St. 4.
V Gorici, dne 24. januarija 1896.¦¦
Tečstf XXVI.
„Soča"
izliaja v*ak petek o poldne iu velja  s  prilopo   „6ilM<iriki Ust' vred ju: posti prejemana ali v Horici na dom poSiljana:
velelo.....|rW. 4-40,
pol lela.....      ,   2-JO,
četrt leta.....Mfl.
'fc\  tu;e  dežele toliko ve",  kolikor je večja poštnina. Delavcem   in   «Iiuirim   uianj   premožnim   novim,   natiu-mkom r.aručuiuo   2iMžamn,   :lfc" se Orl»se pri LpnmiiAUi..
„?rls»r«e"  Uhaja   »Mikih 14- ilaij  v.-afc  tlrugi torek  iu velja Zii ci!'.(, \,-u> S<» kr.
^Oompodarfkl Ll*t" izlia;a in -e prilika vsak mesec v «b-sojju !•• (•'ran';- Kadar je v peiek praznil., izidela lU!a ie v telrtck.
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
in .PSSimiCE* pkeujcjo so za pelstopno petil-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7   ...      2   , 6   .          .       .      3   .
Večkrat — po pogodbi. — Za večje Črke po prostoru. Posamično Številke dobivajo se v tobakarmih v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacija pa upravniSlvu „Sočc\ — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. —  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in npravniJtvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni  uradnik  Andraj Gabrscak.
„ Bog- in narod '.
Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabrscak" (odgovoren Josip Krmpolid),
Potreba novega društva.
i
, !<)
V   zrn 111,
o f;>'ki'ii .fliit p>.
i* lin.i
.-»prožili d-io bi
I.
i .rnitioti'
n \ <• tu dr
.11   -plVmeii
kolikor V ii.if!ilii'.';n ttili \ dro-iti ju r';«'.i>i. <M «,i/fi.h -trans: *i> liani .i t.ikdj ».Ij-t/u, ki -o v <)(lii-('vl;cti(ii i/ra-.idobt.n.di >•{.'. i,/r\-M mi-i-;. Zato ii.ij b-m iite-1'i r.i/.i unij .-.iy na/on- lii-kn-, i.ir-irr..v .
V-at.j:....r j.-.....ur». d.. Goric, j- ,n-¦t   -!,,,.:. k-;,,':   .t..u   d.-/-!¦•:   - Fhi-I.iiie.u Z it,', :.-Gu..m v vsi-
..1 :
pil.!
-tra i,i.
uhituo <i. !.i\i, -i«.-vi1-i. S.I
. ps-,in>."
u.i.. pulil-; tu ii
1»'
imi. kakor I,.,,-«-
¦  p.itai-r-ii.   uiiifi
It.   dtiHt.
it   u.i   inv
Toda   -i*    Vr.IMJ     ll.fM    tll.lll>.l,    š:'     ,f|lj,l)     [<¦
kniiia. k.'.tiT<v'.i -iMoveri.ihu.le-tuo umremo ,«ii ne /uiiiiin po.-k.ili. N.itin-ti. tt.t-ili l„udij ;,/iv.ro  iioi)iri'K   iz   Motni-kih   rok        luji-s,
!oII*V',lll,   Z.lgt.Zcni   " '>'   »M-protlllkl,     k.ltfll    v
,.iln.i|i» pi!i;rjn m pr. P'.iti;.i,o s-.-, k.u ,.• .-Ir -.•/ik, it.i-.i (i a rod no-1 i   tu, .'..i.lu.t .'.is
..   plMt.lil   l IMI   l»vlll»l,   tik-.   dl.'t|l.    lil    "i    II.--
• ¦.v mm  pi«r ¦•»,. ,i i»p!iv,i,o   ni   .uv,,:„. Si..-
\r!l.o     II.,,   tt   U.k.lj«     ,.l     k"^,-:.     ti do     ,. f i-
- i ii /.,' it i-;; .. kiuln -'.«»,.. fi:..i!in>-.t, ii.ij /.il.i,.- ¦.'../' n»;-tvi, m u.ij |..i-t iti.-.,o un.lii.h i-.ini.i.iv.i -t-, .tt p'».l li.i^ mi s.;:m-,.:ii, i, ;i | pnsf .ttit-jft if,t:iiltti rt ;n /.if i. Z.ir.idi \,i/.Mi»ili il.V'.».|kin i Ah,iti ,l:iif sitio p.,11.1-t;-i.t[i i/.   .l't.mi,j'.M"   Im.i.i   v   .>.,;.,-    u.J.ip...
111  l-;.l!k'.'k .I.lll    II il   - i.r V,,-II s k
Ki.j.vki, pr.'1-ii ,/.- p.i/ij;v,>tH>.v\ ,-it^l,
hi)!i-kih :ili židovskih pijavk. Ako IJojr d:i, ,li(ni>k;i ljudska posoj iuicu" re^i sicluTtuvM Hlowiisk"'Ka kiiuU„.p4H,s<'iii \>. rok t.ikih udcniliuv (iiiih*|i' si-, rc mu je sploh st» iiKVoi"-!' jii)i!i.vr',iti). l'i)|i>„' l«y.i ho inn'1.1 toliko •.Virejj.l i!:n'ljii, da 1)0 / ll^p^liniil pod« p.r.ii.i \-i tiaimln.i iu <inv,.i u.-i^i puilji'lj.1. "Uii.T.nvM Mouium do!/.tio-t ji' toivj', d.i podpira t.i dfii.ii-ni /..ivod!
Aii p»:.-ir l"^.» Aivoda immi ji- Itvlu S.-•t.k.v.i ilni^-ir.i ilnislv.i, ki lm »'.cloiua jio-('oiiiicv.iin tuli po-oji!nin». O tem pa pri-liinliiii.-.
Lov na slovenske otroke.
•t, ,U
vil/:
!   bll.t
iijpov«!   Loj    (»K
rii-i, »iiiT.iiuo -c /.<• .-ki.iiui iSis i
proti ,-ovr.o.iii t v.A /.i\|..|i.u > iian.i»*¦": .i.,  t.i
i   MU-llnu    p i
u.   N,>p. i.irt.       p
:. I  t .-.'!>,
Ilo.il.i! N.isi iia-proliiiki mi prilir.tli ?.o do -kr.Miio-ti izluiilic svi»ji'ir,i pi'k!i'i)>k«V'a '.¦»vi.i-'t\.i ito vmvji, k.u- ji' slovensko. V zdnlii.i !iiS<-ipi'!iii i/ -o poiiroiiiio opijani in*-("iivciii ^[ilftk.ii-ki lini pri vpi-ovanju v slu-vcn-ku t:il.». Čitijt.' n.it.infi.o, ijulii tojiiki. pa z.ipoiotii!'' -i dolini, /a vedno, da imulr iiimIj   v Minil  pri'd oiioi pravo hliko
s i <j v en s k i- p o k n i ?. <• ti v ^rofu v i uc ¦h' u r 11 k ". Iu po li-| sliki ur.ivuajic \>i. kaf
V.l-     ,.'     /.IVl-lIlIlIl     Sl.H'1'IH'fV.     sVI»>     7. VI.....     I.
<torco. Kdor jv p,i 4c ur/uveden, !f^;i po-ufilc Vi drii/i, ki m« k poiiosoiu pn-lcv.dc /.ivciticiii  Miiinom naroda slovenskega.
V.-..k pameten ."l.ivek In lnl dejal, da ;«.   r.„...,ll.i    i.pMMnv.    M.liiM   je    re'.e..,.
iipiM'-.ii;......Imeniki -..Ii. Tml.1   pri   u.is   v
• Juri.-......i-i» pii.V|  i|.i|srdilcj.-.i  llo|,  kilkiM-4-
u«va H'1 po.uia /}roiiii\iii.i uašeP:,i u.«iodneha piepiiiod.i, to ji.i vsled m.iloiiiariiosli Ir-*.i-k- \i.»d.-. N.ein j., krivd... sii,u so revi piiu-;.- tako dale."; ona j.> o>.ivoh'i>rila V«>-tii.tijevo p.iM-van,- v li.iriri,           njn   delamo
od/o.uiiiK /.a s-e, kat ^iiiii Slovi uri du-lej pretrpe!i, a delamo ju inl,:ovorno tudi /a \-c !i-lo. kar •.(• utiviii- pripetiti, ako Xa\re siier mirna, ktolk.i '-loveii^ka kri!
Toda ni --.• do-ti Iivm. kar )•' ojii^ano v .    ponj:  iiil.Tpel.ieiji!  »'lujl.'  ne.iki. zapise   -i
t   j  ^'inliuk:)   V  S1V<-    IlIldlrcM'   filie   lil    peklenske
,'.a   ^il:;<»   olii-.;:i,'..'   <p..mt!i      spletke   uekal« rili   la-kili   soiiu^panov          in
>,  tu   pekieu-ki'   -p:, tk.- /a-      potem so-la-uu   puma^ajte, da -In-mo  -.'lavo
.i-p:otu.k(H.                                         |,.j (.c.iiuii liidii.
faki-:nii-ovtažue :,n ki.i.ir-Uu   I            tA\ '•'-. t\.i   vpi-   otrok   /.a   iiit-stiiu   slo-
udi,, ki  -o Alp:-.-.-,.'.!  n.t.hul;   j tcii-kn ^'lo je «ln/il paiprej v vse drn^ifiii' na-
\i ,-!oveu<k.'iii:i   /.jvi.tt v"<;,^   j ui-ti.' ni^o /m io!-k.\  Vid -lo -. ,,.. ,ia n.jii /.a-
/...it-;i \pr.«šati: :ui nt z-l.i|   ! ^ii/i-ni u i-protmki *» na -¦•n.. v«-.l.-li v.\ vse i.i /. n-ii-.-no tti.ii m: .-Ninem";   ! «-'»k'- Mani.-, ki -o v kaki z. . ^m-li <>,! laskih >uu. ».ilm-iui. \-:r.i;iio bosi«,   j P^pol..r;.-v In l o > .• p r i e la unr.iv a:a -vo,ati. M.-:uio,., d., ho   | d i i ¦ a. >ru 1 a v o n | a ? i * I .n e n • oM-inc /. i-soii t.-il.u-ii uit-'..!,   j --klini otroci. Ua/m ^o«j darji so kuka  t. orna je p ., s (.,! .i n —      /.dit.-v.d-  od '-avi-mh  star-^-v. ,..«  iimr.ni pn-
tn :u! l.d,o:.-ki -i.i./1-i..i      -1-1-' "'«•¦¦•"' v ¦l|^" A":"- •*" "'' '• ' !'!' z:'l»"dr
o   v  t„k !->,.. prav   '.oi-.:   ¦-   ' ^ -'¦">>'>>¦ -}'1 "•'-' ¦;'->ri*i -o — hrahro   dr/ di
o m'  .'no.'! .""'k. ;'¦   -'.„.   \'«i.M)  »   .i''k!"l'.-.".' !:i:j   tei.)i./-ii!i   irredeul.n -:.e  -odive.
Sletle tri iiitoi-pelacijc; prvo je podal pos|. (Jrra, dr i«i dvo jo prcf-ital dr. Hojir. • - Na j slede tu doslovno.
Interpelacija
f«
M|0
'.il:ll
pc :|...ir.ii    dn:,:s
m M.  -o     .Iruitv
<V- : v-.ik«   d.::u"
k.i*.-i;i:  v   ptipr-a
d.-Ii-
;S"'o^ ^''
*¦ •'' o /« .1,.,^
.,-ln-
-pa
;'.u-v
v p. -j.U-  k-
>-.li'Jll.'}.M. U'
-t .:
p.» ,vi,.|, „;.¦,-. h. a :_,.¦ f* ,ako U'-f.;<- -pr.— - linUtvo .Si u^.i-'.:u-:ra   lu-it za r; a-
vpr:im.:!,«.,"t,,,«.'li"
,«:,« i:.4 takeit: ,„.._« ¦p.-*».rMde:.a.«:.;J.--
-.ittii.-' u.i
i*, o-.. -m-:i
¦il k.ih riu:
i,i-:ii
. ko vidi toliko -hi--.¦iiskili -t.iri-.-v, Ci-t .uodi^vai^iicni-lva, vioiioko ukloudi naj-
. ki popi.lnji »¦ na-
¦ 1"
rrnt.n
,i.l
a*. V
»•-m   pr
.l:i  t>
L   H
. . — Koliko itohnvM dola ta z.a>o.I i;:ie::.:i i.udsivn, \edo u..>i'.,f pisl»odj", k> L;:a delu,.-.,,). Dokler i .i" hiio iu*«: poaojilnin- so -c tnastia oh žuljih b.i-Ai.Va kmeta r.uui skopuhi iu — sleparji. N'.iii ljudje, ke.iar s-o potrohovah denarju, so padali redno v rob? hre?.ie-imm meJeJarjoin: in pntem jo pri.vln ptij.-ino življenj.: za lut-ietur,« iu — odenihc: po več meseec-v ?o vo/.ih ubo^e,».i kmet:! /..i no?, vo-r.ili so ,uu razglede*, a pri takih prilikah pojedali in popijali na raetut uhoge^a ktnota. Ko je kuucčno dobil donar za škandalozno visoke ohrosti, — hil je povsem v krempljih laskoma ali židovskega oderuha; polpp oi^restij je moral nositi vsak hip: »našla, jajce, kokns-ij, sadja, prožil j a itd., kar si je paC lo pok-hli miloslua gospoda ; ako bi jej kmet že v očesih ne bral sleherne željiee, tedaj gorje mu: sledila i'e t o Z b a, r u 1) e ž — dr a ž b a. Da, Se v '• 1894. po rojstvu Gospodovem je posojil-n'ca   rešila par nesreCtiežev h krempljev la- ! nes. Obvel
se   lilo
(':i-t vam. lo.liielii, ki -e niste zmenili va h::d:.'ev-' -p.etk" irred.-ulovskih predr/ne/ev. ka!"ri -o .-e /¦¦ jireohjeM -!ov.Ti-k( L.i kruha, •s prid.- tira. ko im slov.-u-ki narod pmrne m:;« za dra-o. ..Ii po ilon-a,'.' predano: ko j::u p;.ii-.i z ohre-lmi \ied v-c tinh ^rdohij.-!
l)o/.!ia'.i -:ko n.i>.izlii'nej-ih .-hii'-ajev, kako -o l.i-ki iie.-ratimi/.i iiilainno pritiskali ii.i B;0wjiskf .-!ari-e! Vse t- slui-ajc zberemo in objavimo '¦>. iiin-ui vred u a po - <•!> n e m l «> j. a k u. llojaki! Te lepake razpoi',;i-;iif) n.ijhr/.e lu.ii po v-c j di-z.-ii s proin"(». \l\ j:h razobesi na vidnem kraju v-ako druilvo. vs ika gostilna, Vs„k javen krai. I:i vi rojaki, zaporno.le si dobro imena listih l.d.oisov ter pretrgajte ž njimi sleherno zvezo! Nio ste kupiti pri nj;h. pa tudi nir- prodati jim'. Ako ptiicjo kdaj med Va-, zapodite ;ih iz svo;e srede! S takimi   ljudmi   tiikake  zveze!
Deželni zbor.
