meata. — Ravno tako redko je naslednje: Gosp. Vertačič tukaj, je letošnjo spomlad na svoje dvorišče zasadil jabolko, kateremu je pa poletu vae perje odpadlo ; kmalu p» je zopet ozeleuelo in cvetelo, sedaj visi na drevescu sedem lepih jabolk, kateri se vé ne bodo več dozoreli.
(Bralno društvo Kostanje vi žko) priredi tekom letošnjega leta še sledeče zabavne večere: Dne 9. novembra zabavni večer s tombolo; . 30. novembra „Preširnov večer" in 31. decembra „Silvestrov večer" s šaljivo loterijo. Začetek vselej ob 7. uri. Poleg tega prireja bralno društvo v svojih društvenih prostorih vsako nedeljo n» ,
Tečer .jour fixe". Začetek istih ob 6. uri. K obilni udeležbi vabi uljudno	Odbor.
(V Krškem) je nova cerkev na pokopališči, katero zida ondotca velika dobrotnica, gospa Josipina Hočevar, že pod streho. Ta blaga gospa bode razširila in olepšala pokopališče sploh, za kar je lepe in velike svote odměnila, — Poseben odbor meščanov nabira darove za Hočevarjev spomenik.
(V BoŠtanju) je izvoljen za župana g. A. Drnaelj; svetovalci so gg.: A. Planinec, Papež, Brcé in Marolt.
(Treščilo) je v noČi od 29. na 30. okt. v nek kozolec v Bučni vasi pri Novem mestu ter je pogorel. Bil je to noČ hud naliv z bliskom in treskom.
(Družba sv, Mohorai začela je razpošiljati svoje knjige za leto 1890. Te knjige so: 1. Koledar. Vsebina: Ti očeta do praga, sin tebe čez prag. Povest, Spisal dr, J. Vošajak. — Slabi časi. Pesem, J. Lebau. — Trst, (2 mnogimi podobami.) — Znojilčevega Marka božja pot. Povest, Spisal Janko Krsnik. — Mihael Debelak, Kazgled po katoliških misijonih. — Kmetijske šole. — Odpisovanje zemtjiékejça davka zarad elementarne škode. — Dva sovražnika naše ds ce, — Slovenski poslanci v državnem zboru. — Razgled po svetu. — Imenik, — 2 Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Joaip Staré, Xni. snopič, — 3 Fizika ali nauk o prirodi 3 posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu. Spisal Henrik Schreiner, c. kr. profesor, 4. Slovenske Večernice za poak in kratek Čas. Tri in štirideset zvezek. — 5, Živlienje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv, evangelistov. Spisal ivati Skuhala, 6. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa. Popisal Janez Volčič.
(Zoper strupeno roso) je v resnici dobro z vicrijolom škropiti. Letos je to sicer malo kdo Še storil, a kdor se tega dela ni vstrašil, bil je dobro poplačan. V Krškem je storil to g. V. Pfeifer, v Božtanjn g. Drmelj; pasta tudi dobila oba gospoda veliko in dobro dozorelega grozdja. Kako se je pa mnogim drugim dolenjskim vinogradnikom letos zgodilo, tega ni treba pripovedovati.
(Brezvesten agent) zavarovalne družbe je bil lani v neki vasi blizo Kostai^jevice, Pregovoril je revnega kmeta, da se je zavaroval pri njegovi družbi, Čeravno je bil že pri drugem društvu na več let zavarovan. Obljubil je bornemu kmetu, da bode že on ga odpisal pri prejšnjem društvu. Siromak kmet zavezal se je še pri njem na 10 let, a od starega pa tudi prej odstopiti ne more, dokler neki hranilnici dolžnih 300 gld, ne
povrne. Kje naj revež vzame denar? Še za sol in zabelo ga nima.
(Za IV. letno zasedanje porotnih razprav vRudolfovem), ki se pričnó 18, novembra t izžrebani eo naaledni gg. glavni porotniki: Gerbec Jos., pos. iz Metlike; SmoliČ Fr., pos, v Spod. Praprečah; Svoboda Jan., pos, iz Čateža^ Mušič Mih., pos. iz Dragatuša; Jerman Jos,, gost. iz Črnomlja; Můller Jak., pDsest. is Like; Jntraš Fr., posest, iz Metlike; Kamenšek Mart., oskrbnik kom. nem. vit. reda iz Metlike; Wertin Mat.j poa. iz Dobllč; Pečavar Anđr.. pos. iz Stare žage ; Čerček Miha, pos. iz Dolenjega križa; Bajnk Jure, pos. iz Božakc^ega; Sirajnar Aat., po3. iz Lnkovka; Bognar L>vro, pos. iz Nemške vasi; Majzelj Fr,, posest, iz Belecerkve; Lindič Igo,, pos. iz Strelaca; Smnk Mat,^ pos, iz TnŠendoia; Pavlin Fr., pos. iz Prisřtvť'; Dre-melj Ant,, pos. iz Petrušnevasj ; Loveius Ant.^ pos. iz Belecerkve; Oaiahen Mih., trp ií Deđeo dola; Burger Jak., pos. iz Polic«; Wutscher Ig,, pos, iz Dolenje Brezovice; Klobučar Jure, pos. iz Lahinja; iîustin Fr,, pos. iz Metlike; Leitgeb Vin,, pek iz Črnomlja; Hííferle Jak., pos. iz Po-ijan; Verbovink Vin., trg, iz Trebiijrga; Dular Jan,, pos. is Rodne; Bevc Ant,, postí it. iz Belecerkve; BnČar Jos., pos. iz SentJemei^, Podboj Fr, pos iz Ribnice; Kaferle Ivaa, pos. iz Občine; Stet-niša Jože, pos. iz Toplic; Ksferle Jože, pos, iz Žabjeka; Gnidovec Jtíro., pos iz Ajdo-vice. — tiadome^tni porotniki: Jenič Al, poaeat, iz Rudolfovega; Goreiic Fr., posest, iz Ct^Htiice; Kovač Fr., po3. tz Radolfovega ; Peaco Jan , pos. iz Črinosnice; Koprivšek Leop,, c. k. orof. v Rn-dolfovem; Brežnik Fr., c. k. prof. v Rad>)ifovem; Bartel Jos, pos. iz Mirnepeči; Klemni^č Jan,, pos. iz Hrušice; Mogolič Jos., pos. îk Kudolfovega.
