Književnost. 125 kaseto nad ploco tanko svinčeno mrežo in kmalu spoznali, da se je naredila na ploči podoba mreže prav določno. Torej je bilo izpričano, da je tukaj delovala nova svetloba, ki je šla skozi les, a ne skozi svinec. Prepričali so se, da predira ta svetloba vsak les, (celo oglajeni ali politirani mahogonijev les), debelo črno usnje, debeli Črni papir, 1000 stranij debelo knjigo. Dne 14. in 15. prosinca so poskušali foto-grafovati tudi roko ali nogo po tem načinu. Treba je bilo pač razsvetljevati pločo 1 —2 uri, Hrvaška književnost. Književno društvo sv. Jeronima. (Poroča o. Hijacint Šalamun.) To za hrvaški narod velevažno društvo se raz-cvita od leta do leta ter širi med prostim narodom. Društvo ima po zadnjem izkazu do 31. grudna leta 1894. že 12.153 udov. Zraven teh omenjenih udov ima društvo tudi še letne ude, kateri plačujejo na leto 1 krono ali 50 novčičev; do konca 1. 1894. jih je bilo vpisanih 2495. Imetja ima do sedaj 155.991 for. 34 nov. Društvo je izdalo lani svojim udom petero knjig, ki so" vseskozi dobre, zanimive in narodu primerne. Prav zato upamo, da bodo čimdalje bolj segale v narod, vzbujale, učile in pripravljale ga za boljšo bodočnost. Danica. Koledar i Ijetopis društva svetojero-nimskoga ^a prijestupnu godinu i8g6. 8"str.226. Cena 25 novč. — Letos je tiskana Danica v 42.000 iztiskih, znamenje, kako je priljubljena pri hrvaškem narodu. Novih udov je prirastlo 737. Med zabavnimi in poučnimi spisi omenjam kratek životopis f nadvojvoda Albrechta s sliko. — »Spomen osamstogodišnjice osnutka biskupije ZagrebaČke, priobčil I. Barle" nam podaje kratek pregled osemstoletnice zagrebške nadškofije. Popisuje s kratkimi, a krepkimi besedami težave in bridkosti Škofije v teku let. Med drugimi se spominja narod blaženih dnij cerkvene samostalnosti, ko je imela biskupija svoj lastni staroslovenski obred, z besedami: „Naši djedovi dobili su od sv. oca pape osobitu povlast, da mogu njihovi svečenici vršiti službu Božju i jezikom staro-slovijenskim, to jest, onim jezikom, kojim su se služili sv. Ciril i Metodije, slovijenski apostoli. Taj dokaz očinske ljubavi veselio je dakako naše predje, ali našlo se je takodjer ljudi, osobito po gradovih dalmatinskih, gdje je bilo više talijanskog življa, koji je priječio službu Božju u narodnom jeziku..." ter omenja tudi zibel staroslovenskega obreda na a podoba roke, to je: kostij, ki so v roki, naredila se je prav določno.1) Podoba je prav taka, kakor bi bila odtisnjena roka iz kostnjaka. „Nova luČ" se je res komaj nekoliko pokazala. Ne smemo se prenagliti, da bi si obetali ne vem kaj od nje. A to je izvestno, da je tu zopet velik korak na poti napredka, katerega se po pravici veselimo. Upamo, da prav kmalu zopet kaj izpregovorimo o njej. v) Ako bo le mogoče, objavimo v kratkem kako podobo po tej poti narejeno. Češkem, samostan sv. Prokopa. — Potem slede kratki opisi nekaterih hrvaških mest, omenja se znamenitost in veljava mesta Križevca v srednjem veku, škofijska stolica (palača) grško - katoliškega škofa ter imena tam od 1. 