ca koristi delavnega l}ud-aîva v Ameriki
V slogi }e moč!
GLASILO SV0T307>0MISELSfIH SLOVEJtCEV V AMEHIK.!
Od boj a do zmage!
devoted to the Interests of the laboring classes
Stev. 41
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago. 11L, under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 14. oktobra 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodol
Leto IX
Revolucija na Portugalskem.
NOVA REPUBIKANSKA VLADA SL VEDNO BOLJ UTRJUJE IN SI PRIDOBIVA MED OBČINSTVOM VEDNO VEČJO SIMPATIJO.
Življenje odstavljenega kralja Manuela baje v nevarnosti.
IZGANJANJE MNIHOV IN NUN.
Nova republikanska vlada si vedno bolj utrjuje stališče in kakor vse kaže, je portugalskemu kraljestvu za vedno odklenkalo. Umevno je, da imajo vodje vspe-šne revolucije resno nalogo, da vzdržijo red med divjejšimi elementi lastnih pristašev, oziroma finih Ij udi j, ki skušajo obrniti revolucijo v lasten prid. Vlada je tudi spoznala! resnost položaja in policija je ukrenila najstrožje odredbe, da Se ne bi ponovili napadi na samostane izgnanih redovnikov. Seveda imajo ti napadi tudi svoje vzroke, ker je ljudstvo izvedelo, da so streljali redovniki iz oken na ulico.
V tem je tudi iskati vzrok, da je ljudska množica vdrla vrata konventa na Rua do Guelhas in razdejala vse, kar se je dalo raz-dejati. Podobe in kipe so razburjeni ljudje pometali iz kapel, al-tarje so razdirali ter odnesli mašne obleke, katere je pa pozneje -dobila policija.
¡V ©kraju, kjer je Santos eer-kev in francosko poslaništvo, so se začuli streli in takoj je vse govorilo, da streljajo redovniki iz oken. Ljudje so se začeli zbirati m položaj je, postal ' koči;;:" ko je dospelo na lice mesta vojaštvo, ki je zaštražilo cerkev.
Antonio Almeida; minister za notranje zadeve, je rekel v nekem pogovoru, da so redovniki sami izzvali boj, ker so streljali na ljudstvo in vojake, ne da bi bil nanje oddan kak strel. Mnilii so gotovo nameravali uprizoriti protirevolucijo.
Aretovanje preoblečenih in bežečih kutarjev je na dnevnem redu. Ko so revolucijonarji preiskovali samostane, so naleteli n^ •skrivne podzemske hodnike. Takoj so se pojavile govorice, da se zbirajo redovniki na skrivnih prostorih, in da čakajo samo na priložnost, da bi zamogli začeti hoj proti novi vladi.
Ljudstvo je ogorčeno le nad mnihi in nunami, in pušča posvetno duhovništvo v miru.
Častniki, ki podpirajo revolucijo, so odklonili vsakdtero odlikovanje ali povišanje in so naznanili, da so storili le svojo dolžnost.
Najnovejša brzojavka iz Gt-braltara, kamor se je zatekel bivši kralj Manuel, javlja, da je bil tam aretovan nek sumljiv Portugalec, ki je pri|el naravnost iz Lisbone. Pa je je nameraval .Manuel a tismrtiti. Radi tega pregnanega kralja skrbno čuvajo.
Jahta, na kateri je pobegnil Manuel, ko so bojne ladije bombardirale v Lisboni kraljevsko palača, je odplula iz Gibraltarja v LLsbono, ker jo je nova vlada zahtevala kot lastnino portugalskega brodovja. To je tudi vzrok, da je «Stavil Manuel s svojci jah to in sprejel gostoljubnost angle Škega guvernerja.
Črni oblaki nad Špansko.
Barcelona, Španska, 12. okt. Tukaj je opažati vedno večje razburjenje. Vspešna revolucija na Portugalskem je že več let tleči revolucijonarni ogenj z nova pod-netila.
General Weyler, generalni ka-p.itan v Cataloniji priznava, da zavzema štrajk premogarskih delavcev revolucionarni značaj. — Naznanil je, da je dobil povelje, naj /vsak mogoči upor zatre.
10,000 premogarskih delavcev, je korakalo 11. t. m. na pokopališče v predmestni okraj, kjer so položili na grobe prof. Ferrerja
in revolucijonarja Garcia, ki je bil tudi ustreljen v krvavem tednu vence. Govorili so ognjevite govore, in zvračali vso krivdo na klerikalce. Nekega poslušalca, ki je vskliknil: “Bila je tudi vaša krivda!” so zgrabili in ga skoraj do smrti pretepli. Rešila ga je policija, ki je končno tudi prisilila-demonstrante, da so se vrnili iv mesto.