IV. seja 17. januarja 1896.
Seja jo bila napovedana na o. pop., a pričela je ob b\; uzrok uajbr/.o — zakulisno borbt.\ — Poslanci navzoči vsi razun odsto-pivšepa Iienarriell i j a. -- Deželni glavar parita večjo vrsto doSlih peticij, med temi raznih cestnih odborov; dalje učiteljskega društva za tolminski okraj za pripoznanje volilne pravice vsem stalno nameščenim uči-leljem. V-ižna načrta deželnega zakona za porisko mesto sla oni o dokJadah na na-jemif-ine in oni, da bi morale rayne zavarovalnice vzdrževati goriško ognjegasno društvo. — Ker nekatere lt»: peticij spadajo v pravni odsek, ki sit bi! Se voljen, predlaga dr. Ve-nuti. naj se ta odsek 7 udov izvoli   Se di
po-l.uiea BIil/JJil 'jirtoi in tovarišev do visoke
«•. k. vlade r.uh naprave odtoka hudourniku
L o j) v n s e e k pred Sempasoui:
tilede na lo. da je visoka c. kr, vlada dr/avno cesto pred Šmipasom I. 1SS:(, zii.tluo vzdignila in s leiu proti cesti deroči hudournik J.epc nš če k vle:;nila v njegovo ntnigo;
glede na to, d,i imenovani hudournik oh nalivih tako narava, da oh državni cesti, kjer se lok w>de lomi, izstopa, kar se je m. decembra  iS'.!.-*, dvakrat /godilo;
glede na to, da je hudournik pivi. decembra dvakrat preplavil iu zasul /. gruščem zemljišča ob drz.ivni cesti, ter žugal prodreti di/avno cesto;
glede na lo, da ta hudournik kakih m) inelrov od omenjeno kritične točke se izlivu v bližnji hudournik O/.i-ljau -rok, iu lo lik mo.šta črez državno cesto', kjer napravlja pri-iiio/oiiia velik" zasipe iu niOhl stavi v ne-\anion! ;
glede im to, da visoka c. kr. vlada v varstvo državne ceste tavnozdajci namerava ob eosii postaviti varstheui zid (bran) prav lam, kjer so lok hudournika lomi, ki bo vodo odganjal od državno ceste, lotili oh nalivih jo zaganjal iu miI gniftč na   nasprotno y,em-
gledč koiiočiiu na lo, da je lahko temu hudourniku unprauii mPok irez (o/ir. pod) cesto v drugi kakih :!0l> nielrov oddaljeni vodotok imenovan »'IVihu-.čck*, kar se jo z ozimni ua značaj huduuriiika uže I. tsS:l., ko so jo cesta višala, svetovalo organom o. kr. vlado ; vprašajo podpisani;
Ah hoče visoka ¦•. k. vlaib skrbeli za to, da se hudourniku l."peiisček napravi odlok čro/ (pod) državno cesto pred kompasom v bližnji vodotok Trihusčck, da se bo po njem ob nalivih voda, ki hi sicer strugo I.e-peiisčeka prestopala, odpeljala in izlivala v vodotok Triliiiičokr1
S ttorioi,  17. januarja  IS'.H».
Podpisani vsi .Slovenci.
Vladin zastopnik pravi, da pošlje na lice mesta inženirja, ki preišče v interpelaciji opis..no okoliščine. O uspehu bo potem poročal. (L»obr». !)
Interpelacija
deželnega   posk.nca   dr. .tleksij-.i   Rojen   in
Mipo-lamev  ua Njega Prcv/.viši-nost de/elnega giav.uia radi laških dopisov de/elnega odbora
v -Imenske pokrajine kronovine, •              7. dopisom z   dtte ii7. nov. IS',1."). slov.
i .~»1 ifJ '.).¦>., kojega se prilaga pod A, naprosil je de/.elni odbor goriški c. kr. davčni urad v Tolminu, naj i/plača iz u-taiio\e Mjavec za leto l.v.»:i,'.M.. c kr. glavai-tvu, nudi, za razdelitev med ubožnike občine Hlap in St. Viška gora znesek gl. :!'.M<> a. v., in to v laškem jeziku, v.slcl česar je c. kr. okr. glavarstvo" v Tcduiim! obveslilo župni urad ua Št. Viški gori no u<-mški.
Ker ji> notranji uradni jezik c. kr. okrajnega glavarstva in c. kr. davrucga urada v Tolminu n e m š k i;
ker c. kr. polili, ua in finančna oblast na Primorskem priznava iu spoštuje d ežel n i jezik slovenski, nalagajoč, naj podpirani uradi občujejo s strankami v slovenskih pokrajinah slovenski;
ker c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu in c. kr. davčni urad, ondttkaj, spoštujeta ukaze višjih oblaslij in deželni jezik slovenski let- dejanski občujeta s slovenskimi strankami lo slovenski;
ker iz gori navedenega dopisa torej siidi, da deželni odbor goriški vsiljuje po slovenskem delu pokncžeiie grolovino Goriške in (Jradiščan.-ke i a š č i u o ;
ker se od laske stranko v deželi smatra nezaslišano drznostjo le misel, da bi isti deželni odbor izdajal dopise po furlanskem delu grofovins po slovenski; usojajo se podpisani v varslvo enakopravnosti in istovrstnosti slovenskih pokrajin in deželnega jezika slovenskega stavili sledeče vprašanje:
t. Zakaj je izdal deželni odhor Goriški dopis na e. kr. davčni urad in c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu v. dne 27, »iov. 18'.)."). št. 51 ifi InSki?
2. Ali je Njepa IVev-visonosti, deželnega glavarja, resi.a volja odpraviti nepravilno in na škodo slovenskih pokrajin pristransko rabo laškega jezika po deželnt.« odboru ?
V Gorici, dne 17. januarja 189G.
Deželni glavar opomni, da predloži interpelacijo deželnemu odboru, ker to je njegova reč; poleni bo poroCal v njegovem imenu.
Interpelacija
poslancev dr. Alcknljii Rojen in lovmišev do Njegove Vzvišenosti gospoda c. kr. ministra za hogočastje in uk. Po mnogih prošnjah slovenskih roditeljev v Gorici iu po .drogih ukazih c. kr. vlade je c kr. mestni šolski svet goriški slednjič vendar določil dneve, v katerih naj se vpisujejo slovenski otroci mosda goriškega v na novo ustanovljeno nieslno ljudsko šolo. To so bili dnevi l;h, II, iu 15, januarja, in sicer od (i. ito II. ure preilpoldne.
C, kr. mostni šolski svo| goriški ima sicer, ako se ravna po predpisih šolskega zakona v. dne (i, maja 1.S70 iu po določbah državnega temeljnega zakona o državljanskih pravic ih/, dne 11. decembra 1807, natančen zapisek vseh slovenskih olrok na ozemlju uioslii goriškega iu onih, ki obiskujejo zasebno ljudsko šolo društva »Sloga*; vendar je bolel dati slovenskim roditeljem priliko, da ho izjavijo, ali želijo ;i\s ljudsko šolo •/. liialeruiiii kol učnim jezikom s buii, du vpišejo svojo otroke v novo šolo.
I/, postopanja mestnega šolskega svela iu njegovih organov o tej priliki je razvidno, da mu je bilo ua leni ležečo, da hi se pokazalo kolikor mogoče majhno število slo-viiskili otrok.
llazgliis c. kr. mestnega šolskega svela ¦a dno H), januarju st, (i, s katerim m se naznanili roditeljem dnevi iu pogoji vpisovanja, objavljen je hil, tlasi namenjen slovenskemu občinstvu, samo v italijanskem jc/.iku. Itazohešen jo bil samo v iiieslu in ne litdl v okolici mosta goriškega, a še v mestu hil je potrgan že prvi dan skoro raz vseh zidov.
Vpisovanje ni biio zadostno razglašeno; zalo je moral šolski odhor, katerega so izvolili slovenski roditelji dne o, januarja, izpolnili, kar je c. kr. mestni SolRki svet opuslil, ter spmočili roditeljem odredbo šolske oblasti.
Vpisovanje vršilo se je lako, da izmed dveh odposlancev e. kr. ineslnega šolskega sveta je eden vpisovanje vodil, voditelje izpraSoval in potrebno narekoval, med tem ko je drugi vse lo zapisoval. Navzoč član mestne policije goriške, previden s potrebnimi imeniki, razkuži in zapisniki, je ob enem koiilroloval, ali se izpovedim roditeljev ujemajo s podatki, ki so bili njemu na razpolago, ter je delal svoje opombe, ako se je pokazala kje kaka razlika.
Prvi dan smelo je po vet oseb h kraln v sobo, v kateri seje vpisovalo; mostni policaj r-lal je v predsobi, da hi vzdrževal red, ako hi trobalo; ah ves čas, vse tri d.ii vladal jo med občinstvom najlepši red.
Drugi dan smoli so roditelji v vpisovali«) sobo le eden po eden: mestni policaj je stal pred vrati v vpisovalno sobo, a občinstvo v predsobi iu po stopnicah. Tretji dan prihajali so roditelji pred vpisovalca eden po eden, policaj je stal na vratih predsobe, u občinstvo se je gnetlo vrhu stopnic. Tako postopanje je imelo podobo nekake srednjeveško skrivne sodbe ter ni obujalo posebnega zaupanja pri čakajočem občinstvu. Ko je prvi dan odbila ura jednajsl, vzdignila sla se vpisujoča uradnika in odšla, ne zmeneč se za roditelje, ki so že dolgo tam čakali na vpis. Drugi dan prišlo je več ljudij od onih prvega dne; pa vpisovalca šla veliko počasnejše delala. Ob enajsti uri odšla sla zopet, rekoč, da imala lak nalog, ter sta pustila 00 do 70 roditeljev, ne da bi vpisala njih otrok. Ncvolja med občinstvom bila je toliko večja, ker nekateri so prišli že drugič v Podturn, ne da bi bili mogli opraviti, kar so želeli, in ker večina navzočih je morala pustiti delo in posle, da bi zagotovila svojim otrokom vpis v mestno šolo. Tretji dan je mestni župan vsled pritožb to nekoliko odpravil in uradnika sta vpisovala, dokler je bilo ljudij.
Ali tretji dan bila je druga neprilika. Že prejšnji večer začelo jr »ožili in po malem deževali, da je bila drugi dan po vseh cestah bruzgalica in siicp, katerih otroci niso mogli zmagovali. Šolski odbor bil je prisiljen poskrbeli otrokom in roditeljem vozove, da so mogli od zasebno šole do pi.dlurnskc kosarnc, po blatnih cestah in nepotlakani ulici „Via Lunga".
Vse te okoiščinc so vzročile, da roditelji in otroci so Irpeli mnoge nepriličnosti in da mnogi niso mogli niti do tega priti, da bi svoje otroke vpisali. Zato je šolski odbor vložil prošnjo, naj se rok za vpisovanje podaljša, ozirom naj se vpisuje vsaj še prihodnjo nedeljo.
Pri vpisovanju bila je mestnima uradnikoma vidna skrb, da sla vsled naloga, kakor sta rekla, kolikor »nogoče otrok zavrnila. Dasi ne začne šola pred februarjem, bili so trije otroci zavrnjeni kot premladi, če tudi je eden rojen 6., drugi 8. januarja, a tretji t. februarja 1890.
Slirindvajset otrok je bilo zavrnjenih, ker so prestopili štirinajsto leto življenjn, vkljub g. 32. zakona z dne % mnjn xB70., ki določuje, jfo olrok, ki jo dolžini hoditi v šolo, smo bo izbrisali So lo potom, ko moro s spričevalom javne ljudske šolo dokazali, du že zna nnjpotrcjnejše reči. Omenjeni otroci ne morejo lega dokazali, ker So vodno obiskujejo ljudsko šolo s pravico javnosti,
.Setlomnajsl v Gorici nastanjenih olrok ho zavrnili, ker njih roditelji bivajo drugod, n.^ glede na razsodim uprnvnoga sodišču z dno 4. lehr, 1HK1. (V, 1001), ki prnvi, da vse postavno dolofcho, ssudovajoco vSolovan|o olrok      g. 50. drž. š. ziik., gg, 1, 10, 11,
22 dež.  š.  zak. ..... kažejo  na lo, da pri
vSoloviinju olrok odločuje edino lo njih bi« valisče in nikakor no hivnliščo njih roditeljev ali postavnih zastopnikov.
.lednajsi otrok bilo jo zavrnjenih s pretvezo, iln bivajo v Šolskem okraju shira« gorskem, dasi ni moja mod mostnini In slu-rogorskim šolskim okrogom, ki spiulu pod Gorico, natančno določnim, dasi Irelm lo mejo ¦/. ozirom nu korist ftolo od mosta odrivati in no pritegovali, dimi ininjo dotlčni ulrnci v moslo sitmo eelrl, k večjemu majhne pol ure, u na Ajftovico dn šolskega poslopju blizu one ure hoda. Ni pravično nlllli otroko iz bližnje mostno okolico, ko so naprtivljii v mestu šlirinizrediiiea, posebno ko Ii nI mol že /daj obiskujejo zasebno šolo v mostu.
Dva otroku z Grfllno, ki obiskujeta zasebno ftolo v Gorici, sta bila zavrnjena z opazko, nuj so dasta vpisat v Kromborgii, .loilon olrok, rojen In stanujoč v Gorici, Jo bil zavrnjen, ker jo mati pristojna v Št, rVrjnn.
Trideset otrok z Grčino, spatlajočo pod Gorico, bilo je vpisanih z opombo, da morajo hoditi letos v ftolo v Kronburgj u opo-uiti je, da šola v Kionborgu Je prenapolnjen:), da nad 110 oudašiijih olrok prav radi loga ni bilo sprejeli), v Šolo počolkoin Šolskega leta,
Osem otrok od Burke je bilo vpisanih z opombo, da letos naj hodijo v Šolo v Št. Andrej.
Šestindvajset otrok ni bilo sprejetih« ker bivajo zunaj ozemlja mestu goriškega, med tem, ko se sprejemajo otroci iz okolice v italijanske mestne šole brez ugovora. Italijanski otroci iz Gorice hodijo v italijansko šolo v Podgoro, da le število množo; slovenski otroci goriški se pošiljajo v Krombcrg in v Št. Andrež; a slovenski otroci iz teh krajev se ne sprejemajo v mostno šolo goriško. Torej okolica naj sprejema goriške otroke, ne pa nasprotno. Kaka pravica je la ?
Podpisani slavljajo na Njegovo Vzvišenost gospoda c. k. ministra za hogočastje iu uk naslednja vprašanja:
1.   Ali je Njegovi Vzvišenosti znano lo postopanje e. k. mestnega šolskega sveta goriškega pri vpisovanju v slovensko mestno šolo goriško?
2.   Ali hoče Njegova Vzvišenost za lo skrbeli, da bo mogoče vsem otrokom slovenske narodnosti na ozemlju mesta goriškega dobivali šolski pouk na mestne stroške v Šolah /. maternim kot ufcnim jezikom V
3.   Ali hoče Njegova Vzvišenost ukazati, da se vsi šolski olroci, ki so se pri vpisovanju v mestno šolo neposlavno zavrnili, brez odloga vpišejo v to šolo?
V Gorici, 17. januarja 189G.
Preide se na dnevni red. Tudi danes se na splošno sporaznmljenje odloži z dnevnega reda izvolitev 3 udov v komisijo za pregledovanje zemljiškega katastra. — Na to se prečitajo poročila šestih manjših zalogov, ki so v deželni upravi, iu sicer o sklepu računov za 1. 1894. in o proračunu za 1. 1896. — Konečno so izvole v pravni odsek poslanci: Pa je r (preds.); Venuti (namestnik), Verzegnassi, Lovisoni, Turna, Grča, Muha.
Deželni glavar omeni, da polovica Časa, odmerjenega zasedanju, je že prešla (kdo je kriv, da se ni ničesa storilo, tega ni po-ved«'}, naj odseki torej pridno delujejo. S tem je bila seja zaključena.
Po devetih dneh torej zopet takd neznatna sejica! Človek bi res ne vedel, kak6 naj sodi tako .zasedanje deželnega> zbora slavne poknežene grofovine goriške in gra-diške !¦
DOPISI.
Od nekod. —(Nova cerkev v Gorici.) — Prav hvaležni smo Vatn, g. urednik, da ste nam v zadnji *Soti" razo-deli zanimive in doslej marsikomu povsem skrite namene onih oseb, ki se trudijo za novo cerkev. — V Gorici je dovolj cerkva in popolnoma brez potrebe je nova cerkev, saj še liste, katere so, nimajo vselej obiskovalcev, dasi so na zel6 primernih krajih. Mari bi tisočake potrosili za popravo sedanjih, posebno stolne  cerkve, ki
prav upjie, da bi se popravila. Vsakdo se Čudi, zakaj nekateri s tako silo delajejo — za novo cerkev, saj pri naSi goriški gospodi ne vidimo one gorečnosti za službo božjo, zaradi koje bi bila potrebna še nova cerkev. Vsled zadnjega dopisa v .Soči" nam je zavesa padla spred oeij, in zagledali smo označene narcene. Čez nas nasprotnike nove cerkve sezeid zabavlja ter z .liberalci", ,in-diferentisti" itd. nas pitajo. No, to nas ne prestraši. Za te častne naslove prav malo damo ter jih vračamo tja, od koder prihajajo. Imamo tehtne razloge, zakaj nismo navdušeni za novo cerkev.
V mestu in posebno na deželi ni cerkve, katera bi ne bila vredna poprave. Gospoda v odboru za novo cerkev ne ve, s kakšnimi neprilikami in velikimi težavami se morajo boriti cerkveni oskrbniki, ako hočejo kaj napraviti pri cerkvi. In zdaj naj bi se kar 200.000 potrosilo za nepotrebno novo cerkev. V Gradcu se je tudi sezidala nova cerkev, posvečena Srcu Jezusovemu, ali mer.da ena sama oseba je darovala V ta namen 50.000 ter s tem postavila temelj. V Ljubljani se je tudi sezidala cerkev Srca Jezusovega, ki je majhna in ni pobrala ogromnih stroškov Ako bi se nameravala !o bolj majhna cerkev v ta namen, naj bi že bilo. Da pa odbor prihaja na dan s takimi velikanskimi načrti, je zel6 nemodro, posebno z ozirom na našo splošno revščino in na drugo najniže potrebe.