1801. vladajočih škofov tega obreda. Vsak Hrvat se lahko ponaša z mestom S e n j e m , kateri je baje bil že ob Času Lucija Tarquinija Superba sezidan, postal v krščanski dobi Škofijski sedež, katerega „biskupski dvor" je dal sezidati veliki dobrotnik in nepozabljeni biskup Mirko baron Ožegovič barlabaševački za 60.000 gld. osnovavši tudi senjsko gimnazijo. Z živimi besedami nam pripoveduje o nekdanjem blagostanju ter današnjem propadu trgovine v Senju, Kraljeviči in Bakru. ¦— T u ž n a baština, katero je napisala Milena S. Pokupska, je zajeta iz narodnega življenja. — Čitatelji zvedo v Danici mnoge gospodarske drobtinice in tudi nekaj malega o Kneippu in njegovem zdravljenju. — Stari znanec pop Joso nam posebnim načinom in v prekrasnem narodnem jeziku opisuje svoje krajišnike in podaje slike iz tužnih turških časov. — Prst božji nas uči o napuhu in kazni dvojih zaničevalcih Boga. — Nadalje seznanja Danica svoje čitatelje s slavnostjo Pre-radovičevega spominika v Zagrebu 1. 1 895. in o ljubljanskem potresu. — Zgodovinski životopis „Pavao Horvat, biskup zagrebački" (1379—1387), nam slika vesele in žalostne dogodke med brati Hrvati, posebno pa proti koncu njegovega škofovanja, v katere je bil zapleten s svojimi brati; končal je življenje v nekem samostanu. Pomenljive so torej besede pisatelja Ferda Sišiča na koncu: „Krvavi su ti dani hrvatske prošlosti, ali su slavni, kao što su slavna i imena brače Ivana i Pavla Horvata." S Slovenci vred so imeli naši bratje Hrvati žalostne dnev,e glede samostalnosti, kakor je še v sedanjem času. — Čitatelja kratkočasijo tri narodne pripovedke, smešnice in uganke, h koncu zveš, kakšno bode 1. 1896 in kje bodo sejmi v tekočem letu. V Danici torej dobi vsak, posebno pa čitatelj prostega naroda, dovolj pouka in zabave. V hvalo moramo reči, da to društvo Književnost. 120 Razne stvari. ravno tako deluje za narod, kakor naša družba sv. Mohorja za Slovence. Vrota Zrinsko-Frankopanska. Drugo iz-danje. Tisak i naklada knji^ure L. Hartmana. Bajeslovne opazke. Gotovo ustrežemo marsikateremu bralcu, če podamo nekaj pojasnil h „Knezu Ljudevitu". Kdor hoče umevati pesnika, znati mora vsaj najpotrebnejše stvari iz slovanskega bajeslovja. Zato bomo prav kratko razložili pomen bajeslovnih besed, katere rabi pesnik. V prvi pesmi se imenuje „P e r u n". Bil je Slovanom nebesni bog, kateri pošilja strele z neba, gospodari oblakom in gromu. Navadno so ga častili za najvišjega malika, gospodarja narave. Moran ni bajeslovno bitje, pač pa „Morana", katera se imenuje v drugi pesmi. Bila je boginja smrti in zime. „Odganjati oblast Morane" se pravi, odvračati nesrečo. Ob tem se misli najprej na nezgode, katere zadenejo poljedelca, potem pa na vse druge nevarnosti. Njej nasprotna je „Živa" '), boginja spomladi, mladosti in ljubezni. „Svetovit" je solnčni bog, kateri daje zemlji rodovitnost, z gor-kimi žarki. Da bi ga bili častili južni Slovani, ne da se zgodovinsko izpričati, pač pa je bil pri nekaterih severnih rodovih najvišje božanstvo. V najstarejši dobi Slovani niso imeli posebnih hramov za malikovanje; šele pozneje so jih zidali in okrasili, kolikor je premogla njihova domača umetnost. Tak hram si misli pesnik v pesmi „Dvojni up". V prvih časih Slovani niso imeli posebnih svečenikov, ampak hišni oče je moral skrbeti tudi za bogoslužje. Bil je svoji družini' vladar v dušnem in telesnem oziru. Tak je knez Varna. ;;Tajni