Španska vlada je odbila vse prošnje, v katerih se prosi, da bi se slavil dan Ferrerove usmrtitve.
Zelo kritiček dan je v četrtek na obletnico Ferrerove smrti. — Vlada upa, da bode vse dobro, ce se ta dan konča brez nevarnih demonstracij.
Na Francoskem štrajkajo železničarji.
Paris, 12. oktobra. Nastavljenci Severne želzniee so zaštrajkali, in sedaj ves promet na tej progi skoraj popolnoma počiva. Vojaški inženirji naj bi nadomestili štjrjjj-karje toda, ker jih ni dovolj, njih skabsko delo skoraj nič ne zaleže.
Pripetile so se že nasilnosti. V St. Quentin so razdejali štrajkar-ji progo in v Tergner so jo zaprli na način, da so napodili diva železniška stroja drug v drugega, da sta se razbila.
Vojaki so nastanjeni na postajah in ob progah morajo čuvati lastnino železniške družbe.
Železničarji so se na štrajk že dalj časa pripravljali, ker Severna železnica ni hotela na nikak način dovoliti najmanjše plače pet frankov na dan. Štrajkarji katerih je že 150.000 pravijo, da jim bodo priskočili na pomoč tudi nastavljenci državnih železnic.
Kolera v Italiji.
. Rim, 12. oktobra. V napoljski in casertanski provinci se nolora jako širi. Vsak dan oboli do dvajset oseb. Ljudstvo je vse zbegano, posebno, ker se množijo smrtni slučaji. Varnostne odredbe so kar najstrožje, vendar ni opaziti, da bi ta strašna bolezen pojemala.
Tudi na Ruskem kolera še vedno divja. Iz uradnih poročil je razividno, da je umrlo dosedaj na koleri 95,965 oseb, obolelo pa 205,418.
V	Petrogradu je bilo pretekli teden naznanjenih 138 slučajev o-bolenja in 40 smrtnih.
Argentinsko meso v Avstriji.
Splošni zahtevi za vvoz mesa iz Argentine je avstrijska vlada na splošni pritisk vendar dovolila. Meso so že poskusili in bodo prodajo za stalno dovolili; vvažajo ga že sedaj v veliki množini. A-merikanski poslanik Kerens se je na vse načine trudil, da bi se smelo uvažati meso tudi iz Severne A-merike, pa zaman. Zmrznjeno meso iz Zedinjenih držav namreč po zatrdilu izvedencev ni toliko vredno, kakor avstrijsko'. ;
Mehikanski zaliv poplavljen.
Mexico, Ciudad, Mex. 13. okt. Semkaj se poroča, da so močni vi harji ob Gulfu povzročili popla vo zaliva Campeebe, ki je glavno mesto istoimenske države. Železniški promet z Merido in Jucata-nom je popolnoma ustavljen. Ko likor j*?dosedaj znano, ni nič lju-dij ponesrečilo.
Oblasti se bojijo, da nastane rumefia mrzlica, kakor hitro voda izgine.
vCj\ ' ‘v GIU>
Nemška policija proti delavcem.
Iz Remscheid v renski Pruski prihaja poročilo, da je prišlo do krvavih spopadov med štrajkujo-čimi premogarskimi delavci in policijo. Delavci so napadli policaje, ki so jih hoteli razgnati, s kamenjem. Policaji so na .to po tegnili sablje in z njimi navalili na štrajkarje. Mnogo so jih ranili, vendar število še ni znano.
Napad na procesijo.
V	Saint Paul-en-Jarret na Francoskem jn_ bila napadena neka procesija. Napadalci so pretepli duhovnike in raztrgali bandera Posredovati je morala policija, ki je več oseb aretovala.
Iz delavski!) krogov
Premogarski štrajk v Westmoreland okraju še vedno ni končan.
Položaj je v Westmoreland štrajkarskem okraju še vedno ne-izpremenjen in tedaj ne moremo nič novega poročati. Kakor pa vsa znamenja kažejo, bode štrajk kmalu končan in sicer se bo končal z delavsko zmago. V nekaterih rovih so premogarski baroni pustili zapreti rove in so odslovili ono malo skabov, kar so jih imeli. Poročila nekaterih listov, tako tudi ono v št. 237 “Gl. N.”, prihajajo od kapitalistov in imajo samo namen, begati štrajkarje. V rovih se prav slabo dela, tako, da se o pravem delu še govoriti ne more. Mnogo rovov je pa sploh zaprtih. Povdarjamo še enkrat, da zmaga ni več daleč, samo vstrajnosti je treba še nekaj, časa. Štrajkarji, držite se gesla: Od boja do zntdtge!	.C«
Dopis iz Yukon, Pa.