Od drugo strani so deluje na to, da hi se povzdignilo malo semenišče ter je 2 notranjimi šolami preskrbelo. To je velik načrt in veliki stroški! Alojze-visče je tudi tu, ki potrebuje izdatne podpore. Imamo .Slogine" zavode, katere je tudi treba podpirati. Zahteva se, da naro-čujemo različne časopise in podpiramo narodna podjetja. Vsak hip se nabira za pogo-relce, zu povodnji, za potres, za razne cerkve in druge občekoristne naprave. In zdaj naj človek podpira še zidanje take cerkve! » Sodeči po zadnjem dopisu v .Soči* si Ittiiko tolmačimo tudi resnico, zakaj je „L E c o" v zadnjih letih (od kar se je začelo govoriti o novi cerkvi) postala tako pohlevna in krotka nasproti gori š k i m č i f u t o u;. Dala se je zamere pri magistratu, da bi ji ne nagajal pri novi cerkvi, zato je molčala. Nova cerkev jo tudi uplivala, da naši laški konservativci se niso več udeleževali volitve v magistrat, da bi magistratovce panali in od njih dobili dovoljenje. Tudi pri zadnjih dcželnozborskih volitvah v Gradiški je misel o novi cerkvi nemalo uplivula, da so Ecovci kar utihnili in pustili liberalcem prosto roko.
Ecovci se zel6 trudijo za novo cerkev. Škoda, da ta trud drugam ne obračajo. Židjo, liberalci, brezverci itd. ukazujejo po vsej Kurlnniji. Sami veleposestniki sedijo v dojtdnem zboru. Ubogi trpini, izstradani koloni, revno občino nimajo zustopnika v do-zolnem zboru, k bi tu pa tam zu nje Švignil glas. Katoliški listi so puč v prvi vrsti tu, da podpirajo ubogo, ki si no morejo pomagati. Veleposestniki imajo premoŽenje in denar in si lehko pomagajo, ubogi. pa ne morejo. Kako lepo in hvaležno bi bilo, ako bi se duhovniki v Furianiji in njih glasilo v Gori' *¦ slavili na stran ubogih laških trpin; ¦•¦ ." Kar trumoma zapuščajo svojo donK.iiio in se izseljujejo v Ameriko. Zal, da vidimo duhovnike v Furianiji na strani bogatih brezvercev. Zadnje deželno-zborske volitve nas v tem potrjujejo. Kak6 se je ,L Keo" obnašala pri iej priliki, je tudi znano. T- rej tu je bil čas dela in truda, tu naj pokažejo oni, ki delujejo za novo cerkev, koliko jim je res pri srcu čast božja. Kakor reCeno, prav nova cerkev je kriva, da se naši laški konservativci bratijo z raa-magistratovci in so pri volitvah v goriški magistrat in pa v deželni zbor kat- utihnili.
Presneto slaba je taka »katoliška* politika, ko nekateri hočejo le z bratovščinami in z zidanjem novih cerkva zamašiti usta  nasprotnikom. Ali  to ne gre.
Kakor je videti, nekateri imajo pri novi cerkvi posebne namene. Hudohni jeziki trdijo ce!6, da tudi nekateri drugi gospodje, ki so baje zelo navdušeni za novo cerkev, imajo svoje namene. ' :. Od tu dalje smo prečrtali ves konec, kar naj nam oprosti g. dopisnik. Utegne biti res, kar menite, ali težko nam je, zabrusiti gospodom toliko očitanje v obraz;  ni še nikake sile  za  to.
—  U r e d n.)
Z Vipavskega. — (O n a s i p a n j u cest po vipavski dolini). — Ni mi sicer namen pisati, kak6 in s kakšno rudo naj bi se nasipale ceste po vipavski dolini, vendar bi pa rad omenil nekaj o oddaji na-peljavanja -omenjenih cest. V mislih imam namreč oni del deželne ceste, katera se vleče od Vogerskega do Ajdovščine. Ta cesta napeljuje se menda izključno, ali pa vsaj večji del, z ba-ujsko rudo; ta-Ie služi baje v ta namen popolnoma dobro. Umljivo je radi tega lahko, da bi se v Batujah dobili najlažje najemniki za napeljavanje omenjenih cest, ne sam6, ker bi bilo tem najpriročneje, marveč, ker se tukaj tudi nahaja grušč pri več posestnikih. Zato bi se pa želelo, da bi Slo omenjeno napeljavanje na dražbo, — i seveda, dan dražbe moral bi biti naznanjen. No, glede onih cest, katere so pod Ajdovščino, ni pač u/roka k pritoževanju v tem oziru, — drugače pa je, zdi se, pod Gorico. Napeljavanje vogerskega, prvaškega in dorn-berškega dela ceste, kateri se nasipa, kakor rečeno, tudi z batujsko rudo, ne gre menda na dražbo — in če gre — vendar ^pa dan dražbe ni naznanjen po bližnjih občinah, kakor bi se pričakovalo. Nikakor se ne misli, da bi se godile kakšne nepravilnosti pri oddaji omenjenih cest v napeljavo, vendar pa bi se rado opomnita na to slavni c. kr. deželni cestni odbor (? Ur.) v Gorici ter ponižno vprašali: Čemu ne gre vogerska, prvaška in dornberška cesta na  dražbo, — in ako gre
—  č»?mu bi slavno-isti ne blagovolil 'naznaniti dan dražbe po vseh bližnjih in za to zanimajočih se občinah, — torej tudi v Batujah in Selu?
Tako ravnanje bi gotovo ne bilo na škodo ne deželi, ne cesti, ker bi si kmetje ali posestniki iz omenjenih vasij, kateri v sedanjih slabih časih prav radi zaslužijo kakšen groš, če je le mogoče, na dražbi precej nižali, — in bi tako prišla dobra ruda dokaj ceno na cesto. Naj bi blagovolil slavni c. kr. deželni cestni odbor (?! Uredn.) to uvaževatii v prihodnosti.                    —b —
Dostavek uredništva. — Gospodu dopisniku samemu ni jasno, kar piše. Ne verujemo, da dan dražbe se ne razpisuje; kdor se za kaj takega zanima, mora pač paziti na razpise. Kaj meni s ,c. kr. deželnim cestnini odborom", to nam je res uganka!
Iz Volčjegrada na Krasu. — Blagovolile, g. urednik, objaviti tudi teh par vrstic v svoji cenjeni ,Soči", — Nesrečna »ravita eoltura" se je jela kazati tudi pri nas, posebno pri naših negodnih mladeničih. Ti pridejo z italijanskim živijem in njega sodrgo v doliko, ker hodijo v nabrežinske kamnolome si služit kruha. Ali žalibog, naučijo se svojo lastno mater v obraz biti. Grdo, ostudno preklinjevanje in ktetvine, kakoršnih se pošten človek sramuje, da ga oblije rudečiea in si mora ušesa tiščati, slišijo se iz ust teh g; -lohradccv. Zraven pa ono ostudno italijansko petje, s katerim se zasmehuje vse. kar je nam najdražje. Žali in zasmehuje se vse, kar je narodnega in svetega. In ako začne tako mladenič, kakošen mož in oče bo to? Kaj se ima od njega pričakovati}' Osnovalo se je pri nus .Bralno društvo", in to pred kratkim, z namenom, probujati ljudstvo ; čitanjem. Ali kdo čila? Skoro nikdu. Nek-ter; mladeniči so kot udje društva in bi se morali uzorneje vesti, ali prav ti delajo največjo sramoto občini s svojim ponočnim laškim tulenjen. Ali kako nosijo glave pokonci, ako znajo .ši" in pa .no", češ: »znam italijanski", — in kjer moro, meša svojo laščino. S tem sramoti našo narodnost in kaže, da se sramuje svojo matere. Vsak je ponosen na svoj rod iti se ne sramuje, ako ima povedati, kake narodnosti je. Ali mnogokak Slovenec se sramuje; svoje rodne matere. Upam pa, da se to obrne na bolje, da izgine ono grdo laško krokanjo. Saj imamo slovenskih pesmij dovolj, s katerimi moremo izražati svoja čustva in si kratili čas. Izgine naj tudi ono ostudno preklinjevanje iz naše srede, ono naj nima več prostora mej nami. Poživljam Vas vse, ki sle prvaki v občini, na to: Na delo tedaj, naša sveta dolžnost je: skrbeti za čast mile domovine.                   Zavedna Kraševka.
(Te besedo zares domorodne .zavedne Kraševkc" naj si zapišejo za uho — m I a-d o u i č i in m o ž j e! Dal Nog, da bi bilo mnogo takih rodoljubk na Krasu!)
Domače in razne novice.
Dežollil zbor bo imel d revi ob (i. svojo peto sejo — po osmih dneh! Na dnevnem redu bo, kakor poroča .Corriere", izvolitev treh udov v komisijo za pregledovanje zemljiškega katastra, šest poročil deželnega odbora in 6 poročil finančnega odseka o računih za I. 1891. in proračunih za I. 1890. raznih deželnih zalogov.
»Piccoio" je poročal, da laški poslanci hočejo odločno nastopiti proti Slovencem. Prav radovedni smo! Ali doslej ni še bilo dovolj?!
Uradni zloraba.    -  Bcdastoca.  —
Veleslavni deželni šolski svet opozarjamo na učerajšnji .Corriere", v katerem se na infa-men način zlorabijo uspehi uradnega vpisovanja v slovensko šolo. Mi z vso odločnostjo protestujemo proti takim činom in se nadejamo, da deželna šolska oblast stori svojo dolžnost!
Iz istega poročila posnemamo te-le podatke: vsprejetih je bilo 160 dečkov in 211 deklic, torej skupaj 371 ; odklonjenih je bilo 96, a 22 učencev .Slogine" šole se niti ni oglasilo; 1 p med tem umrl. — Zakaj niso sprejeli onih 96 učencev, je tudi povedano; no višja šolska oblast ima v rokah utok in nadejamo se, da ta stori svojo dolžnost.
Ali čujte bedarijo ! Isti ,G o i r i e r e" je z vso resnostjo imenoval 21 starišev, k a-teri teptajo svojo italijansko narodnost in silijo svoje otroke, da se — poslovenijo. Čujte, kdo so ti! Evo jih: Jevščik Val.. Velikonjo Jernej, Markič Ivan, Valent. in Anton, Kolavčič Franc, Pavlin Alojz, Ušaj Jos., Pavlin Ant., Cej Matija, Hvala ud. Ana. Badalič Ivan. Hvala Andr.. Kocijančič Josip, Medvešček Miha, Tomšič Peter, Gril Ivan. — Le štirje imajo imena laškega izvira, a so Slovenci.
In .Corriere" se nič ne sramuje, blebetati take bedasloče. Kaj vendar pravijo njegovi laški bra»j? Ali jih ima za tak6 neumne, da mu bodo verjeli ? •— Kaj bi dejal .Corriere", ako bi .Soča" pisala: Glejte, naslednji ljudje teptajo svojo slovensko narodnost, ker pošiljajo otroke v laške šole: Paternolli, Marani, Verzegnassi, Valentinuzzi... Ali bi se nam ne smejal ves svet? Po pravici ! Neumljivo nam je, kako se morejo tipkati take — prismodarije !
Kdo je zagrešil ta atentat na naše roditelje? Brez dvoma tisti, ki so izvršili vpisovanje otrok. Naši stariši so izvršili svojo dolžnost, da so vpisali svoje otroke, zdaj jih šolska oblast takč nečuveno izpostavlja Ia-houski sodrgi. Zahtevamo, da deželni šolski svet stori svojo dolžnost!
Prvi dan t slov. mestni Soli. — Po petletni borbi za ljudsko šolo, kakoršne zgodovina ne pozna, je bila v ponedeljek otvor-jena prva slovenska ljudska šola v Gorici. Ali kak6! Čujte! D o šla je jed na sama deklica, a še ta vsa objokana, ker jo je oče šiloma tjekaj privlekel: gotovo je bil dobro plačan za to junaško delo. Vsi drugi stariši so ostali pri svojem protestu proti podturnski nezdravi, za šote nerabni podrtiji; vsi otroci so došli kakor navadno v »S I o-g i n o" šolo. Tudi otroci se vsi branijo, hoditi tafcd daleč v Solo~     ,
Došla Fta že oba učitelja gg.: Domeniš in Lasi č. Ker de*, šol. svet n? potrdil začasnih učiteljic Gullin in Hannel, je župan Venuti skušal dobiti suplentinje, a se mu početka ni posrečilo; jedna gospodična je kar naravnost odklonila ponudbo, ker .jej je predaleč v Podlurn; draga je sprejela, a 2e na večer dala odpoved.
K .slavnostni otvoritvi" je došel sam .illustrissimo podesla" dr. V e n u»i, ki d jc-zadovoljno vihal znane brke; došel je tudi nadzornik Gulot, — in o .slavnostni otvoritvi" je bil spisan — laški zapisnik, — —- v slovenski šoli!! In s tem je bilo rešeno »italijanstvo Gorice", na kar je sior podesta zadovoljno odšel.
— Čujemo, da je bilo res namenjeno nekako slovesno odprtje .slovenske šole. Sam »sior podesta" bi imel — .slavnostni govor*, ne verno pa, ali v jeziku svojega očeta — tujca, ali matere — domačinke, katera ob smrti ni govorila drugače nego slovenski.
Dalje čiijeiuo, da hočejo po \sel sili, naj bi se učila v Soli tudi laščina. No. i/, te moke pa že ne bo kruha. Na Si otroci ne potrebujejo laščine; a kolikor je frebajo, ulove je na ulici v dotiki t. hiški mi otroci. (Dokaz, da naši otroci so bistre glave). — Veliko bolj je potrebni lahkim otrokom — slovenščina; torej uvedite v svojih laških šolah pouk slovenskega jezika, - naše otrok«; pi pustite na miru s svojo Dantejevo Ločino, katero ne bodo nikdar potrebov.ili!
Za deveto obletnico po rajnem prof. Erjavcu, katerega grob je bil v ta pobožni spomin primerno okni>n in se je darovala sv. maša — srno prejeli za .Slogine" zavode 10 kron. - Izkaz ostalih darov prinesemo prihodnjič.
.Vladno niašilee" — .Prim. List" je na se obrnil ta .nečastni naslov*. — Mi smo kar debelo gledali, ko srno citati to črmi na belem, celo i iskano in poslano med svet. Za Boga. gospod kolega, ali ste Vi je-dini .tujec v Jeruzalemu", ali živite z glavo v mehu, da niste razumeli naših besed tako, kakor jih je umel vsakdo drugi?! Ali tako nič ne poznate domačih kameleonov, ki delajo edino za denar: danes služijo Bogu. jutri hudiču, kjer jim k;.i» kaj več cvetlica? Takim ljudem pokaže pošten Slovenec vrata, pa naj bo že bolj naklonjen .Soči" ali „P. Listu". Gorje našemil naroda, ako bi bile sploh mogoče -ta političnem polju take broz-načelue, podkupljive duše, ki delajo za tistega, ki jih - - bolje plača.
Toliko v odgovor in pojasnilo. Menimo, da bi urednik* „I\ L." moral poznati take pojave v našem javnem življenju, potem pa složno z nami opozarjati čitatelje na nje. »Soča" in .P. List* lahko vsporcduo delujeta za blaginjo narodovo, dočutt kameleon spreminja svojo barvo, kakor narekujejo nam in Vam sovražni življi.
,|]«o del M tonile" od srede se je zopet zrepončila na .Sočo" v svojem starem .Stilu", dasi je naročila novega uredniku baje celo iz Švice. Jo j, tu je besedičenja o liberalstvil in  nasprotstvu   do   sv.  cerkve,
— - kar nas nič ne vznemirja, kajti na take obrabljeno fraze smo že tako navajeni, kakor znano živinee palice. — Toda gostobesedna gospoda je ostala dolžna glavni odgovor: ali bo nova cerkev res katoliška, torej vesoljna, t. j. pri nas tudi za Slovence enako, kakor za italijane?! To je tisto kislo jabolko, katerega naša ljuba .Eeo" nič kaj ne mara. Gospoda, čemu zgubljate toliko be-sedij, govorite raje bolj na kratko, pa malo bolj jasno; sofizmov ne potrebujemo! Tu gre za mnogo cvenka, zato hočemo, biti na jasnem že naprej, a ne, da se bomo kdaj bridko kosali, da smo pomagali zidati liram božji, ki se bo oneCaščeval s politikovanjcm sovražne nam svojali.