rog" Svetovitov je bil na otoku Ru-janu. V svetišču je stal kip tega malika, kateri je držal v roki rog. Vsako leto mu je svečenik napolnil rog in pustil vino v njem do prihodnjega leta. Čez leto in dan je pogledal, koliko vina je Še v njem, in iz množine ostalega vina je prerokoval ljudstvu, kakšna bo letina prihodnje leto. To se je zgodilo na Svetovitov praznik. Pesnik je ta običaj prestavil s severa na jug. Kres se je vsako leto sežigal na čast solnč-nemu bogu, ker solnce takrat dospe do najvišje moči. Krščanstvo je pustilo Slovanom ta priljubljeni običaj, kateri se je, kakor je dovolj znano, ohranil do današnjega dne. Tudi običaji so bili podobni današnjim. *) Ker tu ne pišemo znanstvene razprave, razlagamo božanstva tako, kakor je bilo doslej običajno. Zagreb. — Ta znameniti, živo pisani historični roman slavnega hrvaškega pisatelja je izšel ravnokar v 2. izdanju, a povsem predelan v jednem zvezku. Lepo broširana, 53 r stranij obsegajoča knjiga stane le 1 gld. Roman obdeluje velik in pretragičen del hrvaške zgodovine. Darovale so se bogu živali in rastline; to je bilo odvisno od tega, komu se je darovalo in zakaj Razni bogovi so dobivali razne daritve. Darovali so ali zato, da molijo boga, ali da se mu zahvalijo, ali da ga česa prosijo. Ljudij niso darovali; in če se čita včasih, da so tudi Slovani klali ljudi malikom v čast, so to le jako redki slučaji, kateri so se dogajali včasih v krvavih vojskah. „D i v j e deklice" so bajeslovna bitja, katera so po mislih starih Slovanov prebivala po gozdih in na poljih. Sploh so mislili pogani, da žive v vsakem kraju posebni duhovi, katerim so dajali različna imena. Njihova pamet jim je pričala, da mora biti Bog povsodi pričujoč, in ker niso poznali pravega Boga, mislili so si povsodi vse polno duhov in malikov. „K res ni k" (str. 33) ni posebno božanstvo, vsaj s tem imenom ne, ampak je priimek solnč-nega boga, katerega so mu dali zaradi njegovega praznika — kresa. „Lada" je bila boginja veselja in ljubezni. Zlasti Poljaki so jo častili, pa tudi južnim Slovanom je bila znana. „Vesna" je boginja pomladi, katera vzbuja cvetlice iz zimskega spanja. Že prej smo omenili „M orano", da je hudobna boginja, katera donaša zimo in smrt. Pesnik si jo misli (str. 37) kot sovražno človeškemu rodu. Sreča ji je zoprna, zato ščuje Slovence k boju in k neslogi in se radu;e njihovega pogina. „Sveti ogenj", katerega omenja pesnik na str. 65, se je res zažigal Perunu. V Kijevu so pred Perunom žgali „večni ogenj" iz hrastovega lesa. Ker so si mislili, da nebesni solnčni bog ogreva zemljo, častili so ga z ognjem. Bolj navadno pa je bilo ognjeno češčenje pri Svetovitu. Na strani 66. imenuje pesnik „svete ptice" čuka, sovo in sokola. Da bi bile ravno te ptice svete Perunu, ne more se reči, pač pa se omenjajo v bajeslovju. Sova in čuk pomenita grozo in sovraštvo, sokol je v zvezi s solnčnim božanstvom, zlasti z Radegastom. „Besi" so zlobni duhovi, kateri se neprestano bojujejo proti dobrim bogovom. Njihov namen je škodovati ljudem, kjerkoli morejo. Ljubezni ne poznajo, v večnem sovraštvu do vsega dobrega trpe sami in ne privoščijo sreče nikomur. Dobri bogovi Razne stvari. 3i8 Književnost Toliko le mimogrede, da spoznamo, kako na Ruskem javno vlada verski duh. Kako pa pri nas ? Spasskija vrata so bila sezidana 1. 