Dragi urednik: —
Malo se čita po časopisih od naše naselbine, in tako hoČerri ¡jaz nekoliko poročati. Tukaj štraj-kamo že sedmi mesec ia vendar smo na istem stališču, kakor je bilo v začetku. Vendar nas pogum ne pusti. Nobenega ni čuti, da bi tožil čez bedo, ki nas tare. Vsak zaupljivo pričakuje zmage nad požrešnimi kapitalisti. Ravno sedaj se vrši v Greensimrgu o-bravnaiva proti deputijem, ki so ustrelili 8. maja štrajkarja Pavla Hrino, in obstrelili še mnogo drugih, štiri smrtno. 6e ne bo Šlo vse po amerikansko, bodo deputiji morali dobiti svoje plačilo.
Tukaj dela do 300 skabov, ki pa spravijo le malo premoga na dan. Tudi štirji Slovenci skabajo in sicer Janez Prevec, Joe B'izie, Alozij Kovač in Josip Ho-otar Stram bodi izdajie!
Kadar bo spet kaj novega, boni že sporočil. Mike Mačkovšek.
Zopet katastrofa v premogovem rovu.
Starkville, Colo. 12. oktobra. V Starkville premogovem rovu se je pripetila razstrelba, in pri tej priliki je zasulo okoli 50 delavcev. Dosedaj so dobili 25,trupelj.
Avstrijski in italijanski konzuli so prihiteli v Starkville, da dobijo za svoje vlade podatke o u-sodi zasutih premogarskih delavcev.
Jeli med ponesrečenci tudi kaj Slovencev, dosedaj ni znano.
Skrb za delavce v Milwaukee.
Victor Berger je predlagal v mestnem občinskemu svetu, naj se plačuje od novega leta naprej mestnim delavcem najmanj $2.00 na dan.
Predlog je utemeljen s tem, da je moralo, mnogo neizučenib delavcev delati dosedaj za tako majhno’plačo, da so se komaj preživljali./
Na vrsti je še več predlogov/za delavske koristi'
Zidarski štrajk v New Yorka \ končan.
Med stavbinskimi delavci in d e A, lodajalei v New Yorku se je dosegel sporazum In tako se je Strnilo nad 30,000 delavcev na delo5: Delodajalci so se brezpogojno u-klonili delavskimi zahtevam in priznali unijo.
10,000 delavk štrajka v New Yorku.
V New Yorku je zaštrajkalo nad 10,000 delavk, vposlenih v tovarnah za kravate1.
Delavke zahtevajo višjo plačo, boljše zdravstvene razmere v de lavnieah, skrajšanje delavnega časa in pppoznanje unije.
*
V podporo štrajkarjem v Westmoreland okraju, Pa.
Louis Roitz 50e., John Gregorčič $1, “Klubaš” št. 2 iz Haugh-ville, Ind. $2.
Listu v podporo.
J. Žabkar 15c, Fr. Zapušek 50c.
Razne novice.
PRVA OBLETNICA USMRTITVE ŠPANSKEGA SVOBODOMISLECA FRANCISCO FERRERA.
KONVENCIJA S S. P. ZVEZE
Dne 13. t. m. je bilo ravno eno leto, ko so bestijalni španski klerikalci zakrivili smrt svobodomisleca Francisco Ferrera. Španski klerikalci, hoteči, da bi ostal španski narod v temi in nevedi, zatiran in tlačen, so toliko časa preganjali moža, ki je imel najplemenitejše namene, da so ga spravili pred vojaške puške in v smrt.
Ferrer se je poganjal za to, da bi se ljudstvo otreslo žulečega klerikalnega jarma in postalo svobodno. iVstanovljal je svobodomiselne šole in jih ti^di vzdrža-y>^;k»likor so mu’ dopuščale nje-jfc. '%f'^gmotne razmere/ Poučeval
Jb£spodb:ii:i! i"	111 ll
c -	svobode,‘sa;za to je
bil 13. oKtobra 1909 ustreljen!
Od sfnrti Francisco Ferrerja je poteklo eno leto. Toda v tem času se je na Španskem mnogo izpre-menilo. Klerikalei so sicer usmrtili Ferrerja, a zatreti niso mogli njegovih svobodomiselnih idej, ki se danes tam čudovito hitro širijo. Ni tekla zaman Ferrerjeva kri, to vidimo danes, ko je začela nova vlada stopati morilcem svobodomiselnega moža na prste. In kaj se učimo iz dogodkov na Portugalskem? Tudi tam se je začelo močno gibanje proti farškim krvosesom, ki se nazivljajo Kristusovi nasledniki, oziroma namestniki, in svobodomiselni njbžje. so pognali s prestola mladega, kralja, ki je bil voljno orodje v farskih rokah. Ferrerjev duh!....