V" ostalem priobčujemo dopis, ki nam je došel iz duhovskih krogov; dobili smo najmanj dvaj.set odobrovalnih izjav iz istih krogov, ki so nas dobro umeii. Govoričenje o liberalizmu je smešno, deloma tudi podlo; ne vemo, ali je tudi mod Slovenci kdo, ki bi verjel takemu obrekovanje s katerim hote gospodje pokriti grozno sušo — stvarnih razlogov.
Vedeli smo, da je vprašanje precej kočljivo, vendar smo se oglasili brez strahu. Mi se namreč zanašamo na zdrav razum svojih Čitateljev, ki gotovo ne bodo takoj sumili v naše pošteno vevško prepričanje, auo se slučajno upremo zidanju kake — cerkve. Kakor je skočilo nekaterim gospodi v Gorici v glavo, da si hote zaslužiti lovorovih vencev z zidanjem dragocene cerkve za peščico komodne mestne gospode na goriškem Corsu. tako se Lhko umislijo še kje drugod, češ, zidajmo   novo cerkev in
—  nabirajmo po vsej deželi denarja. In pričela bi prava gonja okoli revnega ljudstva, katero bi lahko postavili na glavo vse do zadnjega otroka, a bi ne padlo od njih toliko, kolikor so si ti ali oni vtepli v glavo, da hočejo izdati za novo cerkev. — In mi bi morali kar molčali, ako bi ne hoteli veljati za — liberalce. Počakajte malo!
Mi smo govorili jasno, ,Eco" se pa zvija in ne da točnega odgovora na stavljena vprašanja. — No, in dovolili smo si izreči tudi dvome o potrebi te nove cerkve. Rekli smo, da tako dragocena cerkev bi bila  zares v o k r a s in ponos mestu,
—  ali da je to vse premalo z ozirom na gmotno stanje v deželi. Ubogi smo, a toli ogromno svoto hočete zberačiti, — največ v nižjih slojih, bogatini dajo paC le malo ali nič! Sicer smo govorili dosti jasno; kdor hoče naše besede krivo umeti, da nam potem podtika slabe namene, slobodno mu, saj ponese sam svoj meh v mlin. Punctum!
Utokoumnija. — Nov izraz! Sto kron zanj!
Res, naše mestne očete trese ta mrzlična bolezen. V sredo ob 6. zvečer so imeli sejo, v kateri so sklenili kar cel .regiment'*  utokov  in  pritožb,  vse zastran —
| slovenske ljudske šole. Srboriti gospodje se upirajo vsemu: kar je razsodilo in ukazalo ministerstvo, proti temu se pritožijo na upravno
1 sodišče; kar je ukazal deželni šolski svet, —
proti temu pojdejo utoki na ministerstvo, potem zopet dalje na upravno sodišče. — Ali sloveči juristi so enkrat že korenito pogoreli, da jim je upravno sodišče kar a li-mine zavrnilo utok; nekaj takega utegnejo zopet doživeti!
Razprava o utokih in pritožb di je bila skrajno rezka. Glavno besedo so imeli: odvetnik «Ir. Verzegnassi, odvetnik dr. Marani in c. kr. sodni pristav C i a n i. — Prva dva sla govorila celo — o krvi, ki bo baje tekla; seveda nista povedala, č e g a v e glave bodo krvave. Ali posebno dr. Verzegnassi je tako srčno klical .na korajžo", kakor bi imel že naslednjega dne svojim slovenskim klijenlotn, ki bi prvi došli k njemu — s „foučem" parati trebuhe. Ta gospod živi v Gorici, je celo deželni odbornik, vendar se dela, kakor bi živet z glavo v mehu. O šolskem odbor«, ki j."r vlagal utoke, on nič ne ve. Dve tri osebe se postavijo same od sebe za odbor, a vladi takoj sprejema njih pritožbe, Mtrneslo da bi jih kar zavračala.
Ta jezični dobtar torej nič ne ve, da se je vrSd shod nad :tOO starišev, ki so i/.brali poseben odbor, da ne bo treba vedno vsem starišem prihajati skupaj za vsak shiraj. X»>, l.i go»pod nt; ve se marsičesa drugega, kar bi bilo .še brdj potr<-htio; a kaj more ves ostali svet za to, r-ciar ui v njegovi biiiiri? No, tudi vlada so ne more ozirati na Verzegnassijevo nevednost, ker ona ini-i v rokah   pravoveljavno   setavu  odbora.
Vladni zastopnik vitez It osi z io je pogosto zavrača! imenovane govornike, /listi njih srbortto-ti. <L'ine[ita tiiultrija* v ozadju je pa ropf.t.t.a in godrnjala, ali pa go-pndrmi klieaLi svoj — .bravo!'' Druge iiesrefe i:i bilo.
Zupan Venuti je govori! pri občnem zboru ,L*'g.i Nazionale". o ¦— težkih časih za Italijane v Gori«-:. Iti čujte, le .težke rase" je tizročila — kakor je dejal mo«in /iip-in V, - - peščica agitatorjev ... „e,i!,ili tj;ii in buoua parte dai p a e s i o 11 r e m o n t :¦ n i . . .*; li agitatorji slepe ljudstvo, ki je došlo v Gorico služit kruha, hujtkajo ga proti Italijanom in skušajo s tem uničiti -!o!i tni mir med obema narodoma v deželi. (Kako modro! Bravo Venuti ! Bes. kako lepo je bilo, ko sle bili Vi m; — tned Karajel'! L'r.)
V tem zinislu j<' govori! s\> dalje iti omenjat tudi interpelacije naših poslancev, ki bi iiuičiie italijanska prava, ako bi s<* lire-uičile njih zahteve, - Tako govori ž u p a n glavnega mest'i (iori(v, kjer živi .skoro polovica Slovencev in ki je glavno mesto     • slovenske dežele!
Krasili dttevl. — Pravo spomlad imamo; dnevi so krasni, jasni, sobice lopln, vetra, nič; po logih i-velo četice. Celo iz Grgarja nam poročajo, da zeleni marelica na    vrtu   lamoiiijega    župana,   —  Tudi    v
hribih imajo h.jije, spomladanske dni. .....Da
bi narava le ne oživi la prezgodaj, kar bi značilo siabo letino, kajti v februarju in marcu bo skoro gotovo še mrzlih, neprijetnih dnij, kakor po navadi.
fcliovlnora slavno*!. „Slov. Narodu* je pisal nekdo: Z ozirom na notico, katero ste priobčili v st. H), cenjenega svojega lista, naznaniti Vam danes iiiujv.ui sledeče zanimive podrobrosti: fiospod Anton Jakobi, rodom Goričuu, učitelj na mestni ljudski šoli v Gorici, je res uprizoril akcijo v proslavo Čehoviunvega imena. Kot c. kr. domobranski stotnik in predsednik vojaškega veteranskega društva je uplival na to, d.i s-? izda oklic na rodoljube v to svrho, da se bodo nabirali doneski za Cehovinov spomenik nii vsaj za spominsko ploščo. Jakobi je energičen mož, jako priljubljen iu vpliven na Goriškem. On je prijatelj našemu narodu ter, kar se doslej pod njegovimi predniki ni dogodilo, ogovarja ob slavno.-dih slovenske veterane v slovenskem jeziku. Vos presinjeu avstrijskega pafrijotizma, vživa Jakobi v im,-rodajnih in vplivnih krejih spoštovanje, (lesar se je doslej lotil on. izvršil je vse vselej častno. In tako ni dvomiti, da se mu posreči tudi .Cehovinova slavnost*. Lih ko vam naznanim iz povsem /.aiioljiveg.i vira, tU so Jakobiju v tem obziru obljubili vsestransko podporo visoki dostojanstveniki, višji časniki in druga gospoda. Po tem, koliko novcev se nabere, priredi se tudi slavnost. Ako bode dovolj novcev, postavi se spomenik; ako tie, se vzida vsaj spominska plošča na rojstveno hišo slavnega junaka. Dotičui oklic izide te dni ter mu želimo mnogo uspeha. Slavnost. se namerava prirediti v proslavo 50-Iettiega vladanja našega cesarja. In tedaj se bole bliskalo v prijazni vipavski dolini, okoli Ilok-čeve hiše gotovo dokaj svetlih uniform. To bode lep dan. Omeniti mi je še. il,\ bode vojaško veteransko društvo goriško imenovalo životopisca Geho vi novega, gosp. nadučitelja Janka Le bana svojim častnim udom. Zaleti bi bilo, da bi do dneva slavuosti izšel tudi slovenski življenjepis; Čehovinov. Jz gotovega vira smo do.cn.ili. da je tak življenjepis že pred leti kupila od g. Lebana slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljart. Ta knjižica naj se torej izda: gotovo se bode dobro razpecavala v dan sl.tvnosti, h kateri gotovo privre vsaj is vipavske doline vse, kar čuti še kaj narodnega ponosa v snu!
Vratu pri OcjMvanu. — V nedeljo pred sv. tremi Kralji je t 'J- - letni mladenič okoli 7. urt '.večer z nožem napadel tukajšnjega kroj;' i Stef. Mraka. Trikrat ga je zabodel in še precej močno rini! Vendar rane, kakor s- sliši, niso nevarne, ker nož n. - crel globoko. Se tisti večer so odvedli hi*.i'*dca * čJorico. Bolnik je bil tudi tisti veče-> previden. Uzrok je baje tako imenovana »števanka*, to je, fant, ki se oženi, mora nekaj dati drugim fantom tovarišem za pijačo. Imenovani krojač se je oženil nekoliko pred adventom. K njemu so prišli odposlanci s poveljem, da mora nekaj dati. Ta se jo menda branil ter nekoliko pikr h — izustil. Vsled tega je nastalo sovraštvo in maščevanje.
Umrla za opeklinami. — Iz Gradiške pišejo dne 15. t. m.: Prt tukajšnjem trgovcu i z manufakturnira blagom Josipu Bernardisu ' služila je   141etna  Marija Togaon.   Dekle je
včeraj kleče na ognjišča mešalo polento H krati se ji je vnela obleka. Prestrašeno dekle bežalo je, povito v plamen, v bližnjo sobo Na nje strašno kričanje prihitevši domačini povili so jo z odejo ter tako udušili plamen Ubogo dekle pa je bilo že tako grozno opel ceno, da je danes zjutraj umrlo v strašnih bolečinah.
.Perpcttiiini inobile-1, — Ta čudovita .mašina* je že mnogokoum rojila po glavi vse življenje. No, reč je zdaj — ,rešena". Dobili smo namreč tako-le pismice:
.Aku hočete dat u cajtenge moje Mašina Perpetua mobile — jest sem taka Mašina znajdu desebo lahko naredila Žaga Mlin brez vode in brez domfa
jest sem šlišov pravit da mislile napravit u Goric Iektrična luč počakajte pol leta naredim jest Mašina namisto vode — fo. drugteden pride komese pregledati*.
Naprej sami! ¦- Pod tem naslovom je priobčila .Kdinost" vest, odnašajočo se na tizroke, vsled katerih ne morejo doseči Slovenci slovenskega uradovaiija. Dokazuje, da so tega krivi sami Slovenci, napisala je mej ostalim te-le prav umestne vrstice: .Za danes hočemo navesti kričeč vzgled, kako mi Slovenci sami zapiramo vrata i-.ivnopr.u-uosti našega jezika pri javnih oblastih. V I Tr.-lu imamo zavarovalnico proti j nezgodam za Primorje, Dalmacije ii; ; Kr.iuj-.ko. V ob.-.ežju te zavarovalnice je '.ih okrajnih bolniških blaganj: 1\ -loveitskiL, oziroma hrvatskih in 13 italijanskih. Is kakteje poslovni jezik zavarovalnici?! Čitwe le! Z italijai.^kimi blagajnami občuje, kakor je j prav, - italijanski; s slovenskimi, kakor ni prav ueniški! Ali je morila zavarovalnica i toli srdita, da se nikakor noče npugniti pred zahtevami slovenskih blaganj pu slovenskem dopisovanju? Kes je sicer, da zavarovalnica ni ravno navdušena za slovensko uradnvatije, ampak mu le nasprotuje, kjer mor. ; ,.ii iel.du bi se gotovo, ker bi se morala udali, ako bi slovenske blagajne vršile svo/i n; rodno dolžnost! V resnici pa je tako, da vse te I blagajne dosedaj niso mignile mti /. mazin-} cent za jednakopravnost svojega je/.ika, am-I pak pijejo tudi same in do-leduo le nemški, J Gospoda, bodimo pravični: kako smemo zahtevali do oblastev, da bodo spoštovale na-jezik, iiko mi sam: rte le ničesar lic stori m o za jednakopiavitost istega, ampak daj e m o A e r a z u m rti s p r o slovo I j u o ne m Ski m u r a d o v a u j e m, i\.i j nam je rolo ljubše, ako nam drugi ne pišejo slovenski! Gospoda, to je .škandal. Zlasti od okrajnih blagajen v naši osrednji pokrajini kranjski bi smeli zahtevati nekoliko več tiarodm; samozavesti. l,e sami «ti,o krivi. ;iko je zavarovalnica proti nezgodam v Trstu v jezikovnem pogledu italijanska iu nemška oblast, d.i-si je velika večina prebivalstva v nje obsi žju slovanske narodnosti! Sami smo krivi, i\.\ nima slovenskih li-kovin, sami smo krivi, da morali naši delalski podparui društvi biti boj brez upa zmage za veljavo slovenskega jezika pri tej zavarovalnici, ker te-ttajdeti nikjer zaslombe pri svojih sorojakii; I in nastopajo nemški dopisi slovenskih okr.ij-j uih blagajen kol klasične ptiče proti našim zahtevam v tej pravdi. Ta praksa pri slovenskih okrajnih blagajnah je tem bolj obžalovanja vredna, ker vemo, da je v načel-ništvih teh blagajen tudi mož, ki so kar navdušeni za slovensko iiradovanje - v teoriji, v praksi pa pišejo nemški. Zapomnimo si torej : najprej sami moramo do skrajnih posledic izvajali načelo popolne jednakoprav-nosti našega jezika, najprej sami moramo dokazati -; svojim postopanjem v praktičnem življenju, da res iu neizprosno zahtevamo slovensko iiradovanje: in potem Se le bo-demo smeli zahtevati od javnih oblastij spoštovanje do našega je/.ika. Dokler pa sami dajemo slabe vzglede, se ne smemo čuditi, da je pri oblastih tako kakor je! Sami torej naprej !* I           Naročnikom.     - Ker so se stari dolž-
j niki priilneje oglašali po novem letu, smo š¦¦ počakali s poštnimi plačilnimi nalogi. Toda koncem tega meseca jih začnemo razpošiljati. Vsakemu svoje!
Kdor ni *e po-Iat naročnine za lelošnje-| leto, naj to stori čim prej, kajti sklenili smo [ narediti tak red v upr.ivnišivu, kakoršeu edini je pravilen. To na znanje, da ne bo kake zamere pozneje. Lista no vsiljujemo nikomur, a kdor ga prejema, naj ga tudi plača. Od Mej bomo brezobzirno .izterjavah, kar nem tiče! Vsakemu svoje!
Društvene vesti.
—     Katoliško bralno in pevsko društvo .Slovenska Zveza" v St. IVtrti je na vsestransko žeI;o iu zahtevani? sklenilo, ponovili opereto .Vinska poskušnja" : čisti prebitek je namenjen siromašnim učencem slovenskih ljudskih šol v Gorici. Veselica se bo vršila s sodelovati je a i vojaškega orkestra c in kr. pe-po!ka stv. 17 v nedeljo dne 2«'.. januarja lSr.»t>. v prostorih gosp. V.dentitui Černici v Št. Petru po sledečem sporedu. Spore.!. 1. Godba. — :2. Volarič: «Kviško bratje >: petje. — :!.   Govor.   •-   4.   Braga:
• Pesem aiuc!jev»; godba. — 3. Deklama-cija. — t;. Schnbert: cPolpouri jugoslovanskih pesmii»; godba. — ". H. Voiarič: *Čo!-nieki.r> : petje. -- 8. D. Ipavic: Orerlura i" operete   «Tičnik» :   godba.   —   0.   S.   Nolii:
• Strežaj. kakoršeu mora biti» ; dvogovor. — 10. Zeller: »Fragmente atis Obersteiger*: godba. — It. A. Garthe: «Vinska poskuš-nja>: opereta. — !2. Srečkanje. Pri domači zabavi svirala bo godba različne narodne in prdrijotlčne komade. Ustopnina z' neude 21) kr.: udje prosti. Sedeži po 10 kr. — Začetek ob 5. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi uljudno.     %                       Odbor.