1491, in so se imenovala izprva Jeruzalemska vrata. Ko so pa leta 1658. Rusi premagali Tartare, ki so oblegali Moskvo, s pomočjo svete podobe Izve-ličarjeve. imenovali so vrata Izveličarjeva. Čudno, da so vedno stala trdno in jih ni razrušila nobena sovražna sila. Niti Francozi jih niso mogli 1. 1812. pokončati, ker so jih odgnali Kozaki poprej, predno so jih podkopali in razstrelili. JK.O dospemo v Kremlj, imamo na levi strani velik trg; zato se nam kaže lep razgled ne samo na razne kremljevske cerkve, okrašene s podobami, ampak tudi na vshodni del mesta z zvoniki, s hišami, vrtovi, cestami in vrvenjem mnogošte- Hrvaška književnost.1) Književno društvo sv. Jeronima. (Poroča o. Hijacint Šalamun.) (Konec.) Druga knjiga, katero je društvo sv. Jeronima izdalo, je: Život Gospodinanašega IsusaKrista. Kako ga četiri evangelista opisuju. Od Gorgija Hesera Isusovca. Preveo i^ latinsko ga jezika, a dijelom po-pravio i popunio Dr. Josip Stadler, metropolita i nadbiskup vrhbosanski. Knjiga I. 8°. Str. 210. Cena 40 nove. — Gotovo dobra je bila misel velečasti-tega prevoditelja te knjige, namenjene prostemu hrvaškemu narodu, kateri je pogrešal knjige, opisujoče življenje in trpljenje Jezusa Kristusa v celoti. Kar je raztreseno v sv. evangelijih, ter tu krajše, tam obširneje povedano, to je v tej knjigi povedano po vrsti. — Cena knjigi je tako majhna, da si jo vsakdo lahko omisli. Pred seboj imamo prvi zvezek, kateri ima tri poglavitne dele. V uvodu pravi pisatelj, daje celo delo razdeljeno v 365 beril, tako da je za vsak dan odmenjeno jedno premišljevanje. Tukaj imamo berila za 136 dnij. Svetojeronimsko društvo je skrbelo tudi za primeren, lep tisek in dostojno obliko. Ako knjigo torej v roke vzameš, hitro lahko razločiš po tisku, kje so navedene besede evangelistov in kje je potem dotična in razumljiva razlaga. *) Tvarina, katero želi obdelovati in objavljati naš list, kopiči se tako, da moramo varčno, dejal bi, sk6po ravnati s prostorom. Prav zato krčimo književna poročila, kjer moremo, in prosimo tudi svoje sotrudnike, naj poročajo sicer resnično in pravično, toda jedrnato in kratko. — Uredn. vilnega ljudstva. V Kremlju samem nas zanimajo cerkve in palače, najbolje pa dve svetovno znani posebnosti, namreč veliki zvon, ki se imenuje „car kolokol", in pa veliki top, ki se zove „car puška". Oba vidimo konec trga naravnost pred seboj. No, ogromni zvon ne more zvoniti, ker je prevelik in ubit, top pa ne streljati. Izmed poslopij pa vidiš takoj, ko vstopimo v Kremlj, na desnici samostan Gospodovega vnebohoda (Voznesenski monastir), in malo naprej palačo Nikolajevo in takoj zraven znameniti „Cudov monastir" (samostan čudežev). Gredoč naravnost naprej (proti jugozapadu) pridemo z velikega carskega in paradnega trga na katedralni trg, tako imenovan zaradi treh velikih cerkva ali katedral, ki so tukaj okrog. (Dalje.) Tretja knjiga je: Majstor Adam. Pripovijest. Napisao Vjenceslav Novak. 