Klerikalci sedaj seveda obžalujejo, da so zakrivili Ferrerjevo smrt, ker vidijo posledice. Toda prepozno . . . Svobodomiselnost se širi in svobodo je prinesel španskemu narodu Ferrer, oziroma njegova kri. Ni se bal smrti, ko se je potegoval za svoja, gotovo plemenita načela, Iker je vedel, da bode obrodila tidgate sadove. In danes imamo dokaze, da Ferrer še živi, dasi je telo mrtvo. Ferrer je nesmrten — slava njegovemu spominu.
češka-Ameriška Jednota počastila delegate S. š P. Z.
V nedeljo so chicaški Čehi na lep način ..počastili delegate S. S. P. Z. Češka-Ameriška Jednota, ki je priredila veliko zabavo v Pil-sen parku, je povabila slovenske delegate, da se je korporativno vdeležijo. Delegati so se povabilu radevolje odzvali. Člani češke Jednote so nato popoludne prikorakali z godbo na čelo pred zbo-rovalno dvorano, nakar so slovenski delegati stopili kot prvi v sprevod, ter odkorakali v Pilsen park. Tam jih je v veliki dvorani pozdravil Čeh g. Bolek, ki je v svojem nagovoru tudi očrtal krat ko zgodovino Slovenske Svobodo miselne Pod. Zveze, in koliko truda je stala ’ vstanorvitev še mlade Zveze, ki. pa izredno hitro napre tdbje. Kopčno je Še enkrat: pozdravil svobodomiselne Slovence ka ‘kor bratski slovanski narod. Go vor. g, Boleka je bil sprejet s splo Šnim navdušenjem. Nato je nastopil češki delnfckjr peveckjr sbor, ki je zapel slovensko pesem “Slovan”, v češkem,*prevodu. Za krasno petje so želi pevci obiio pohvale. V govoru, ki ga je imel zatem urednik češkega socialističnega lista Spravedlnost, g. Jeli' nek, je govornik tudi nazdravil delegatom in Zvezi.
Žal, da se naši delegati niso modi dolgo muditi pri bratih Čehih. Bili so vsi zmučeni, in ker jili je čakalo v ponedeljek še naporno delo, so se kmalu poslovili. Gotovo pa bodo ohranili lep spomin na gostoljubne in prijazne Čehe
Kolera še tudi na Angleškem.
iV Londonu na Angleškem je u-mrl nek delavec na sumljivi bolezni. Zdravniki so nato dognali da je umrl za azijsko kolero.
je trajala od 3. okt. pa do 11. v
Chicagu. Zopet se je storil velik korak napredka za slovenske delavce obojege spola.
V	urad do prihodnje konvencije, ki se bo vršila meseca septembra leta 1913 v Milwaukee, Wis., so bili izvoljeni: Anton Mladič, predsednikom; Ant. Fisher, podpredsednikom; Josip Benko, gl. tajnik; Viljem Rus, zapisnikar; Ivan Kalan, blagajnik. Ferd. Glo-jek, A. Duller in M. V. Konda, nadzorniki. August Kužnik, Josip Cvetkovič in Frane Čuk, porotniki. Glasilo “Glas Svobode”.
Parnika trčila skupaj.
Detroit, Mich. 12. okt. Jeklena parnika “James H. Reed” iz Du-lutha in “Martin Mullen” iz Clevelanda sta trčila danes zgodaj zjutraj v bližni Joe Be dime’s Lan-din»drug v drugega. Ohn‘ parnika srv se tako poškodovala, da. sta zavozila na pesek, ker je bilk nevarnost, da se potopita.
Možtvo se je rešilo; v času, ko sta se parnika trčila, so se rkvno straže menjavale.
Dva slučaja kolere v New Yorku.
Parnika “Moltke” v New Yorku še niso pustili iz karantene, ker se je pripetil na njem drugi slučaj kolere. Parnik je pripeljal seboj nekega na koleri obolelega kurjača, ki se nahaja sedaj na Swinburne Island. Tjekaj so prenesli sedaj tudi drugega bolnika, Giotani Falcigia, ki je potoval v medki’civn. Naseljenec je Italijan in je iz svoje domovine prinesel kolero.
Chicaška trgovska borza toži železniške družbe.