—   Kanalska čitalnica vabi k veseli plesni zabavi, katera se bo vršila dne 25. januarja 1896. v dvorani gostilne »Pri zlatem levu*. Svirat bode sekstet Stiitz. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 1 gld. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi
Odbor Čitalnice.
— Narodna čitalnica v Cerknem vabi k VotariCevemu venčku, katerega priredi dne 2. svečana 1896. ob 7. in pol uri zvečer v prostorih gospoda Andreja Kobala v crknem. Vspored: 1. ,Pozor!* koračnico, — svira domači orkester. 2. Nagovor predsednikov. 3. .Slovan na dan!", vgl. Volarič, mešan zbor. 4. Deklamacija: .Volariču v spomin". 5. .Pozdrav Gorenjski*, valček, svira domači orkester. 6. .Novinci*. Epizoda iz Volarič-evega življenja. 7- .Dekliška pesem«, val. Volarič. Spremlja domači orkerster. S. .Gospodov danV vgl. Volarič, mešan  zbor.
9      J   Movetari   Falschi".   Cavalina.  Verdi.
10  "ijubav!*, vgl. Volarič, mešan zbor. 11. Na "tujih tleh", vgl. Nedved. Spremlja domači orkester. 12. .Slovanska pesem* vgl. Vohrič mešan zbor. Po dokončanem vspo-redu se prične srečkanje. Vstopnina za ne-ude Q0 novč. Ker je čisti dobitek namenjen Vo-IariftJvim sirotam, se preplačiia hvaležno sprejemal. K mnogobrojni udeležbi vabi naju-Ijiidneje                                               otibor.
__ Občni zbor  telovadnega  društva
.Goriški Sokol* bo v nedeljo i februarja ob 3. popoldne v društveni dvorani. Dnevni red |m> pravilih. — Starost',
Ostala Slovenija.
Tr4. --• V di-Mm-m zboru je predlagal poslanic Spadimi, naj zbor izreče -veje hiiii|»4iti|i; za italijanski' načrte v Afriki. Dež-hii gi.iv.ir ni dopu-li!. d.i hi s»» o ti-in pndlogu razpravljalo, ker ne -pada v delokrog deželnega zbora. Radikalno krilo~Rin.il-dirujevih podpornikov je v>ied tega zapodilo dvorano, da ni bit sklepčen zbor. To ji- dalo povod gah-rji, k.i'i-r.1 je bila i;b-'wH-."i'iia o -Spadonif-vern predlogu, da je kli.-.«:.:: .K*.-.:*..i Baraticri, Kvviva G:,i!i.mu !• -¦ Poročali -uio. da ,;'.• nailieMiit-dvi. v Tr.-lu zjuka/alo trža^kuaii mai.d-tr.du, da ima o-r.ovati posebni :-o!i za Gropado in Padrič. j >voj lika;: j< utemeljilo * t»'in, da olrm-i pri ; vremenskih M/mei.di na Kra-u jk- minejo hoditi v drug«' vasi v Šolo. »'aidno pa i-. pi*e .Kd*„ d;i ji* l.r/,i%ko liatoe-toiitv.j bilo drugačnega mnenja, ko je r.iz*»oj«-*.i[i» o potrebi slovrii-k«' šole v Tndu, Tuk..j ntvno li-,1" \rriU'-n->h<- razmere ne iU'pi!-.\i;o, da hi otroii /[.»-ti po ^imi hodili v okoli.'iihm-;ii',i'. Mv-tm iilnu-i mi še wbk.«jii m-gu kmet-s-ki in si' m' manj oil njih moro zahtevali, da hi hodili v Solii dolgo pot. Sewd;>, kadar gre za s-loveiiskn »o!o v Trstu, ima nameM-uiUvo drugo mero. — Delavsko podpotno druMvo priredi jutri, dne 25. j.uiuarj.t. veliki pV- v bogato iu j.iko okUMio ndiiVn-m „'ie~ ilii|::.-u ,Polih.ima Russeti'. Pri p|V,.i h.ide igr.»ti popolna v,.,,^ka go |h.i r. kr. pe.^uiki ¦•I. s7. V temnem hodniku li.M^ke tmV.ne \ii-,i> realk.- ,;e v. ,>ia podoba natrga n-aij.». Nekateri n< odreci-ii« i m.i pa pn.li.bo /.mtaz-ih. Kaj k leii.u poi-M'",:« "a Dun.i¦ur- Heč *• je /godila išloia-no, ko m» v de/.-Iuem /.bom demon^lniv.di v slavo italijaii-ki vojsk« v AtV.ki.
Dtvrlnl   /bor  Merski.           Sja   z
dr" JI. t. m. jo bila iMzmi-rno mirna. Pri tlolii'ni razpravi i/;;ivil je dr. M. Trimi^tič. da hode riMtipiiiii glasovala ju to. i|.i se Porlo Koso proJa-i .avtiim zdraviVem: z o/.irom na go<po.! tr-!;o vpr..-.in;o je govoril poslanec Kozulie proti zdravi^kiiu pri*-to:lii-naiit. l/.igiuja je govoril za vsi-obr-e pretistro-iiiije otičin, a pred-rduik je is.Ji.il njegov v hrvaškem jeziku predložen pismeni piediog. —• V seji -2[\. f. m. je dr. Laginja popravlja! zapisnik zadnje seje, sevvda br..-zvsprsno. Narrl o razdelitvi občine dolinske se je v?prejei. HrvaŠke interpelacije dr. Stangerja, M.mdiea itt Triuajs-tiea so bile prečitan*? .samo v italijanskem jeziku. Interpi lantje so pro-teslnvali najodločneje. Koruparelova tnlt-rpe« laeija ?.e ni prerit.il.i niti v pr«-vt.,!u. Troje jiisatiilt brv. predlogov je pi»p.'j'nomu prezr! predsednik. Na hrvaške pre.i!oge jv guvur.I vladni z<i»!op:iik - i J a 1 i j a it < k ':. V da-našoji Hi*j -e na dnevnem re.lu u t: i e o n ; e volite v M a n d i e a i n J o i\ k a.
Krmijska — Kafcrr znano, naklonila je kranj-k.i hratiiltiira povodom 7.">-!»!ui'e znesek .">(H).IMH» g»i,.liiKir;ev za /wra.i.io, opravo in vzdrževanje zavoda za Jt«> i;e-o/^lravijivih bolnikov iz Kranjske. Zavod kratil se bode .ef.-arla Franci Jo-ipa ;i>;l za nefi/ilravljive bolnike*. Stavil z s ta loli potreimi zavod je kranjska hranilnici že kupila. Kupnina znas.i :!().()JM> gld. Z zgr.^ltio pričiio prih<niii:t' hto. — Tsloa »i py Kranjskem se vidno" bolj >!ri ter :i* od v kalattru ki«! vinogradi vp:*iin.rt 10>:J5 hektarov b: 7.CtVi liektarov okuženih in večina ?:ničen>h in sicer je v političnem okraju kr?k-:u od ¦H-7:J lu-klarov okuženih že 31 ll-i\:>, v novomeškem od d\)li že l.">70-f»:J, v r-ruamel;-skem ml dls«j fr ilo:>-32 in v postojnskem od IJ01 ha. že s7U-% hektarov. Prosti od trt ne n'-\ so piivsem ali vsa; večinoma se sodni okraji Mokronog, Radeče. Žu/emheip in Trebnle. Najboh s,- e razširila trtna us v prei-kle:u ieln v p«;itsčne!:i okraju črno-meij.-ke:o.   Kil  t»ado:n,.5j,-.k za   uuičtne   do-
mogel nagraditi vse učitelje, ki si pridobe kake zaslnge za germanizacijo, mu je deželni šolski svet v Gradcu prihitel na pomoč. Delili je začel častna darili učiteljem, ki si pridobe posebne zasluge s poučevanjem nemščine. Deželni šolski nadzornik Linhart pa ima navadno glavno besedo pri določevanju, kdo je vreden teh Judeževih groSev.
Koroška. — Deželni odbor je izdelal nov volilni red za koroški deželni zbor. Načrt, o katerem se ima še ta mesec sklepati, ima v primeri z dosedanjim volilnim redom dve glavni spremembi: 1. Do zdaj je imel volilno pravico, kdor je plačal 5 gld. cesarskega davka; zdaj pa predlaga, naj voli vsak, da le nekaj neposrednega davka plača, in vsak, kdor ima svojo hišo ali kočo. i. Do zdaj so bile kmetske občine razdeljene na 7 okrajev, in vsak teh okrajev je volil" po dva poslanca. Zdaj se pa predlaga, naj se dežela (razun mest) razdeli na 14 volilnih okrajev, katerih vsaki naj voli po enega poslanca. Kmetov je na Koroškem 300.000, mestjanov in grašOikov pa !o kakih G0.O0O; kmetje tudi več ko dvakrat toliko davka plačajo, vojakov dajejo pa gotovo desetkrat toliko nego mcsljuni iu graščaki, kakSn.i pravita je potem to, da imajo kmetje samo I i poslancev, i.ie.-ijaui iu graščaki pa skupaj 2-2'fl — V de/clnein zboru se je razpravljalo upra&anje o pokojnini za občinske tajnike in pr^rtlapaln.-TTnr se dež-ini odbor v tej zadevi posvetuje Se 7. vlado, ali bi morda ne kazalo, to stvar reSili ob enem s pokojnino za-ehnih uradnikov. Tudi bo treba odločili, ali dobi deželni odbor pravieo, občinske tajnike naslavljati, odstav-Ijuti in v pokoj devjti. V celi deželi je 2i>l občili, tajnikov je pa le Itis, ker mnogi župani piiurijo sami opravljajo. Vsi tajniki dobivajo zdaj :i7.(MMI gld. plače. O nameravanih matih želi-ziiicah na Koroškem po-i'.">A nadzornik llaunoiil to: rednolima železnica i/ Mostiča v Velikover bi bila 17 ki-lom.lrov dolga, hi vtala 700.000 g!d„ letnega dobička hi dnnašila p.i le «.»170 gld., kar ne ,:ado-duji< za obrodi imenovanega kapitala, torej Id st> m- i/pkičala. (>/.kolirna železnici in Sinčc v.-si v Ždezno Kaplo bi bila IS kilometrov dolga, bi stal. 700.000 gld. ii, bi daia letnega dobička ill.000 gld., torej bi se izplačala. Ozkolirna železnica v krško dolino, iz Tn ibacba do (Jlodniee, hi bila ^.l kilometrov dolga ter bi dala letnega dobii ka -JlJilitl gld., torej bi m- izplačala. Ker je vlada obltubila. da prevzame pornAlvo za uO.Ot)') gld. "v prvotnih delnicah, zato je zidanje ti' železnice zagotovljeno.
.Slin IJrt", vzajeiiiuo-zavarovalua banka v P r a g i, zavaruje č I o v e i k o ži v I j e n j e p<> V:< h koiidiiiiiiciiai., i/aiie.l katerih so uaj-ilgodiie^e naslednje.
I, ,',.i slučaj smrti, po kateri naj --e i^!a primeii kad.,rko|i • i/plača se z.iv.uovaiii kapital takoj doličiiim dedičem; J. za siučaj smrti in doživetja gotovega !-!a, t. j, ako zavarovanec doživi naprej doloieii!) leto katero si sam izvoli, iz-piača se zavarovana Ulmu njemu, ako prej umrje, pa takoj njegovim dedičem;
:.. vzajemno u. pr. mož in žena, brat z bratom ah kaUni drugi o-olii in sicer tako, kadar umrje jedett izmed njiju, izplača se zavarovana svota preživelemu zavarovancu; I. za dobo -2it Id, t. j. ako umrje v teh letih, izplača si zavarovani znesek dedičem : če jih pa doživi, potem pa določi sam, kako naj se mu izplača kapital: ves h krati, v letnih obrokih, trajajočih do smrti člana, ali pa se le po smrti njegovim dedičem.
.">. za rento ali pokojnin o, katera se začenja izplačevati dotičniku  takoj po jedenkratni ulogi gotovega zneska ali Šele | po nekolikih letih in sicer do smrti. j           G. d o t o o t r o k o m, zlasti   dekletam,
katera se i/piača. ko zavarovani otrok doživi j IS, 20. a:š -21 leto svoje dobe m li» tudi ta-j krat. če e zavarovalec (oce. mati, oskrbnik) i umrl prid koncem zavaiovalne dobe, d.iM v 1 leni r-iu^.s^i prem l.a d.iluje uplačevaiije za-1 varovaiuun'.
We   te   in   o«tale   načine   zavarovanja
! prevzema banka  .Slavi.a" po ugodnejših po-
| godi iu ceU''j>iit tariiib, kakor vse druge za-
' varov.iiiiice.  Vrhu tega pa imajo členi banke
.Slavi!«""    - ker je   v zajemna  zavarovalnica
— brez p o s e b u e g ,i d o plačila še pra-
\ieii do dhideilde, t. j. do deleža na čistem
dobičku,  ki je do^cj iznašal po 10 "tf, H)"i,
2~tr+ in jedilo leto celo  fcs —   lu   kunečuu
je pri banki   »Staviji*   dovoljen   za   uplačilo
vs.ikega,   tudi   mesečnega obroku respiro '.tO
dnij,   doiim druge zavarovalnice čakajo na
vplačilo preneje po preteklem roku ponajveč
;jo dni;.
Vsa podrobneja pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno g e n e r a l n i z a-stop banke Slavije v Ljubljani, v lastn i h iši v gospodskib ulicah št. 12.
mači
trto
,izahe!o*.
Stjy'i'r>ka. - V deželnem zboru predložil je poslanec LuUmr predlog, podpisan po lili poslancih, s katerim se poziva vlada, naj pazi strogo koristi tostranske polovice pri pogodbi z. Ogersko. Ako m« bi to bilo mogoče, naj se loči od carinske u\ trgovinske pogodbe z Ogersko. — Deželni odbor je izdal načrt novega lovskega zakona, po katerem bi se smeli v krojili, koder so največ vinogradi, celo leto streljati zajci. V krajih, kjer se deloma bnvijo z vinogradstvotn, sme zajce vse leto streljati. — Forrester je na koncu svoje politične slave. Že Celjani več ne marajo zanj. Kakor celjska .Domovina* poroča, so izbrali že druzega moža, da ga pošljejo v državni zbor, iu to je sodni pistav dr. Emanuel VVokaun. Za Slovence je pač vse jedno. če Celje zastopa Forregger ali pa 'VVokaun. kajti sta drug druzega vredna. — Ker  .Schulvereinu*   manjka  denarja,  da bi
Razgled po svetu.
Avstrija. — liadeuijeva osnova novega dr?.avno-zbor>kcga voiiinega reda določa novo kurijo z ~-2 poslaiui, katere bi volile dežele: Češka 18, Galicija l.">. Dolenja Avstrija it, Moravska 7. Štajerska 1. Gorenja Avstrija U, Tirolska 3, Dalmacija 2, Dukovina 2, Slezija 2. Solno.rr.iSka 1, KoroSka 1, Kranjska 1, Piedarlska 1, Goriška !, Istra 1 in Trst I. Volilna osnova izključuje kot volilce službujoče osobje: hlapce, posle itd. — Državni zbor bo sklican za 10. februarja. Istega dne predloži Badeni to svojo preosaovo volinega reda. —Feldmaršal Gutenberg je imenovan ministrom za železnice. Razglašena je bila organizacija državnih železnic, katera stopi v veljavo 1. avgusta. Vse železniške reči se izločijo iz trgovinskega ministerstva iu pridele železniškemu. Istemu ministerslu je prideljeno glavno ravnateljstvo in nadzorstvo državnih Seleznic. Uradni jezik pri državnih železnicah bode, izvzemši Galicijo — nemški!! — Bivši poljedelski minister Fal-kenhavn je imenovan velekancelarom Leopoldovega  reda.   —  Ravnatelj finančnih
uradov Rittner je imenovan ministrom za Galicijo. — Nadvojvoda Karo! Ljudevil je odpotoval s svojo rodbino v Aleksandrijo, od kjer pojde proti Nilu, kjer se zdravi nadvojvoda Fran Ferdinand d" Estre. — Z uravnavo plač državnim uradnikom nameru-jejo uravnali tudi plače častnikom. — Minister Badeni pride 27. t. m. v Levov. — Češki namestnik Thun, po napustu urada, bo baje izvoljen kot poslanec v češki deželni zbor. Njegovi somišljeniki so mu že pripravili prostor. — V seji dež. zbora dolnjeavstrij-skega so se primerili veliki škandali. Steiner je očital sekeijskemu načelniku VVitteku, da je listom vedoma poročal neresnico glede cesarjevih besed na plesu šolske družbe uradniških hčer.1 in vprašal namestnika Kielmansegga, ostane U Wittek potem še v službi? Namestnik Kielmansegg je pro-testoval proti temu, da se cesarjeva oseba vpleta v debato, čemur so protisemitje burno ugovarjali. Lueger je rekel: Obdolžim Ba-denija in Kielmansegga, da hočeta iz cesarja narediti agitatorja svoje stranke. Sledili so nepopisno burni prizori. Pacher je upi): Vlada nima nič časti, Badeni je veleizdajalec. Dež. maršal je poklical Pacherja k redu, na. kar je ta zaklical; Dajte mi besedo in jaz Vam dokažem, da je Badeni veleizdajalec.
