Idila. Jutranji polmrak. Soba uciteljice, ki ni dobila draginjske doklade. V postelji leži v polsnu učiteljica Mila. Skozi napal zastrto okno pada mesečina in boža bledo lice... M i 1 a (v snu): Bože dragi! Moj up je sel po vodi. Mesečina: Mila, Milica! Spavaš li? Oh, kako je pusto in prazno v tvoii sobi! Nanos (pes, dremajoč za vratmi): Kaj budiš mojo gospodarico?! Naj ima vsaj ponoči mir, podnevi se itak ne umirl od skrbi. Ra č un iirme J. (z mize): Kaj blebečeta! V štirinajstih dneh mora gospodična plačati 115 K 36 v, sicer tožimo. Stol : Oh. oh! Kako me boli desna Prednja noga! Prokleto kostobolje! . P e č : Tresem se mraza. To zimo še Risem bila pošteno zakurjena. Bluza (s stola): Za boga, kaj bo! Komolci so vsi predrsani, šivi pokajo. oaj sem pa tudi že stara, da niti svojega rojstya več ne pomnim. Č r e v e 1 j (izpod postelje): Zahtevam popravila. Sicer ne pojdem več na prosto v tem mrazu. Da si nakopljem bolezen za vse življenje, kajne?! O, seveda. Pa naj gredo tisti, ki sede v gorkih sobah in se mastijo, nas reveže pa pošiljajo v burjo in sneg... Ha, ha! Pajek: Vi ste kukavice! Premalo hrabrosti je med vami, premalo samozavesti! Vse, kar hočemo, moremo. Hočem, in ker hočem, tudi morem. U č i t. T o v a r i š (z mize): Bravo! Mi hočemo zmagati, zato tudi moremo in zato tudi bomo zmagali. Gregorčičevepoezije (s police): Na delo tedaj. ker resnobni so dnovi! K n j i g a (iz miznice): Kogar so bo govi posebno »ljubili«. tega so naredill učiteljem. Mila (v snu, trpko): Zadnja dekla sem. Še slabša. Dekla si lahko kupi krilo, privošči razvedrila. A jaz?! Niti najpotrebnejšega si ne tnorem kupiti, pa bi mislila na zabavo. — Menda sem mlada! AH sem že starica, življenja in trpljenja trudna? O. mladost! Po tvoji svetli zarji srce mi zdihuje. Odbežala si, preden si prišla. M u h a (s posteljnega roba): Ne obupuj, revica! Upaj! Ijpanie daje življenje. Nanos (ironično): Upaj, upaj! Lju8je so norci, ker preveč upajo. Kdaj1 se bodo neki izpametovali?! Lovi, lovi in čaka. Namesto, da bi zgrabil in držal. Čim več moreš, tem več zagrabi! Ti, muha, si ravnotaka! Čakaš in čakaš. Vidiš odprto okno in se zaletiš, misleč: »Aha, zdaj pa le ven na solnce v pisano prirodo!« Hura! Pa priletiš naravnost v — volovsko žrelo. Učit. Tovariš: Ste čitali o Brusovi smrti? Kaj pravite k temu? Slov. Narod (z mize): Poštena duša. Toda Slovenci smo premehki, preveč čuvstveni. Slutimo, upamo, trpimo —• ali dejanj nam manjka. R o č n i z a p i s n i k (iz predala): Zdl se mi, da je med nami innogo Brusov. Samo nekateri niti toliko nimajo, da bi si kupili revolver. Igla za klobuk (iz blazinice na steni): Da ni postreljal teh kri pijo.čih pijavk! Zgodovina slov. naroda: Hinavci in ubijalci so! Miza (izposojena od dobrih ljudi): Poslušajte, kako lepi ljudje so to! Našega župana poznate, kajne in župnika tudi? V s i : Kaj je z njima? M i z a : Hinavca sta. Same ljubeznivosti bi se stopila, kadar govorita z našo gospodično. A odjedla sta ji dobrih dvajset kronic mesečno. Vsi (začudeno): Kako to? M i z a : Tako. Prejšnji učitelj ie bil občinski tajnik, kakor veste. Ko je prišla namesto njega gospod^ična Mila, se !je zdelo vsem umevno, da bo njegova naslednica tudi kot tajnica. 