Washington, D. C. 13. oktobra. V tožbi, katero je vložila chicaška trgovska borza pri meddržavni komisiji za promet, se dolži železniške družbe, da so se zarotile, zapa-dne pošiljalce žita oropati prednosti cenejšega transporta po vodi in ves transport na jezerih onemogočiti.
V ječo hoče nazaj.
701etna Theresa Steinhaeuser, katero so izpustili na poskušnjo začetkom tega leta iz zapora v Waupun, Wis., kjer je odsedela 20 let ječe za umor svojega soproga, se je zopet vrnila v kaznilnico, in prosila, naj jo sprejmejo, ker se na svetu več ne spozna. Prošnji so ugodili.
Slovenska zabava.
V	nedeljo 16. t. m. priredi žensko družtvo “Nada” št. 102 S. N.
P.	J. lepo veselico, spojeno z vinsko trgatvijo, v Narodni Dvorani, vogal 18. ulica in Centre ave. Veselica obeta biti dobro obiskana in vlada za njo veliko zanimanje.
Naznanilo npravništva.
Ker je bil upravnik Glasa Svobode na konvenciji, ni mogel med tem časom opravljati upravniške-ga posla in je tozadevno delo zaostalo. Naj tedaj oni, ki pričakuje jo od upravništva kakega odgovora, še nekaj dni potrpijo, da se vse uredi.	i
Trije zamorci ustreljeni.
Huntsville, Ala., 12. oktobra. Šerif Mitchell in njegovi podlož niki so ustrelili tukaj tri zamorske cestne, roparje, .Joseph in E. Chandlerja m E. Blacka. Trojica je bila več tednov strah vse okolice.
Spet velikanski gozdni požari.
V	Minnesoti in Ontario divjajo velikanski gozdni požar. V plamenih je našlo smrt baje do 1000 o-seb. Gašenje nima vidnega uspeha, dasiravno so vsi možje na no gah. Škoda bode umevno velikanska.
Mnogo denarja za zrakoplovce.
Pariz, 13. okt. Klub zrakoplov-cev je naznanil po svojemu zakladniku, da je izplačal dosedaj 2 490 000 frankov nasrrad.
Draga roba.
Mrs. Wm. K. Vanderbilt je plačala v New Yorku $11,000 carine za obleke, katere je nakupila v Parizu. Obleke so bile v 42 kov-čekih. — In koliko ljudij nima niti jesti! —
Columbov dan.
Columbov dan so v nekaterih mestih zelo slovesno proslavili. Posebno v St. Louis, Mo. člani “Knighs of Columbus.” Columbov dan je uradni praznik v 15. dpža/čah. ir
Ladija se potopila.
Halifax, N. S. 12. okt. 3 jambor-ni šuner Roseway se je potopil pri Cave, otok Anticosti. Možtvo je rešeno.
Konferenca
mednarodnega kongresa za varstvo živali se je ©tvorila te dni v
Washingtonu, D. C.
Izganjanje Judov na Ruskeril.
Kiev, Rusija, 12. okt. Od 22. septembra do 6. oktobra so samo iz tega mesta izgnali 390 Judov.
DOPIS.
Depue, 111.
Dragi urednik: —
Tudi jaz hočem naznaniti rojakom, kako se imamo tukaj v premogovih rovih. Kakor znano, smo dolgo štrajkali in že nam je šla trda, ker ni bilo v žepu nič, toda premogarski baroni so ravno pravi čas podpisali z nami pogodbo. Sedaj se delo v premogovih rovih lahko dobi, toda samo oni, ki je pri uniji in ima majnarski certifikat. Brez tega ne more nikdo v premogorov. Dobi ga pa vsak, kdor dokaže, da je delal dve leti pr- v.ii-ipvih .rovih kot premo-gar. Odkar smo začeli delati, delamo na vso moč.
Naznaniti moram tudi, da so tukajšnji katoličani blagoslovih cerkov. Da ni bilo brez marčanja in kopo duhovnikov se razume. Dobro so se menda imeli, kako je pa bilo v cerkvi, ne vem, ker nisem bil notri.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi Glas Svobode pa želim obilo vspehov.
Naročnik.
POZOR SLOVENCI V INDIANA HARBOR, IND.
Po Indiana potuje sedaj g. Ivan Senica, ki je pooblaščen pobirati za Glas Svobode naročnino. Priporočamo ga rojakom v naklonjenost.
Iščejo se
dediči po John Maseljnu, katerega je ubilo v premogovem rovu v Oakley, Wyo. Brat in sestra ponesrečenca sta nekje v Oskaloosi, in se naj takoj zglasita.
Bert. Motoh,
Box 94, Oakley, Wyo.
POZDRAV.