Ogerskn. — Najnovejše delo madjarske vlade na polju ptoslavljene liberalnosti je gotovo to. da je koufi skovala nabrani d e u n r v p r o h l a v o M i 1 e t i č e v e s e d e m-dese I letnice. Tako plača Madjar Srbom za njihovo podporo niadjarski misli ne samo v hrvaškem deželnem zboru nego sploh na inadjarskem orzsagu.. Da bi vsaj to dejstvo otvorilo oči zaslejiljenceiu, kateri nočejo imeti brala za bral«, temveč raje plujca za gospodarja. ..... Kdo uživa na Madjarskem neomejeno svobodo, nam pove .VVoslungarisrhes Volkshlatl", kateri piše: Močim državno pravd-
ihštvo    puzn.....>    •drugiNdjii   ogerske    vlade
progaiijii katoliške urednike in antiliheralue publicisti', pa je pustila, da je zastarela pravda proti židovskemu novinarju lsidoru Veigelbergu iu se ne briga za mojslersko .lioldslein Sami naptara", koji koledar je i/S >1 1). januv.irja ž" v drugem izdanju iu ki dnnnša bogokletno sliko, globoko žaljivo za vsakega krščana, Ta slika kaže Jezusa Kri-»ilusii, padajočega z oltarja iu zadetega po |i;i*iri naslikanega Zida. Pušiea ima napis .(ivilna poroku*. Takih zločiustev seveda ue vidi državni pravilnik niadjarski. Čemu neki. sa; so naperjena le proti veri krščansko katoliški ! Daleč so prišli na Ogerskem zares. A nekaj dobrega imajo na sebi tudi taka lopovslva židovskih rokovnjačev, lo namreč, da pnlajmiim mora priti do spoznanja narod !iia<l|iii'ski, komu da služi s svojo krivično narodnostno politiko iu komu je bilo ustreženo s strašno borbo za cerkveiin-politiAko preosnovo. Ali pa je narod iniidjiirski res že tako pokvarjen, da se sploh ne more več redili iz suženjstva židovskega!-'
O.slule države. - - Mej I! u m u n i j o iu Grško se sklene //ipe! dipluiuališka zveza. - - O proslavi Jfi-lelnice nem.-.ke države poročajo to-le: Povodom Jo-|etnice izdal je cesar Viljem oklic, v katerem naglasa, da ga je volja, državi ohraniti to, kar si je pridobila. Zajedno poživlja ljudstvo, da naj se slavi v službo t dole, pustivši strankarske koristi na stran, potem ostane Nemčija krepek steber, na kateri se oslauja mir. — »Keichs-anzeiger" je objavil pomiloščeujc raznih civilnih iu vojaških oseb. Službeni list j«? objavil naredho glede osnove pruskega Viljel-movega reda, namenjenega za odlikovanje niožkih in ženskih, ki si pridobe zaslug za oplemenitev ljudstva, posebno na socijalno-politiškcm polju. — (lesar je izrazil knezu Bis-iiKirku v Jako milostnem lastnoročnem pismu svojo zahvalo na zaslugah za cesarja in državo. — Italijanska vi a d a je v hudi zadregi radi voine v Afriki. Odpošiljanje daljnih čet je baje ustavila. — V Torinu bo imenovan vladni komisar, ker ovira delovanje liberalnemu zboru precej močna klerikalna stranka. — F r a n c o s k i odposlanec, v Rimu grof l.efebvre je odstopil. •- V Parizu j" umrl poslane; in bivši zbornični predsednik Tomaž Floiiuet. Kot sploino vsi državniki, je imel tudi ou burno preteklost, posebno ozirom ni> dogodke, kateri so se vršili v njegovi domovini. Po poklicu je bil odvetnik, a pečal se je s časnikarstvom radikalne stopnje. Pri obiiku carja Aleksandra II. 1. lSi;7. v Parizu, je on vskiiknil njemu v obraz : ,Vive la Pologne, Moiisieur!" Ta vskiik ga je povzdignil do znamenitosti. Imel je dvoboj s pokojnim generalom Boulangerom, katerega je ranil smrtno. — Tudi v Parizu so proslavili 19. t. m. 2~>-letnico vojne z Nemčijo. •— V Afriki je še vedno enako položenje. Bara-tieri in G aH i a no ne moreta naprej, a ukljub temu poročajo, da želi skleniti Menelik mir z Italijani. Ker se bliža doba. ko prične v Abisiniji neprenehano deževje, potegnejo se italijanske čete in bodo nadaljevale svoje operacije še-le po končanem dežju. - V Preloriji, glavnem mestu Transvaala, so izpustili iz zapora angleške jetnike proti jamčevini. — Spanj ska vojska menda ne more nič opravili v Kubi. ali pa ni bilo za nič nje vodstvo. Maršal Martinez-Cimpos je odpoklican kot zapovednik čet in na njegovo mesto je imenovan druei. Ali on zaduši uslajo, je veliko vprašanje ozirom na to, da se že poroča, da nameiujejo proglasiti Kubo kot nezavisno državo. To je znamnje, da španska vojska ne napreduje.
Male evropsko državice. — Norveška šteje 2,000.000 prebivalcev, ima 18.000 vojakov, letnih dokodkov 2o.000.000 gld., dolga pa r d. G5.000.000. — Švedija šteje 4-,800.000 prebivalcev, ima 40.000 vojakov v mirnem času ter 220 topov, letnih dohodkov gld. 55,000000. — Danska šteje 2,172.^05 prebivalcev, ima 5U.00O vojakov, fi() parnikov s M)7 lopovi in 20 torpedi, letnih dohodkov gld. 32,000.000, dolga pa gld. 105,000.000. — F i ns k a šteje 2.400.000 prebivalcev, ima letnih dohodkov d. 24,000.000, dolgov pa gld. 31,000.000, trgovinska mornarica šteje 2135 brodov.   — H o 1 a n d i j a
Šteje 4,621.744 prebivalce«, ima letnih do-fiodkdv gld, 108,000.000, dolgov pa gld. 915,«00.—L a k s e m b u r š k a šteje 211.080 prebivalcev, ima dohodkov gld. 4,150.000, dol^o.v pa gld. G.450.000. — Belgija šteje 6^00.000 prebivalcev, vojske 51.152 v mirni in 138.727 v vojni dobi ter 90.000 meščanske garde, letnih dohodkov gld. 133,000.000, dolgo v pa gld; 926,000.000. — Švica šteje 2,917.754 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 32,000.000, skupnih d o 1 g o v p/a gld. 126,000.000. — Portugalska šteje 4,750.000 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 108,000.000, dolgov pa gld. 1.284,000.000. — Crnagora šteje 280,000 prebivalcev, ima 36.000 vojakov, letnih dohodkov gld. 600.000. — Srbija šteje 2,161.061 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 31,000.000, dolga pa 560,511.600 dinarjev (1 dinar 4S-kr.), vojske ima v mirnem 21.000, v vojnem času pa 160.000. —Bolgarija šteje 3,400.000 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 45,000.000. d o l g o v gld. 41,000.000, vojske ima 38.000 v mirnem in 180.000 v vojnem času. --- Rumunija šteje 5,500.000 prebivalcev, ima letnih dohodkov gl. 68,000.000, dolgov pa gld. 175,000.000, vojske ima 49.000 v miru? 152.000 v vojni dobi. — Grška šteje 2,217.000 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 41,000.000, dolgov pa gld. 300,000.000 — S a k s o n i j a šteje 3,502.1584, prebivalcev ima letnih dohodkov gl. 49,000.000, j dolgov p.\ gld. 313.000.000. — Bavarska šteje 5,594.982 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 153,000.000. dolgov pa gld, 666.000,000.           V i r t e m b e r š k a   šteje
2,036.522 prebivalcev ima letnih dohodkov gl. 33,000.000, dolgov pa gl. 114,000.000.
• Radenska šteje 1,657.867 prebivalcev, ima letnih dohodhov goldin. 28,000.001), dolgov pa gld. 200,000.000 — U o-sen ska šteje 992.883 prebivalcev, ima letnih dohodkov 12,350 gld,, dolgov pn gld. 14.350, — Mekleuburg-Sverin šteje 57S.342 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 11,550,000, dolgov pa gld, 11,300.000. - O Id on h ur fi k a šteje 354,968 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld, 3.400.000, dolgov pa gld. 19,000.000.
¦ Hamburg šteje 622,530 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld 29,000.000, dolgu gld.  110,100.000.
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. Hrvaški slikarski umetnik Vlahu Hnkuvae, kateri je naslikal zastor v novemu gledišču v Zagrebu, jo dobil naročilo dež. vlade v Zagrebu, da naslika cesarjevo sliko v naravni velikosti za hrvaško deželno zbornico, Umetnik jo odpolovnl vulod tega na Dunaj, kjer je bil sprejel od cesarju, (lesar mu je določil dneve, kulero more umetnik priti na dvor, da vzame cesarjev oris v naravi, ¦ V Iv ar lovcu je umrl poslanec Sliepčevič, člen vladne stranke. Stol seje mej Srbe. ¦ ¦ Stol sodmorice (hrvaško najvišje sodišče) je potrdil obsodbo proti dijakom v znani reči. V hrvaškem gledišču v Zagrebu so ponovili na splošno željo igro »Berite novice* v slovenskem jeziku. ~™ Po novem gospodarskem zakonu popišejo še ta mesec na Hrvaškem vse vrsti kmetije, to je živino vseh vrst, drevesnike, vinograde, pašnike, posesti, kakor tudi gospodarsko orodje itd. Beški mestni zastop je enoglasne zaključil, da se ima Reka o d d eliti od senjske Skotijo. — Madjarski delavci v Zagrebu so uzročili pretep mej njimi in mestnimi redarji. Redarji so jih zaprli 12 in izročili sodišču. — Dobrodelno društvo „Čovječuost" v Zagrebu je proslavilo 12. t. in. svojo petdesetletnico. — Vse tri hrvaške trgovinske zbornice so imele po svojih odposlancih posvetovanje v Zagrebu obzirom na novo pogodbo mej Ogersko in Avstrijo. Zaključile so, zagovarjali pogodbo kot potrebo in priporočati vladi, naj varuje bolj koristi hrvaške obrti in trgovine. — Vse-učiliščni senat je relegoval zopet nekoliko vseiičiliščnikov.         Začasno  od  službe  od-
puščeni vseučiliščni profesor Q u i q u e r c z v Zagrebu, je izvršil atentat na predstojniku za bogočastje dr. Kršnjavijii s tem, da mu je vrgel v glavo tintnik v času, ko je bil pri njem v avdienciji. Kršnjavi je hudo ranjen, (juitpierza so izročili sodišču na preiskavo. Inlendauf hrv. gledališča pl. M i I e t i č hotel je zopet odstopiti, ker so mu nagajali nekateri vladni pisarčiči pri tehniškem delovanju v gledališču. Ban ni sprejel ostavke, nego je zamenil vladno osebje pri .vodstvu gledališča - Istemu gospodu je izročilo posebno odposlanstvo zagrebškega meščanstva krasno izdelano spomenico z nad 300 podpisi, v kateri se mu izreka priznanje za njegov trud za hrvaško lepo umetnost in zahvalo za dar hrvaškemu narodu s spomenikom pesnika Preradoviča. — Nabiranje milodarov za Star-čovičev dom v Zagrebu je ustavljeno, ker ste že pretekli določeni dve leti.
trudno ,Nar. Novinc" v Zagrebu poročajo o delovanju goriškega deželnega zbora in o postopanju vlade obzirom na razpis volitve na mesto poslanca B en ar-dellija, in pristavljajo, da imajo goriški Slovenci resnično uzrok, pritoževali se proti Rinaldinijevi vladi, kajti tako da ni postopala o priliki smrti slovenskega poslanca Mabor-čiča. — Isto tako poročajo, da je ministerstvo odločilo, da mora mestni magistrat v Trstu reševati slovenske uloge v slovenskem jeziku ter da se je postavil mestni svet po robu siun»inu odloku ministerstva in zavrnil do-tični odlok; potem pristavljajo lnkonicki: »Da bi kaj takega storili Slovani!" — Nas srčno veseli tak glas uradnega lista zagrebškega. Naj bo že kakorkoli, vendar: Krv nijevoda!
Dalmacija. — Smrt dra. Klaiča je še vedao povod, da nam prihajajo dalmatinski časopisi v"žalobni obliki. Sedaj še-le se opazuje praznina na javnem polju v Dalmaciji, katero je zapustil za seboj pok. Klaič. Njegov pogreb je bil dokaz, kako je bil mož spoštovan. V spoštovanju do njega niso tekmovali samo Hrvatje raznih strank med seboj, nego rudi Srbi. Pri pogrebu je sodelovalo  81   odposlanstev  in  bilo  položeno na
krsto 150 vencev a raznimi napisi irt ge<ve* liko drugih. Rodbini je prispelo do 2000 sb-žalnic. Cvetličarji niso mogli zmagati naro- -čila, a prodajali so v Zadru vence navadne po 30 do 35 gld. Veliko strank in posamič-nikov, ker ni dobilo vencev, je darovalo svoje prinose v dobrodelen namen. Vse občine in dalmatinska mesta so ,bile zastonane pri pogrebu, le jedini Zader n e. S tem je pokazalo glavno mesto Dalmacije zopet uzor-čin svoje »civilta Litina* in dokazalo svojo narodno nestrpnost. Uprav pokojnemu Klaiču pa se ima zahvaliti samo mesto, da je dobilo razne ugodnosti, pa tudi pokojnik je bil mož, kateri je zgradil zadersko gledišče, v kojem danes rabučijo Italijani proti Hrvatom. Splitski mestni zastop je imel sejo, v kateri je sklenil, obrniti se do deželnega zbora s prošnjo, da bi isti storil potrebne korake, kako da se da zadoščenje deželi in narodu radi grdega vedenja zaderskega mosta o priliki dr. Klai-čevega pogreba; a zraven tega naj se prepreči ponovno žaljenje narodnih čutov vsega dalmatinskega ljudstva brez razločka plemena. — Obzirom na to dejstvo, priobčil je „0bzcsr* lep članek o Zadrn, v knlerem riše dalmatinske itnlijanaše kol duševne pritlikovce z votlimi deklamacijami „q lalin sangue gen-tile*. katere so poslale že smeSne tudi v Dante-jevi domovini, Svoj članek zaključuješ „Zader jo hrvaško mesto, hrvaško po zgodovini, po deželi, po ljudstvu, katero je v njem In okoli njega prebiva in je potrebno, da so pokori hrvaški misli. Nestrpna politiku, katero zagovarja nujnovoji italijanski časopis v Zadru nasproti hrvašlvu, Ima znftetak le v pameti slanoumnikov ter more Škodovati mestu, ker izziva hrvaški narod, Sveatin narodi kaznujejo svojo odpadnika To noj si zapomni Zader!" Tako »Obroč«, Koliko jo sličnosti moj Zaclrom In Gorica IP Uprav tako, kakor jo Znder obkrožen s popolnoma hrvaškimi prebivalci, od katerega živi, je Gorica obkrožena s Slovenci, Zader nagaja Hrvatom, jih napada in izziva, — Gorica nagaja Slovencem, napada jih in izziva, Ml so pa tešimo le s tem, da ima polica dva koncu. - Namesto pok. dni. Klaicla jo imenovan dež, glavarjem dr. Bula t, — »N a-v o dni Lis t* ssauikujo vest, da hI mogel zanieniti češkega namestnika Thun a dr1-miitiuski nmnoslnlk David, — V Koiora se bodo vršilo občinsko volitve. Borili so bostl dvo Hlranki: Hrvatje In avtonomni! s Silil, avlniiomusi iu Hrvatje -pr«vasi, Lepa slog«, zares. - Deželni zbor jo bil otvorjen 23, t, in. — Kakor poroča »Jedlnstvo«, novosodska »Znsluva* priporoča dalmatinskim Srbom, naj hi poRlopnli složno s Hrvati, Bog daj kmalu! {Vftkft. — Urednika atioplia „Qinlo-dina", kateri Izhaja v USfiu nad Lnbo, so zaprli radi volol»ln]o. — V čeftkam deželnem zboru ho podali Mladočohi predlog, naj zbor določi 500,000 gld. kot zaklad cesarja Fran Josipa v spoihin njegovo potdesollotnlcu ža podporo mole obrtnljo,— V Pragi so jo ustanovil odbor v svrho, da nabira donosko m ' spomenik prvemu coskomu zgodovinarju Pa-liickomn., — Zrobaiijo sročk norodoplsijo nizslave v Progi m jo vršilo 30, doc. pr. 1. ZadLli dobitki se bodo Izplačevali do 15. iehr. 1.1. Odstop namestnika grofa Thuna je na situ vseh dasopisov, kateri bi radi povedali pravi uzrok. Imenujejo že veliko kandidatov za še ne izpraznjeno mesto, Nekateri grofje so se pričeli učiti češčini v nadi, da zamenijo Thuna. V kratkem se razjasni vse,
—   19. t. m. je bil shod delavcev brez dela na strelskem otoku v Pragi. Zbralo se jih je do 3000. Po končanem burnem zborovanju, so domonstrovali pred redarstvom in deželnim zborom. Redarstvo |je razgnalo demonstrante, nekatere tudi zaprlo. ~ Najviše sodišče je odločilo, da morejo prisegati odvetniki v češkem jeziku.