(Za bolnika v Regerči vasi) darovali so: Neimenovan 50 kr., gospa K. D. v T. vdova 50 kr. in Filip Jež, mizar 20 kr.
Razne vesti.
(Jud in red želei neg» križa,) Nekoô jo pokojni cesar Viljem I, naročil Biamarka, da odli-knje vojaka Juda z redom ićelczDega ki-iža prve vrsto za isreine zaslnge na bojišči. HUaiark ga }e vprašal, kaj bi raji. sto tolarjev aH pa križ. Vojak pa praša kneza, koliko da velja križ ia Bigmark ma odgovori, da k(»t častno znameuje jako innova, kapi se pa m tri tolarje. Frobrisaci Jnd pravi na to: „Dajte mi krii in 97 tolarjev!" Bismarkn je ta odgovor tak» ngajal, da je takoj vstregel vojakove) želji.
* (75 let oženjeĐ.) V Bergzaberon na Bavarskem praznovali so 7. t. m, tamolaji rudokopi petlasedemdesetletuico poroke svojega generalnega ravnatelja barona Maillot-a de la Freille. Slav-Ijenee je rojen Francoz in se je 1793- leta preselil a svojimi etarisi iz domovine. Baron Maillot porodil sa je 7. oktobra 1814. leta z 16 letno kr&aotico ld je
dandanes zgodovinslca, izza francóske rcToiticije najbrže jedina še živeča osoba.
*	(PoTodnji) nastale so vsied vednega deže-vanja na bližnjem Hrvatskem, Tiiolskem ia KoroSkem; ponesrečenim Tiroleem je cesar iz svojega premoženja podaril 20,000 gld. Tudi po naših krajih eo zopet povodnji, tako n. pr. sa ljubljanskem močvirji, v nneki dolini pri Planini îd bistriški dolini pri Kamnika. Letošnje leto se vedno le čnje o nesrečah, pa ne le pri nas, temveč iz vseh krajev eveta prihajajo žalostna poročila o velikih nesrečah.
*	(Ponarejeni goldinarji) so se prikazali na Dnnaji in so neki jako slabo narejeni, ker je tisk T Bredi tako dab, da ga ni moČ brati. Dnnajska policija ee aže trndi, da pride nepoàte novi čem na aled, ter misli, da ima s celo tropo goljnfi opravit. Pri papirnatem denarji je treba tudi dokaj previdnosti, da ae človek ne opebari!
*	(Prebivalci sveta.) Ljndi, kateri živé na tem -velikem kolobarji se šteje dandanes na 1479 milijonov. Od vseh petih delov sveta pride polovica vseh bivalcev na Azijo, na Evropo jih pride komaj Četrtina. Jezikov, katere ti Ijndje govoré ni niČ manj Dego ijOOO, toraj nič manje število narodnosti. Yero-izpovedanj je med vsemi lOOO; kristijanov je 456 milj., mtibamedanov 871 milj., jndov 8 milj. Po spolu je povprečno število enako, ženskega spola je toliko, kakor možkega. Povprečna dôba življenja je 33 let; četrtina jih ne dcseže niti IB leto, med 1000 ljndi doseže komaj eden starost 100 let, med 100 ijudi doseže jih šest starost 65 let. Naobražena ljudstva prekosé v starosti divjake. Ženske nadvladajo možke v starosti do 50. leta, pozneje ne več. Oženjeuih ae primerja v sknpnem áteviln po 35 na 1000 in živé dalje, kakor neoženjeni. Umije vsako leto nad 50 milj. ljndi, to je-nad 150.000 vsak dan, ali 6000 vsako nro, nad 100 vsako minuto, toraj skoraj v vsakem trenutka po dva. Vedno več pa se jih rodi v enakem čaen; rodi in nmrje se jib po noči več nego po dnevi.
Smeš nice.