Vse delegate, s katerimi sem bil tekom konvencije S, S. P. Z. skupaj, najiskrenejše pozdrav^ ljam in upam, da se zopet kedaj prijateljsko snidemo. Zahvaliti se moram tudi rojaku John Mladiču za prijažen sprejem in postrežbo. Živili! Frank Mrak.
DENARJE V SW DOMOVINO
poinjMno:
C/
za $ 10.35............... Sd krofi,
za • 20.50 .......iV,....- 100. kroni
za 9 41.00 ..........p;....	200 kron,
za % 102.50 ......,“9 )cron-
za $ 204.50 ........... 1000 kron
za $1020.00 .............. 5C00 kron.
Poštarina je »šteta pH.tfh «rotah. Doma se nakazane svpte popolnoma i«-plačajo brez vinarja odbitka.:	Naše
denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v ll. do 12.-dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do *25.00 t gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesi»* ro Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. N»w York
srrmooAP
\l OHUN.* ****
SPISAL J. F. COOPER.
(Nadaljevanje.)
Dvaintrideseto poglavje.
Med tem. ko so se vrši^ dogodki, ki smo jih opisali, je peljal stotnik Lawton svoje čete v počasnih, previdnih marših sovražniku naproti. Dospevši v njegovo bližino, ga je znal nadlegovati tako uspešno, da se je sovražnik dal preslepiti glede števila malega krdela in se ga ni upal lotiti. Od majorja Dunwooda je imel stotnik določni ukaz, da se mora vzdržati napada, dokler ne dobi o-jačenja s polkom pehote, odposlanim mu na pomoč. Stotnik je ubogal, dasi ga je stalo nemalo truda brzdati svojo divjo nestrpnost.
A zdaj je bil prišel trenutek, ki je imel prinesti odločitev na bojišču. Oddelek brambovcev se je od severa bližal sovražniku.
Lawton se je združil z njimi o polnoči in imel takoj z njihovim poveljnikom posvetovanje. Sklenila sta, da napadeta Angleže, kakor hitro zazori dan, ki omogoči rekognosciranje sovražnikovih postojank.
Ta napad se je imel zgoditi, ne da počakata Dunwoodove in njegove konjenice pomoči.
Dragonci stotnika Lawtona so bili poskrbeli za svoje konje in zdaj so polegli po travi, da si privoščijo nekaj ur spanja. Dr. Pi-pee, stražmojster Holister in Liza so bili razgrnili na nizkem hofcncu nekaj volnenih odej in legli nanje. Lawton se jim je pridružil, legel poleg ranocelnika, se zavil v plašč, uprl glavo v dlan in bil videti zamišljen v luno, ki je prijazno svetila. Stražmojster je sedel pokoncu, Liza je spala.
"Torej stražmojster,” je nadaljeval Pipec svoj govor, "če dirigirate udarce od spodaj navzgor, tedaj bodo manje smrtonosni, a i-meli bodo isti učinek, ki je potreben, da napravite sovražnika nesposobnega za boj. — A povejte, stotn:'k Lawton, bomo-li imeli jutri vroč dan?”
"Najbrže,” je bil odgovor. "Ti brambovci skrbe zmeraj za krvavo bojišče, bodisi s svojo strahopetnostjo ali pa s svojo nevednostjo — in pravi vojak mora trpeti za to . .
"Ali ste bolni, Jake?” je mehko vprašal Pipec in potipal stotnika za žilo.
"Bolan v srcu, doktor, zaradi neumnosti naših poveljnikov. Ti ljudje mislijo, da je mogoče dobiti bitko ali zmago s takimi junaki, ki ravnajo s puško kakor s cepcem ... Da se moramo zanašati na take junake, to nas stane najboljšo kri domovine.”
Pipec je ves zavzet poslušal. Kaj je bilo stotniku? Sicer je kazal vselej pred bitko tako slepo gorečnost, tako divjo nestrpnost, nocoj pa je bil tako hladnokrven, tako miren ... in vrhu tega je ležala v njegovem glasu taka brezupnost, v vsej njegovi naravi taka potrtost, kakor je ni bilo zapaziti na njem še nikoli!
Dr. Pipec je molčal nekaj časa, premišljujoč, da-li bi se ne dala ta izprememba pri stotniku izrabiti v prilog njegove, Pipčeve najljubše ideje ... in je dejal nato:
"Modro bi napravili, Jake, ako opozorite polkovnika, da klanje z bajonetom —”
"Povejte, Arhibald”, ga je prekinil stotnik, ki ni slišal doktorjevih besed ali pa se ni menil zanje. "Kaj m'slite: je-li mesec svet kakor je naš in li živijo tam gori ljudje nam enaki?”