Poljska. — Neki poljski knez jo napisal brošurico v francoskem jeziku pod naslovom: .Zgodovina političnega in društvenega preobraženja Evrope", v kateri pou 'arja potrebo: zbližanja Poljske k Rusiji. To je znamenje časa! — V Galiciji baje postavijo dvojezične napise na vseh državnih uradih in sicer v poljskem in rusinskem jeziku. — Gališki deželnozborski členi so razdeljeni na osem strank ali klubov, in sicer nojjačja jo ona avlonomislov ali konservativcev, poteiii pride klub .Kdlko", .Krakovska stranka", .Poljska demokratska stranka", »Klub ljudske stranke", .Klub malorusov* iu »Kmečki klub", a povrhu vsega je še 21 divjakov ali takih poslancev, kateri imajo vsak svoj program! V lom so vidi slovanska sloga!
Bosim - Hercegovina. — »Hrvatsko pravo" piše: .Kakor se nam poroča, bosenska vlada je izdala naredbo, da se kaznujejo v bosenskih srednjih šolah vsi oni dijaki, za katere bi se izvedelo, da odobravajo znane dijaške demonstracije v Zagrebu". Na tem svetu je vse mogoče! — O priliki božičnih praznikov je bila na Dunaju ' razstava bosenskih umetnih ročnih izdelkov. Kakor poročajo, razstava se je obnesla popolnoma dobro, a rozstavljalci so prodali predmetov za 8000 gld. — V Sarajevu ustanavljajo pravniško - ekonomiško društvo. — V Bosni-Her-zegovini je 22 bolnišnic. Največja je deželna v Sarajevu, katera ima tri plačilne razrede.
—  V Sarajevu je hudo razsajala davica. Šote so bile zaprte več dnij.
Srbija. — Pišejo, da je srbski kralj . zel6 melanholičen. Da mu ta bolezen mine, namerujc priredili več zabav mati mu Natalija, h katerim bodo imele pristop tudi bel-grajske krasotice. — Kralj je odlikoval črno-gerskega kneza Nikolaja z redom sv. Save, prve vrste in sicer, da s tem uvaži zasluge kneza Nikolaja na književnem polju. Ta red,. je odnesel na Getinje poseben odposlanec. -— .Male Novi n e* poročajo, da je pregledal srbski minister financ osebno vse podrejene mu denarnice ter našel vneboupijoče nerodnosti in pomanjkanja. -- V Srbiji je IzSla broSurica .Današnja Srbija", v kateri napada pisatelj hudo sedanje položenje v kraljevini ter dokazuje, da so Srbi dušavno in fizično propadlo pleme. BroSurica je uzročila veliko senzacijo. — Dosedanji glavni konzulat srbski v  Trstu je  pretvorjen v  navadnega.  —' Y.,
skupščini so sklenili, vpeljati nemSCino kot obvezni predmet v bogoslovni fakulteti.
Bolgarija. — Knez Ferdinand je odpotoval v inozemstvo. V Bolgariji je pričela očitna agitacija proti njemu, ker zavlačuje prestop svojega sina Borisa k pravosiavjn. „Obzor" piše vsled tega, da predno stori ta korak knez Ferdinand, hoCe biti gotov, da ga potrdi Rusija kot bolgarskega kneza. Ako bi sedel v Pctrogradu židovski car, knez bi dal obrezati sinčka, le da ga car potrdi. Ako ga pa ne potrdi, tedaj se ni treba čuditi, ako ostane Boris katoličan.
ilssija. — V ruski vojski so pričeli upo-robljevati nove Visti orožja, kakorsnega nima nijedna druga evropska država. — Kronanje ruske dvojice «e bo vršilo 20. maja t. 1. v Moskvi. V Nižjem Novgorodu otvorijo istega dne razstavo. — Strošek za slavnost kronanja ne sme prestopiti deset milijonov ruhtjev (i 3 mil. gold.). Tako je baje določil sam cesar. Kronanje carja Aleksandra II. je stalo 33 milijonov ¦ riibljev, Aleksandra Ilf. pa 15. Kakor se vidi, pričeli so Stedili tudi cosarii. — Ruska akademija smauostij v Pctrogradu je imenovala papi-ža Leona XIII.svojim častnim članom. Papež je sprejel to čast. — V .leka-lerinoslnvu je pogorelo do tal leseno gledališče. Veliko oseb je poginilo.
Književnost.
»Matic« hrvatska", nam jo poslala svoje knjigo za W.)5, Člani dobe po 10 knjig, in sicer: 1. ,Na^e nebo". Grlice iz astronomije. Nnpisnl Anton Kučera. M2 slik v tekstu in štiri priloge. 430 str. -- 2. »Riuloslav LopaSič*. »Oko Kupe i Korane". Mjostopisne i povieslne črtice. 32S str. — 3. »Ruska književnost u osemnaestom sto-\\b(A*. Napisao V. Jagič. 284 str. — \. »Priovodi grčkih i rimskih klasika". Sofoklove tragedije. 340 str, 5. .Mirke Rogovih": .Pjes-uička djfcla*. Svazak if'.. 216 str. — <J. „L5e'z nade*. Pripovicst iz mostarskoga života. Napisal Asman-Aziz. 2I»2 str. — 7. August Iluraiubesic. .Izabrane pjesme". 231» str. — K. N. Potim-nko. Izabrane pripovjesti. »Generalova1 ko7\ Seoski roman. 344 str. — 9. ...Kkvinocij*. Drama u četiri prikaza. Napisal Ivo Vojnovič. 135 str. - 10. »Za kralja — za dom". Ilislorirka pripovjest. Napisal Janko Kugen Tomie, del drugi. — Za slovenske člane je pa pride jana Se 11. knjižica: „Hr-valsko-slovenski Hlovarček" v drugi pomnoženi izdaji. Knjige so jako lepe po vsebini in unanji obliki. Več o knjigah o priliki.
Bnll-Seidciistoffe 35 Kr.
liiH H'(ir> ii. Mit, - sowie sclnvnrzo, wcis.se nnd fur-l>i|;o Honnohor«-Saldo vnn :!.'> kr. lds fl. l-i-KS p. Met. ¦ jrlnlt, (,'fslit'H't, knrriert, pemustert, Dair.asle plc. («¦«. sito veiscli. Qual. umi 'JOtK) vorach. Farlien, DcHsins ete), porto« mul *teiiorfioI Iiin H«us. Miister uiiigflhciul. I)iiji|iellPH H.iefpnrto nudi der Hrluvoiz.
Selileii-Fabrlluii (i. Iknnfllienf (k. u k. Hofl.)
(1)                              ZOllICnl.
Vabilu k družbi m. Mohorja. - NaSi K-. »b. poverjeniki .ue morajo lniiotio truditi, preden naberejo tolik« Števil« udov. kolikor jili je Steln Mohorjeva družim v zadnjih letih in zlasti v ravno preteklem letu. Totem pa, ko dojdejo vpisovalne pfde v Celovec, je mno^o dela, da blagajnik vse zneske uknjiži, vse idc pregleda ter nove zapiSe v bratovske bukve in na podobce, piMc pa uredi za imenik in natisk; a kaj še je dela potem, preden tiskarna ves ogromni imenik dovrši f Da vse to doženemo o pravem času, treba je, da novi in stari udje za poda pristopajo k družbi. Naj se to že zdaj godi; saj ne bo več dolgo, ko po družbenih pravilih nabiro končamo. Do dnu 5. susca je skrajni Oas, d« katerega imajo gjr. poverjeniki dopošlali vpisane ude in udnino; kdor se oglasi pozneje, nimii pravice do vseh knjig po jednem goldinarju, ampak mora plačati za knjige po pravilih toliko, kakor po knjigarnah, in tu veljajo knjige od jednega leta se iicz 3 gld. 50 kr.
Zato prav lepo prosimo Častite nase poverjenike, vse duhovnike in rodoljube, naj ob vsaki ugodni priliki v cerkvi kakor tudi zmaj cerkve zopet svojo zgovorno besedo zastavijo v korist Mohorjeve družbe in njenih udov, da nas letos ne bode nikakor manj, ampak kar mogoče Se več od lanskega leta. Seveda bo to marsikje že težko slo, kajti v nekterih župnijah so -- hvala Ilogu — že na vrhuncu in ne morejo vise, a z druge strani je le Je dosti krajev, kjer bi se dalo Se mnogo udov pridobiti, ako se ljudstvo bolje in večkrat opomni na Mohorjevo družbo ter se jim razložijo velike fn mnogovrstne koristi, ki udom dohajajo iz nje. Uotovo duhovnik in vsak pošten človek z britkodtjo opazuje in La v srce boli, ko vidi. kako neotesana je tu in tam mladina, včasih .še celo starina, in koliko se nahs;ja pri ljudeh še res prave dušne grdobe. Kaj storili, kako opomoči? Eden najgotovejših pomočkovje Mohorjeva družba! Skušaj človeka zanimati za njene knjige, za njih berilo, pa ga boS ali obranil nepokvarjenega ter ga še više olikal, ali pa mu bo3 prcmenil neugodno podobo v Inko, da bo zopet človeka dostojna in naposled božja. V to delovali — kdo bi ne bolel, kdor ima srce na pravem mestu: duhovnik za svojo izročeno mu čredo, predstojnik za svoje podložnike, oče in mati za svoje  otroke,  gospodar za  svoje do-
Knjige izidejo iste, kakor so napovedane v .Glasniku družbe sv. Mohorja" v letošnjem koler.darju. Večinom so tudi že v stavku in deloma v tisku dovršene, le na „Zgodbr.h sv. pisma" delujeta najboij njih marljivi g. pisatelj in potem tiskarna, družbenega koledarja za I. 1897. pa se bomo kmalu lotili. Za zadnjo to knjigo prosimo gg. pisatelje še prav mnogih dušnih prispevkov.
Mohtvenik .M a r ij a D e v i c a, m a j n i k o v a kraljica" se dobi vezan v platno z rudečo obrezo po 40 kr., v usnje z zlato obrezo po 60 kr. doplačila.
Bog nara blagoslovi v novem letu Mohorjevo družbo tako, da ho Slovencem v časno in večno srečo, pa v veliko ča-st pred svetom! Torej ne nazaj — ampak le naprej!
V Celovcu, dne Iti. prosinca 1896. leta.
Odbor.
O zrnat« kavi. Večina cbitelji, malone vse rodbine, pijejo zrnato kavo sleherni dan. da, celo po dva do trikrat na dan, p.e da bi znale, ali pomislile, kak nevaren, zdravje polagoma a gotovo uničujoči strup srkajo z istim v se in v koliko slučajih pro-vzročuje redno uživanje iste veliko nervoznost, in ko-nečno omamljene zivcsv (blaznost) ali delovanja srca (kap). Te so v novejši dobi neovržno dokazale zdravniške iti znanstvene preiskave in skušnjp. Seveda o teh dokazih in ž njimi spojenih resnobnih in živih svarilih od strani najodlicaišili zdravnikov ničesar ne doznajo Širši slojevi ljudstva, ker so ta svarila sestavljena večinoma v zoanstvooi obliki ter se objavljaio le v učenih strokovnih spisih in knjigah. Omenjamo tu le jedno dejstvo, da li namreč zadošča 0-3 gramov sirupa kofeina, ki se nahaja v zrnati kavi, ako hočeš umoriti kojo žival in da povžijemo v jedni časi dobre, nepomešane zrnate kave popolnoma brezkrbno O 25 gramov tega strupa! Zrnata kava morala bi se zatorej prirejati za rabo v obitajjih jedino le mešana, dodavši jej sladue kave, katera večinoma zabranjnje novaim vpliv kofeiun. Za ženske in otroke pa, kakor
tudi za slabotne in bolnike naj se potem preide polagoma k jako ukusni, zdravi in zajedno mnogo ceneji čisti sladni kavi. kar se more storiti tini laglje, ker ima ista v činu Kathreinerjevega izdelovanja ukus po zrnati kan ter po kratki vporabi slehernemu izvrstno diši.
Poslanica*).
Velečastilemii gospodu
Mihaelu Gabpijelčiču,
c. kr. sodniku
v Ajdovščini.
Nisem Vam dolžen dajati odgovora na Vašo poslanico v 5t. 51. letošnje „Soee" kot interpelant in deželni poslance. Odgovarjam Vara le osebno, kakor ste se oglasili Vi, častiti gospod, le osebno. Odgovarjam Vam, ker so mi znani nagibi in namen interpelacije, mi je poznano gradivo, iz kojega se je bila sestavila, ker spoštujem Vaše položenje kot c. kr. sodnik in ker čislam mnenje ljudstva, med katerim bivate in delujete.
Da je bila interpelacija namenjena rančema c. kr. sodnemu ministersivu, ne bilo bi mi treba nagla-Sati, tla jo niste. Vi častiti gospod sodnik, smatrali nekako naslovljeno na Vaše ime.
Da jo nastala interpelacija zgolj iz težnje izboljšati, fem in tje res neznosne razmero pri smlK."-ih na F'rimorskeni in da je izražena z be. edami. ki zna-čijo trdno voljo delati na tn, tla so te razmere izboljšajo, ne bilo bi tremi poudarjati, da nislo. Vi ča-tili gospod, tako nenadoma branili svoji* časti in svojega juri«ti('npg» znanja, koje ni tiikdo kalil, <• kojem ni nikdo dvojil.
Z najiskrenojSim veseljem navdala me jo odločim Vaša razodetev, katero smatram odlično narodno manifestacijo, brez bojazni pred svetom, enoga od malo naših višjih sodnih uradnikov. Isto tako ibkrcno želim, da bi se poleg Vas tudi drugi potegnili tako samozavestno. Navdaja me pa ista Vaša izjava polog toga z nemilim čiivstvoin, da sle so, častiti gospod sodnik, prenaglili, podtikajoč interpelaciji nagibe, kakoišnih ni Mnoln imeti in jih ni imela. Kolikor nivulljiijtu: \'ah>. pohvalilo delovanj'; mod prebivalstvom, in kolikor jp hvala in priznavanje ljudstva istiuita vendar škodili sle s svojo iziavo narodni stvari več, negi koristili sami sobi. Zal, da moram jaz osebno, in menda vsak razsodni čilatelj Vašo poslanico, konstatovati, da veje iz Vašo izjave tolika samo-vostnost, da uprav silno paralolizujo mmiifeslacijo narodnosti in naravnost zanikajo najblažji čut le-lo, čut požrtvovalnosti in zatajevanje samega sebe. Visoko moram priznavali Vaše znanje in čutim se le uilolant.t pravnih vod, vendar moram, častiti gospod sodnik, izreči sploh veljavno mnenje : da je neskromen, kednr javno razuhši, da vsaj toliko ve kotsoveščaki. takrat, ko mu vedenja nikdo ne oporeka.