(Eako se Ijndje varajo.) V neki vasi na Dolenjskem stannjeta dva kmeta, ki sta vedno prijatelja, recimo jima Filip in Marko. Pred mesecem oktobrom gre neki kmet in barantavec a svoje kupčije doma pozno v noči mimo Filipove njive, ter vidi kmeta Markota da na Filipovi njivi iz zrelega prosa v rjnho na tleh mede. Poznal ga je dobro pri polni luni. EnpĆevalee jo maha žvižgaje proti svojemn doma; pripiba jo do Markotove njive, kjer je bilo ravno tudi proso v rastavah — ta zagleda pa kmeta Filipa, ki tndi proso mede v svojo belo rjaho, na to jo zamahne in nese domn. K.apČevalec z ojstrim glasom zažvižga za njim ^ pravi: „Mlip pojdi nazaj pomagat Mar-kotu, ki tndi proso mede na tvoji njivi"; Marko je nesel iz Filipove, Filip pa iz Martove njive.
(Iz o t roČ j i h ust. ) Botra: „No Jožek, glej, kako lepih odpustkov sem ti prinesla, ali zdaj moraš mi lep poljnbek dati 1" (Jožek se le odmikaje.) OČe: ^Takoj moraš botrici poljnbek dati". Jožek : „Ne upam si oče, ker ste rekli, da imajo botrica strupen jezik".
( N as'protn o.) Gospa (zapuščajoča prodajal-oico) : „Potreba je poznati take trgovce, tri goldinarje «em mo odbila!" — Trgovec (zase); ^Je paČ treba poznati te gospe — šest goldinarjev sem ji več eenill"
Sejmoví na Dolenjskem:
v novembra: 2. oa^ Mirni in v Zagorji (za Savo); 4. v Novem Mestu, Št. Jerneji in Višnjigori; 6. v Velikih Laščah ; 9. v Šentvidu pri ZatiČni; 11. v BnČki ; 12. v Baseči Vasi ; 18. v Št. Martioa pri Litiji invKadečab; 19. v Metliki in na Raki; 23. pri 8T. Lovrencu na Temenici; 25. v Zatičai in Krškemî 30. v Turjaku.
Žitna cena v Novem Mestu 28. oktobra 1889.
Domače pšenice mernik 2 gld. 20 kr., Debelače (kornze) 1 gld. 50 kr., Soršioe 1 gld. 70 kr., Bži 1 gld. 60 kr., Ječmena 1 gld. 30 kr., Ajde 1 gld 10 kr., Ovsa 85 kr, Krompirja 1 gld
Loterijske srečke.
Trst 18. oktobra	76 10 8 41 42
firadec 26. ,	79 68 56 11 14
Bazglas.
Po přibližuji eenitri se bodo oa poml&đ teta 1990 ii drŽBTite trtnice 7, anieriâkimi trtami v Kostanjevici okola 140.000 rožnikov ÍB 30,000 enoletnih Tkoreniojenih trt vrste EepBfia, 8000 reznifeov in 1000 vkorenjanih trt Solonia potem 40f0 rezcikoT in '.000 vkoreuinjenih trt York Madeira in kone-ňno tudi drugih zelog kakor Rupestria, Othello, Ehira, Portftlya, Hntington, Viala, Noah, C um i» g ham, Gloiro da Montpellier vaahe vřete kakih ÏÏOO do lOOO roř-oikov oddávalo.
Da se vinogradnikom po imoínoiti viitieti zamore, bodo od dneva po rezglaen v dotičnih pigarnah napovedo ralne pole na raipoleganje, v katere nftj vinorejoi Bvoje ime in priimek, ítaliSře, hiÉ. St., potem zaželjenň trte in Število trt
do 15. novembra 1889 vpijejo, tietlm, kateri ae bodo poznejo oglasili, bodo mogoio še le vBtreÈi, &ko bodo kaj aaloge onialo, DoBodenja otca rejnikov je bila 6 gld. 2a 1000 komadov re^-tiik in 10 goldinarjev za lOOO komadov vkoreninjenih trt.
C. kr. okrajno glavarstvo v Křikem, 7. oktobra 1889.
Zahvala.
Slavni glavni odbor o. kr. kmetijske družbe kranjske je dné 30. septembra t 1. blagovolil v Trebnji premovanje goveje živine prirediti. Podpisana podružnica si êteje v prijetno dolžnost vsim čast, gospodom v dotičnem odboru (komisiji) za to, v pov-zdigo nmne živinoreje prekoristne naprave tem potom javno zahvaliti se. Posebna zahvala ee gospodu družbenemu tajnikn za njegov jedertiato-poučljiv govor in neimenovanemu gospođu dobrotniku, ki je posebej še 20 gld. v ta namen podaril.
Podružnica kmetijske družbo v Trebnji
dné 27. oktobra 1889.
Predstojnik :
Tree.
Okusno koCeTsko pivo
iz plvoTarne g. Peter Jakliča
je pri meni v bogati zalogi v sodcih in bu-teljah po nizki ceni. Priporočam jo gospodom krčmarjem po Dolenjskem.
Josip Zurc,
J Kandiji pri Ifovem mettn.
i '