"Vse mogoče, Jack. A doslej poznamo samo njegovo velikost, vemo nekoliko, kakšen da je, a v pooolni temi smo še, da-li je o-bljuden in da-li so dosegli njegovi prebivalci tisto izpopolnjenje v vedi kakor mi, kar je večji del odvisno od tega, kakšne so njih sociialne razmere . .
"Ne vprašam po njih znanju; ali moč, ki zna ustvarjati taka dela. je čudovita. Ne vem, toda žalosti me, kadar gledam to svetlo nebesno telo — misel me ima, da je prebivališče duhov, ki so: se ločili s tesra sveta.”
"Piite požirek žganja,” se je oglasila L’za, ki se je bila prebudila, in pomolila stotniku steklenico. "Megla strdi človeku vso
kri. Pijte malo in potem bodete lahko spali.”
"To zvezdnato nebo,” je nadaljeval Lawton, ki se ni zmenil za Lizino ponudbo, "je čaroben pogled. in bridko škoda le, da taka ničvredna človeška golazen pase svoje nizke strasti pod tako krasnim nebesnim obokom.”
"Govorite resniep, dragi Jack,” je rekel doktor. “Zemlja ima prostora za vse, ki se vesele svojega življenja . . . samo če bi se ga hoteli! In vendar ima tudi vojna svoje dobre strani. Tako na primer pospešuje kirurgično vedo, pospešuje —”
"Ali vidite tisto zvezdico,” ga je prekinil Lawton, "ki kuka tam-le izza oblačka? Ali je tudi ona svet kakor naš in nosi bitja, obdarovana z razumom kakor mi? Ali poznajo tudi oni vojno in prelivanje krvi?”
"Z dovoljenjem,” je dejal stražmojster in salutiral. "Že v sv. pismu je pisano, da je pustil bog stati solnce pri miru, ko je Jozua napadel sovražnika. No, če torej bog sam pomaga zraven, kjer so vojne, potemtakem vojna vendar ne more biti greh!”------
Ropotanje bobnov s hriba, za sedenega od Angležev, je oznanjalo, da je tam že vse pokoncu in takoj je sledi enaki signal pri A-merikancih. V hipu sta bila oba hriba polna življenja in nemira. Dan se je svital in sovražnika sta se pripravljala za boj. Po številu so bili Amerikanci veliko na bo-ljem, a kar se je tikalo discipline in oboroženja, so jih Angleži daleč nadkriljevali.
Ko je vzšlo solnce, so se začele vrste pomikati naprej. Amerikanci so morali, da se približajo sovražniku, prekoračiti sotesko in potem preplezati strmino na njej nasprotnem koncu.
Marš je prišel, se ivršil navzdol lepo in točno, do približno vznožja hriba, s katerega so se — v najlepšem redu — pomikale kraljeve čete, katerih krila je va rovalo strmo, nedostopno skalovje.
Brambovci so jih sprejeli s hudim, gostim streljanjem, ki je dobro učinkovalo in sovražnika za hip ustavilo. Ali častniki so vzpodbujali moštvo in zdaj je sledila od tam salva za salvo z veliko preciznostjo. Čez nekaj časa je bilo čutiti, kako angleški ogenj zmaguje amerikanskega, in za-jedno so zadonele tam trombe: Angleži so naskočili z bajonetom ! — Da bi vzdržali tak napad, pa brambovci niso imeli zadostne discipline:	njih vrsta je
omahnila ... se ustavila ... se razdelila v kompanije ... v kose in koščke . . . dasi so še vedno streljali.
Lawton je bil tiha priča vsega in ni odprl .ust, dokler ni bilo polje pokrito z bežečimi Amerikanci. Zdaj pa ga je zgrabilo pri srcu. Zdrvil je dol po hribu in z vso silo svojega mogočnega grla je jel ustavljati bežeče. "Zgrešili ste pot,” jim je klical, "tja — kazal je s sabljo na sovražnika — tja-čez vodi pot svobodnega A-merikanca!”
Njegova junaška prikazen, njegov glas, njegove besede — učinkovalo je kakor čudež. Ljudje so se ustavljali, hiteli nazaj, se zbirali okoli stotnika . . . Kmalu je imel hrabro četo za seboj, s katero se je vrgel prodirajočemu sovražniku naproti.
Angleški narednik je skočil izza drevesa, za katerim je bil skrit, pobliskov« pomeril na stotnika in ustrelil.