Zagotavljam Vas, častili gospod sodnik, da se je interpolacija razvila iz sledečega gradiva:
Od lota 1S!K). do zadnjih volitev v deželni zbor nabirali so bivši poslanoi podatke in pritožbe o razmerah pii sodiščih. Iz teh uhstannvilo se je to-le: Sodišče v Tolminu, dokler so nudi službovali sedanji c. kr. svetnik Codrig, Vi častili gospod kot pristav in sedanji c. kr. tajnik dr. Kramar, uradovalo je, kolikor se tiče spisov sodišča samega, !>9','„ nemški in laški. Po odhodu imenovanih gospodov in do napominane dobe uradovnli je začelo in nadaljevalo isto sodišče, kolikor se tiče spisov sodišča samega !>!)# slovenski. Imenovani gospod dr. Kramar, niknkor ne prijatelj naše narodnosti, priučil se je pod novim vodstvom slovenščini in slovenski zapisaval. Njega naslednik tir. 1'nngrazi priučil se jo pod istim vodstvom slovenščini in slovenski zapisaval, da si ni znan kol prijatelj slovenski narodnosti, iu ni prej uradova! nikedar slovenski in sedaj pri drugem sodišču v zgolj slovenskem okraju, ne zapisuje črke slovenske.
Sodišče v Ajdovščini uradovalo jo do lota 1890.. do Vašega prihoda le nemški in laški, odtlej iiradujeto Vi gospod sodnik izključno slovenski, pristav Ussai, nikakor no prijatelj naše narodnosti, uradova! je tudi pod Vašim vodstvom izključno lo nemški in laški. Njega naslednik, prijazen pravičnim zahtevam našega ljudstva, priučil so je slovenščini in kakor. Vi gospod sodnik, sami priznavale, jel „skoraj* izključno zapisavati slovenski.Ta .skoraj* pa tiči po danih poučilih v tem, da je imenovani gospod menda na višji migljaj jel omahovati ter vs;ij nekaj časa podajali  zapisnike v nepristojnem jeziku.
Interpelacija imela je pred očmi le te gole istine. Obstanovila je. da odločna volja premagava vse ovire, in uklanja odpor uradnikov laške narodnosti proti slovenskemu uradovanju. Interpelacija ob-stanovila je nasproti višjim sodnim oblaslvom. da dejanski od leta 1890. do sedaj obstaja ono zgolj slovensko sodišče izmed osem slovenskih sodnih okrajev. Interpelacija, opiraje se na to dejansko okolščino, tedaj od juslične uprave zahteva, da. z ono odločnostjo dela na to, da poslane vseh osem sodišč po slovenskih okrajih tako, kakor je poslalo eno vsled odločne volje voditelja, in dokazuje, da je laka ofUočti.-isl mogočna in mogoča.
ftlazUGrfei,
_________                             župnik v Šempasu.
*) X" tifnliii-kr pod tem iiirnloiiini je nvdniMn, odiiovorno le toliko, kolikor nfilicni tiskovni -ukon - Op. ,„:
V  sredo  med   i.  in  ."i.  uro  popoldne zgubil jo nekdo z dežele
eokljo od voza.    J7 '
Oni  kateri jo je  našel, naj   bi jo  i/.ročii  v gostilni »pri Lizi* v Gorici.
OGLAS!       l    {S
l\ n. gg. trtorejoeiii  priporoča podpisa nec po ugodnih cenah amerikansko divje sadike
Riparia - Soionis - Rupestris
za cepljenje, katerih se ne prejme trtna uš; kakor tudi druge kakovosti sadik francoskega izvira, (ig. pride* lovalcem somi pa priporoča somonjo m nmotiio sc-nožetl, katero sčasom da. bogati in trajni pridelek.
Iv. Jož. Streehel,
veleposestnik •!. »-2 P-                     v Scmenlški nllof v fiorlcl.
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Erady (Marijiiccljsltc želodečne kapljice)
pripravljene                        1, IVI   r,
v lekarni angelja varuha
§». lrady-a y Iromerižu (Moravsko)
slaro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodneiru in okrepčujočega delovanja za želodce in prebavlj.-.nje.
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Hrandj-tt (MARTJACELJSKE KAPLJICPi) so zavite v posebno škatijico ter pre-videne s sliko Margaceljskc Matere Božje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko mora se nahajati sledeči podpis ffflttULf _____            Vsebina kapljic je napovedana.
f<&tcuK>f*  1 steklenica stane 40 kr., tsciiuuauuk«.               dvojnata 70 kr.
Opozarjam odjemnile naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju pazili je na zgornjo zaščiluo znamko s pcdplaom C. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine, kot ponatojene. katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter portpla C. Brady.
Pravo ialodacno kapljic« so na prodaj v Goric! v lekarnah: Crfstofoletti, Poatonl, Gironcoll, Ktlrnor in Gllubluli.— V Sežani v lekarni Rltnchel.
Za svojo, na veliki in mnogo frekven-tovani cesti Trst-Reka stojcCo hiSo in gospodarska poslopja
\scem t\a\emt\\fca,
ki bi hotel vzeti v zakup tudi krtino in ki bi imel dovoljna sredstvu in sposobnosti za ustanovitev prodajalnice z mešanim blajrom in z deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Pripravljen sem v prvem letu vdeleže-vaii se tega podjetja z delom in denarjem.
Radi svoječasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znanih škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke.
Aleksander Mahorčič,
2:;,:!                                 Matavm pri Divači.
Vinogradnik In ž^alee žsjanja
Josip Kravagna
v Ptuju na Štajerskem
prodaja                l'\. i   t.
sajfotov. pravi Iropinovr-e I. IS**."i, po K. ',1^-—
sHvn»-w    .     ,      -   9  \1-
Naravna vinu tlomafega pridi-fka trpka ali mehka pf> M) ghl. l.ekto; v/.-fi y> od 100 lilrov vise; pri :!<M> litrih sod z^tonj.
5, 28-4
Liniment. Capsici comp.
iz KicUterjcve lekarne t Fnigi pripoznano kot Izvrstno bol ubla-žujoce mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zalil.va to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstva vedno ie
nicUcrjcv Liiimut s -sidrom"
kot edino pravo  in vzame le tako steklenico, ki je pre-    kVJL/J videna s ssiilroiij" kot /nano    r^^V.^ zastrlo ziiamko.
Sichiaosn lekania „pri zlatem leva" v Pragi,
Pražko hišno mazilo
iz lekarne              •¦ ¦•• •'•  -
B. FRAGNER-Jal v PRAGI
j« Klaro,  najprej   v   I'iii;.'i  iipoialiljev.jsio l.i;t,.i
¦ liv.iriije   lic-i
I<c   ter
drlllj-
V obrokih po «."»Iu M kr. S pošto U Ur. ve,". Hneviio razpošiljanje po pošti.
V^1'                           Clavoa iilop:
B. Fraijlier, •"karna pri^Z-nn-in min*-
Mala atrana, m voglu Sptrstmve ullse 263.
Zolofločiii in okrepeiijoči
eliksir iz kinu in železa
i                             je posebnost                     i;, j-
\   Cristofo!etti-jeve lekarne.
t            Irna vvbiuo  ž-!'-za  in   kine   \   jciluaki
množini. Je prijetmva okusi ti r brez družili ikoiiljiviti tv.itirt. rzrof-ii,«- t.-k. ol.ij^ii^ j.n'-lwin in j;ii rtiagiijc -ialjokrvno.-.!.
Jfdit.i s-li-kli-nir.i J.*if) gramov stam-L*r> 80 hr. -m&
Najlepše darilo
| godovne in svečane prilike.]
Oljnati portret 85x75 cm. |
m ^ntona J^artina Slomšeka,
najfineje po najboljšem izvirniku i ©j veden, na platno napet, v zlatih ko- \ ^ vinsko-barok, antik-barok ter črnih l 0X z^° okrašenih okvirih po 10, 12, 15 i Mi in 18 gld., dobiva se v trgovini
Bj D. Hribarja v Celji. Ji
i
BpeT** Lesno volno (lino oblanje) h d naj-
bolje, iiajcciiejt> in najristeje zainotali;t<
i*^     gradivo ; lesene oboje /a po.šiljatvt
ripp-  vzorcev  vsake  vrste;  čistilne tre
SČice za pivovarne in tovarne  oda;
-|KP-     zaboje vsake oblike in vdikoti in /;•.
,-nji     vsako rabo; s stroji izdelane zobnike,
»a*^*  lifcijcim-no riste; spcoijaliteto: iz-
jifj*.     kljurno   p a t c n t o v a n e   cevke   za
smodke, kakor tudi dnine v lesno
(iHF* stroko spadajoče predmete
pruiiija                           I1-, 0    t
grajsko Kolovška lesna industrija
v Jaihiili pri MiMifršu nit Kriuijski'111.
IVijiiMiila, kakor ludi pr^vduki .'¦linJkov m- rudn-voljiio diijij.i.
Feliks Stare.
U. POGAČNIK:
t         .....H — «         *
?T Zdravniški spesijalist za prsne bolezni na Dunaju \*
^           sedaj v Pevmi           ^J
J     Ordinuje tudi pismeno.
T^             liro^urc <> tul>nkii]<>/i po lil) kr.
A*
tovarna tamburic
I. STJEPUSIN
Sisak (Hrvatska)
Tovarna uzornib telovadnih priprav JOS. VINDYŠ-A.
v Pragi na Smihovu
(1'ruIri-Smiclinv) Vmoliradskii ulice fislo Slt» se priporoča
k popolnemu uzornemu prirojoviuiju sokolskili in šolskih tolo>a(1iiic
po niijnovejsili pripoznanili iit prakliaiih so-ti\.h.
V la dokaz je nn razpolago timoge pnporoCvi-joi-ih spričtil domaČih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cone zeln ameme, plaCuje se pa nn meseriid ohroke po volji in zmožnosti
//avadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proiafuni iti inu"rli za popolne telovadnice poš.ljii na zahtevo brezplačno in postn-iip prosto.                                                              13, ."»a    V
Popravo IzvrSnJe po najnižjih tenali.
iHi          Kaj je Anton Maitin .Slomšek .Slovencem J
'mP bilo hi prevez govoriti. Njemu i-e iiiiairu« za- %' ^2^ livaliti .;a draziio sv. Mohoia; njemu >c itnamo ^( Mi zahvaliti za iiajholje in najlcp»t> peilaisoffiske M m* ^[li-e in domovinsko ljuliezen vuciiiajoee pe.-ni. 'mi rSj On je hil najodJiinojši lm>iitt'lj naroda, in r?i Ml najbolj vneti zagovornik pravic Sl„v«i«.v. 'JT .¦ri^kii  !,i-:a   na;!.! n- bila  lin-/. ^
ini I.„n..fc'i«X, Kn.iv.'"  '" '"^ ^
>2< --lik'
Lir
^•-soba s pohištvom. "TftHii
V.:- it i/v., p.i HiA.iiisk-niu v lil.divni  u'.i
!:Z:ilitevajtei!       \
bratje PlactitJ
priti In inidiiaruiiua      5
f tovarna za strune in | ______       glasbeno orodje,    t
5chenbacK 379 pri ^cbu, Č^Iko.       t
"i   Z.i :-;.iw.'.,;r.an.i ivo.a ffmlalii m strune jirnumo.   J
Z  Gosli bro« loka.         Loki.          Callo za   f
2   fcortcart*.  t.:... .1 :...         Sllro z ri.ij.-|-.:..l^iirr   7
;|   ,»,¦!..!....,,.         Cilro   z i:..j.-|-l-j-. m   iii-'-nik<.m.   t
~S        Piižali  IJaulc, » koncerte \v. <,:v>-u.M,-   "t
T   n.-,-;, |r ., c. |f. -'.i-        Hlarinoli *a kon-   7
2   corto u ; rel.a.:i.ri.iM I.-.-¦» 'i. li, i:-, i*.      Loki   X
-?  a* nosil i!d.                                       u. \'.t    i   J
',| PjšJjj se pa p.iil»a \iMil*.     in r.e ugijif, se niis nm\z.    »
'"9           Niidov pi'o-iino r«riider l'l;iilif aii           "*
%                         -llriitii lMiu-hl".                             L
¦9    l>,.,,i,,.jr *- ,.f..,ik,., MU. f-......¦».*.,  ;.,  «„*..    J
? Iščemo zastopnike v pesam. mestih,  z
jmm		aaaaaaaaaaVaaSBBBBjn
§   r**		t <B '4, m
1 ~   os	BaP-'    V	~'      O   ;•' ¦
	^Lti'.^	2   N      ¦
	f«SARC*S0H</.	c L     1
S, ¦*»	Tr^i	- a   B
9 E i =* to		zm
i S. "J? 1      *°	|CD|	ae 1^1
O	1 «d	a l n   i
>	«=».	— 1|?|
o	isf «* itn	—*  -. "S JI — Ji 2   I
O	pdl	
cc	klMElIMjUik	5     Ž" S    ¦ •i S    1
\<J		c    M      ¦ št.   "O      ¦
\w*		
*? jSe a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a &
f GLAVNI ZASTflP DVOKOLES „SWIrT""
<L                                         iz orožarne v Stegni
odprla sla podpisana
¦;» 2# s»
dne I. jartuarija 1896. leta           fr
na c«*>ti Fran .losipa (Corst. Vv. (i.)   :*
i!, i i,,:,.,.r..!i ^.-di;.-,.,- kai...«...)                             !^
INipnivijaliiico kakor tmli ilclnliiico     i*
<lv<»kol(-s ,IHr»a% jinulajalnico šivalnih    5»
stroji-v. pušk, Ntnijhsi in driizrisa       š»
orni! a, tiT to\iimo ži«*iiili bln/in        ^»
Saunig &: Dekleva   S
v Gorici               '- * .:J
v Nunski ulici št.  H-Mi.                      j«>
*s                                                     .....                    t ,c„r>..,, .,,„,„,!*
fi % V * jjjf '#*» V V V Y * * Y » 9 * » » Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y' Y "A
1 J. Pserhofer-jeva lekarna i9Zum pldenen fieichsapfel" $
M                           M Dunaju, l., Siniserstnissfc 15.                           fe
g                               —                               g
H          otvarjajoče krogljice, ; .     >< ,-   kričistilne krogljlce        >.; ,
«                         —    »"'^.......-.....""-......•-                         &|
1 škatljica a 15 ki-ogljisaml 21  ni., |odan aavilak 6 ak.   %}  '
l^ t gld- 5 «6..  p.i t. f - i. .v > .  , < -    - v. p , ,   i ti •(   p .w- t, i  1 gld. 10  nt„           VL» m  d. i x.    L•*
14 :«i»'n. . t /ut.« .: ,:.   ,-, „¦    f ,..,., i rA  n r.     -, 3n.-k..v -, ,-.d  -m • , I" -.M-k.. •. tU   >'
t4 -"'" ^^l".'1"'-^'twi--'                                                  l>
zain za ozi»l»lii«» Jrp*"J*otar;
m n". pn ¦      -                   -
- J. Paerholarjavo otoarjajoža krogljice **<WJ|  '^
- J. fserholor . rudečih p ~i t-» i:   kitu
Trpotcev M>k t -¦«« w. i -¦» kr Haizain za «roitan«M'T ,!,^k!,":.!
Stollov .Tvola-pivparar. ™X*\',
......            I-lKini.uk!
•u ,1.1    11. >
Ma>til<i za rano. i -«kui... i -.«. n-   j Fijakt'i>ki \n->\\\ pra^tk. \^-''~'  {
jo;*-..ne pi<.-l" «- ' «                           .ti.          '
TaiuiochiiiniNkap'»iinulai;;^ \
¦Unlrlelin,
•le -:e.U'w, pro'i j. ^die.un -hhe prebne. ^ 1 fld.
- in i :oz s' ~ke t"
¦e iKne -t.onj.L-
Oivnka tinktura za ži»1o»1ih*.
iprej /ivliej-ki t-a.  i   ni pri^ke kitljui ii"ie-
tiot in,.1  Haldo uztopl^.Kc -itd-l.o, ki ol.v .i
Hia.ii in..'i..»x i'«'. .zdetk..% .M.n;n
i   lit-to.  ki  m>  lule  po  vmIi  a\HTi4«kib  .'.i^.-.
'   skil.ljijo tudi piedmMi. kojih m \ žilo.'..
denar n.iprej po-li'i. veiji nu» <!i jo i»>;'ii
¦J|Bf      l*rl iio.šiljitTl donariii po poštni nakaznlt-i stane porto tlosti manj i kakor po povzetju.