8°. Str. 130. Cena 25 novč. — S to knjigo je svetojeronimsko društvo stopilo na novo polje v književnosti. Ker se sedaj razširja med delavci in rokodelci prekucijski soci-jalizem zaradi brezobzirnega kapitalizma, zato treba, da se tudi hrvaški prosti in rokodelski narod seznani s poglavitnimi načeli in težnjami socijalne demokracije. V obliki mične povesti se prosti narod najbolje o tem poučuje. Pisatelj seznanja čitatelja v tej povesti o glavnih verskih načelih tega prekucij-skega in pogubnega duha med našimi brati Hrvati, med katere so ga zanesli ptujci, najbolj Nemci; zato si je tudi snov za to povest izbral iz rokodelskega življenja v belem Zagrebu. Kakor bi radi povedali mično vsebino povesti, a je zaradi prostora ne moremo, tako povest vneto priporočamo svojim bralcem. Omenjamo samo nekaj načelnih naukov socijalne demokracije, povzetih iz knjige: „Vsi ljudje so jednaki, torej za vse jednako pravo!" (str. 26.) „Celi svet je jedna velika družina, vsi ljudje so jeden drugemu pravi bratje, vsak naj dela za vse, a vsi za vsakega; tako bi na jedni strani ne bilo bogastva, na drugi ne uboštva . . . jednakost za vse, vsi smo delavci, torej ni potreba ministrov, sodnikov, duhovnikov, uradnikov . . ." (str. 36.) „Vsem celi svet! Jeden narod ne sme biti neprijatelj drugemu, to se protivi jednakosti; to si je napisala socijalna demokracija na svojo zastavo ... da bi tukaj raj uživala" (str. 76.). Glavno, a tudi najpogubnejše načelo je pato-le: „ . . . Naša socijalna demokracija ne pozna ne Boga, ne postave, ne družine, ne prijatelja; mi počinjamo s tem naukom, a zvršimo z ognjem in mečem, ker hočemo v prah in pepel streti vse, kar so ljudje storili; naš smoter je: Književnost. Književnost. 3*9 dol s cerkvami, šolami i sodnijami . . ." (str. 180.) Tako in jednako poučuje knjiga čitatelje o tem pogubnem društvu! Četrta knjiga je: Čovjek od ženidbe do smrti. Po Albanu Stolcu priredio Stjepan Korenič. 8". Str. 67. Cena j 5 nov. — Ta knjiga je nadaljevanje „Covjek od rodjenja do ^enidbe" ter nam v zadnjih šestih mesecih leta (prim. „Dom in svet" lanski, str. 736) podaje izvrstne nauke od 30. leta pa do smrti. Več ali manj so zastopani tukaj vsi stanovi. Kot dostavek še slede lepi in kratki nauki o vzgoji otrok in o medsebojnih dolžnostih. Peta in zadnja knjiga so: Ptice. Napisao Davorin Trstenjak, ravnatelj više pučke škole u Ko-stajnici. IV. svezak — Sa 23 slike. 8". Str. 124. Cena 20 novČ. — To je Četrti zvezek Trstenja-kove zbirke Životinje; kar jih je izdalo društvo, pa osmi del. Knjižica je podobna prejšnjim. O raznih pticah nam pripoveduje pisatelj kratko, umevno, poljudno in semtertje tudi mikavno. V letošnji knjigi se posebno opisujejo ropne ptice, živeče ne samo na zemlji, ampak tudi na morju; k zadnjemu še omenja ptic, živečih v drugih krajih sveta. Vse do sedaj omenjene knjige so tiskane na 50 tiskanih polah. Knjige »Matice Hrvatske" za 1. 1895. (Konec.) Oko Kape i Korane. Mjestopisne i poviestne črtice. Napisao Radoslav Lopašič. Dopunio Emilij Laszowski. Sa dvadeset i tri slike i jednom zemljo-pisnom kartom. Zagreb i8g5. 8°. Str. 328. Cena 1 gld. 80 kr. — Tudi slovenskega bralca, ne samo Hrvata, prevzame milo Čustvo, ko prebira to knjigo. To je zares domovinsko delo, navdihnjeno z ljubeznijo do domovine, kakor tudi izvira prav iz te ljubezni. Sloveči pisatelj nam predočuje lep kos hrvaške zemlje na desnem bregu naše Kolpe in sicer najprej kraje, potem pa petindvajset gradov. Opisovanje pojasnjuje petindvajset slik in jedna zemljepisna karta, kažoča te kraje koncem 1 5. veka. To je kos hrvaškega Valvasorja! Žal, pisatelj te knjige ne živi več: umrl je dne 25. malega travna 1. 