2upan ji je seveda obljubil. Toda ostalo ie samo pri obljubi. Natihoma je sam avanziral za občinskega tajnika, oziroma oba z župnikom, čegar najponižnejši podrepnik je naš velezaslužni gospod župan. In zdaj si delita svetle kronice, katerih število se je še zvišalo, odkar imamo dva tajnika. —¦ Ali ni to sramota? M i 1 a (zaničljivo): V iobraz bi iiu udarila kadar me tako hinavsko-prijazno pozdravita. K r i s t u s (s podobe): Ne sodite, da ne boste sojeni! ssVsi (ogorčeno): Saj se sami obsojajo! Veter (pokuka skozi razbito šipo): Ej. gospodična! Kako ste neumni! Z odprtimi rokami vas sprejmejo, kar prelevite se. Dobili boste doklado in najboljšo službo, ki si jo želite. Ne bo vam manjkalo svetlih kronic... Stol (zdihuje): Jaz revež! Prišel bi potem v peč in na moje mesto razkošnl žametasti fotelji. Ne, to se ne sme zgoditi! Tovariš in Narod (enoglasno): Kar nas je, smo kakor skala. Cunje nai pa le nasprotniki spravijo. M i 1 a (v snu): Tako je. Še so značaji med učiteljstvom, in sicer tem trdnejši čim bolj mislijo nasprotniki, da nas bodo ujeli. Mi vstajamo, a vas je strah... Vetet : Ej, velecenjena gospodična! Poznate 11 učiteljico Šuričevo? Vse častl vredna Slomškarica je. Ona ima najlepše obleke, najelegantnejše klobuke. Ali še veste, kako začudeni ste jo gledali na lanski okrajni konferenci? Mislili ste, kajne, da se je kaka visokorodna gospa ponižala in posetila vaše zborovanje. Gotovo se vam niti sanjalo ni, da bi utegnila ta velecenjena gospodična biti — učiteljica. No, to ni tako težko. Njeni starši so bogati. Ima Vse, kar poželi. Sedaj Je dobila tudi 25% doklado. Lahko si bo privoščila tudi zabave, ali ne, gospodična Mila? — P i s m o s t a re j š e g a d1 a t u m a (iz škatle): Predlanskim je dobila podpore 200 kron. Pompadura (s stene): Menda ie bilo to za njeno svileno obleko, o katerl je pravila, da velja 200 K. S 1 o v. N a r o d (ironično): Vsa čast onim, ki so znali razdeliti draginjsko do- klado res po občudovanja vredni previdnosti. Gnilojabolko: Vse je puhlo, vse prazno. Kdo je tvoj prijatelj, kdo sovražnik?! Nanos: Budalo! Sovražnikov ni. Sami prijatelji — a ti drže za hrbtom bič. Žepna ruta (z nočne omarice): In gospodinča Mila, ki bi v resnici zaslužila, ni dobila ničesar. Revica! Težko ji je! Od doma ne more dobiti ničesar. saj bi še sami radi, da bi jim ona pomagala. N a n o s : Tako je, če je človek pošten in dobor učitelj. Ročni zapisnik: Čudno res, da moremo od ničesar živeti. Da, humorja 5e treba, zlasti nam učiteljskim param. Pesmarica (zamazana in raztrgana): U boj, u boj! Mač iz toka, bračo! Vsi (navdušeno): Smrt pijavkam! Pereant hinavci! Učit. Tovariš: Ne budalite! Navdušenja vam ne manjka ne. A, da vas popeljem v boj, koliko jih pojde za menoj? V s i (enoglasno): Vsi. . U č i t. T o v a r i š: V boj torej! Zmaga mora biti naša. Kar hočemo, moremo. Kar pa moremo, tudi — moramo. Slov. Narod : Konec bodi krivic! Pravica naj živi! Vsi (enoglasno): Zivela pravica! Naprej! (Veter se hoče neopažen zma- zati pa star. predpasnik, ki le deloma zagrinja okno, ga opazi.) Predpasnik: Le beži! Mi gremo! Tralalila, tralala, vsaka reč en čas dera... Mila (se zbudi in sklone v postelji): Naprej tedaj, da slavno zmagamo ali čast- no umremo!   —+—