1893. Pred spisom samim je Lopašičev življenjepis ž njegovo sliko. H—b. Ruska književnost u osemnaestom sto-Ijecu. Napisao V. Jagič. Nagradjeno iz zaklade Adolfa Veber-Tkalčeviča za god. 18q4- Zagreb. 8". Str. 284. Cena 1 gld. 80 kr. — To je tretja knjiga v vrsti knjig z naslovom: Slike iz^ svjetske književnosti. Knjiga obdeluje velevažno dobo v ruskem slovstvu, dobo, v kateri se je Rusija prenavljala po zapadnih vzgledih in naukih. Dele ima štiri: I. Iz dopetrovskega vremena; II. Petrovsko vrijeme; III. Vrijeme carice Katarine; IV. Karam-zinovo vrijeme. — Da ne vzbuja tukaj pozornosti samo tvarina, ampak tudi pisateljevo ime, umevaš lahko. Zato utegne biti malo knjig tako poučnih, kakor je ta. Takih slik smo vsikdar veseli. L. Mirko Bogovi č. Pjesnička djela. Svezak treči. Drama: Frankopan. — Izabrane pjesme. Uvod napisao Milivoj Srepel. Sa slikom pjesni-kovom. Zagreb l8g5. 8°. Str. 216. Cena 1 gld. 50 kr. — Ta zvezek ima dokaj obširen življenjepis pokojnega pesnika. Tukaj ne omenjamo niti drame, niti pesmi j, ampak samo opozarjamo na lepi življenjepis, ki se ozira le na pesnikovo književno, ne pa na njegovo politično delovanje. Zares lep spo-minik je postavila Hrvatska Matica Bogoviču z iz-davanjem njegovih pesniških del. H—b. Za kralja — za dom. Historička pripoviest iz XVIII. vieka. Napisao Josip Eugen Tomic. Dio drugi. (Žrtve zablude.) U Zagrebu. i8g5. 8°. Str. 438. Cena 1 gld. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske, zvezek 182—185.) — Ta zvezek je drugi del znamenite Tomičeve povesti, katere prvi del je izšel lani. Zgodovinsko se konča povest s smrtjo cesarja Jožefa II., ki je na Ogerskem v poslednjih dnevih preklical vse svoje prejšnje naredbe, v dejanju samem pa s smrtjo Rosinino, hčerjo barona Nacio, katero je kot sestro nevede, pa tudi neuspešno ljubil Janko. — Morda o priliki kaj več o celi povesti; za sedaj omenjamo, da riše pisatelj krepko in zanimivo zgodovino in značaje. Sv. Ekvinoeij. Drama u četiri prikaze. Napisao Ivo Vojnovič. Str. 134. Cena 50 kr. Snov je vzeta iz življenja dubrovniških mornarjev in ribarjev, v ondotnem dijalektu, kar je drami za na oder (in ta namen naj ima vsaka drama) v škodo. Morda se bo zdelo komu čudno, odkod v sivi Jeli taka strast; a česa ne premore resignacija na lastno srečo , spojena z željo po osveti in z materino ljubeznijo! Nekaj posebnega v tej drami je „Simfonički Intermezzo" med drugim in tretjim dejanjem, ki „donaŠa slikama ono, Što bi scenerija in orkestar morali prikazati gledav-cima. — — — — Ko bolje nego glazba da vživi divlju, nenatkriljivu poeziju sluje, — te vjerne slike borba ljudskoga života?" Gojko. Sofoklove tragedije. Preveo, uvod i tumač napisao Koloman Rac. Sa dvije slike u tekstu i jednom prilogom. Zagreb i8q5. 8°. Strani 337. Cena 1 gld. (za neude 1 gld. 50 kr.). — Poučen in obširen uvod, par lepih slik in gladka prestava priporočajo to delo, katero se zdi poročevalcu bolje nego mnogo nemških in drugojezičnih iste vrste. (V „Prievodih klasika" je ta knjiga zvezek 12.) Dr. F. L.