IVranee se je vspel kvišku in se mrtev' zvrnil po tleh — Lawtom se je bil naglo izkopal izpod njegovega trupla in je mogel pravočasno odbiti s sabljo Angleža, ki se je zagnal proti njemu z bajonetom^ Visoko v zrak je zletel bajonet — v istem trenutku se je njegov lastnik s preklano glavo zvalil na zemljo.
"Pridite sem!” je klical Law-ton. vihteč krvavo sabljo, ko je vTdel dirjati proti sebi več angleških konjenikov, "pridite sem!” in pri tem je — zadet od krogle — počasi omahnil nazaj, kakor omahne hrast veličastno nod smrtno sekiro. A še padajoč je dahnil: "Pridite sem!”
Amerikanci so prepustili bojno
polje kraljevim četam. Angleški komandant pa ni maral izkoristiti svojega uspeha z zasledovanjem sovražnika, ker je vedel, da so na poti močnejše amerikanske sile. In tako je bilo dvajset minut po Lawtonovem padcu bojišče prazno Angležev in Amerikancev.
Ko so se razpršene čete zopet zbrale in je dr. Pipec pogrešil Lawtona, je tekel v skrbeh na bojišče in iskal med padlimi.
Tu je zagledal nedaleč od sebe Lizo Flanagan jokaje sedeti na tleh. V naročju je držala Lawto-novo glavo.
"Jack, ljubljeni prijatelj!” je vzkliknil doktor in tek^l tja. ‘Kje ste ranjeni?’
“Mrtev je!” je ihtela Liza.
"Mrtev!” je zavpil Pipec, pokleknil in hitel gledati, če je še kaj življenja v truplu. Nato je vzdihnil: "Da, mrtev je . . . Ah, da nisem umri z njim! Prišla je tvoja ura, dragi prijatelj, iu marsikateri bolj premišljeni te je preživel, a noben boljši, noben hra-brejši ...”
"O, stotnik Jack!” je jokala marketenjarica. "Bil je duša naše vojske . . . O, o, o!”
Bobneč topot konj se je bližal
—	bil je ves dragonski škadron z Dunwoodom na čelu, ki je bil že zvedel o Lawtonovi usodi.
Stopil je s konja in se sklonil nad mrtveca, čigar poteze so gledale temno in grozeče; ko so mn hoteli vzeti sabljo iz roke, je otrpli prstje niso izpustili.
"Pokopljite jo z njim!” je ginjen rekel Dumvood in nato je
—	hlepeč po maščevanju —- velel udariti za Angleži.
Angleži so tvorili štirikot, v cigar sredi so peljali svoje ranjen ce, in so korakali po ravnem, ko so se bližali dragonci.
Dumvood se je besno zagnal na sovražnika, da bi prebil njegove vrste; a Angleži so ga sprejeli z bajoneti. To je 0db:lo Virgince, in v hudem ognju pehote je pal Dunwood. —
Angleži so nadaljevali svojo pot, čim so jih napadalci pustili na miru. Virginci pa so svojega poveljnika, ki je bil težko, a k sreči ne smrtnonevarno ranjen, in truplo stotnika prepeljali v eno gorskih utrdb, kjer so pokopali Lawtona z vsemi vojaškimi častmi.
"Washington je čete kmalu poslal v zimske tabore. Dunwood, ki je pod skrbnim negovanjem svoje mlade žene po nekoliko tednih okreval, pa je dobil dovoljenje, da sme — z naslovom podpolkovnika — iti na svoje posestvo, da si utrdi zdravje.
Predno je mladi par zapustil Ribji hrib, mu je došlo od neznane roke poročilo, da je Henrik na varnem in da mu gre dobro ter da je Velmer zapustil Ameriko.
Bila je srečna zima za Dunwooda in Faniko.
Konec prihodnjič.
LJUDJE IZ GOZDA.
Ljudje iz gozda so bili na slabem glasu, katerega so si gotovo tudi zaslužili. Bilo jih je osemdeset in nastanjeni so bili o Srebrni reki, po kateri je plavalo o-gromno mnogo lesa iz washiñg-tonskih gozdov; lesna akcijska družba je imela v službi to pestro množico, sestoječo iz ljudij celega sveta.
Thžko je bilo delo : sekati lesne velikane, spravljati jih k vodi, katera je radevoljno posojevala svoje valove službi grabežljivih ljudij. Del0 je bilo naporno in jednostavno, vendar pa dobre plačano; radi tega so se ljudje te službe držali.
Ni se bilo torej čuditi, ko so st ti zdravi in drzni ljudje sešli z drugimi, došlo do groznega pijančevanja in pretepov. V delu je bila stroga disciplina in po delu so ljudje divjali tem bolj. Far-merji. naseljeni v okolici, so prav nevoljno gledali te goste, kateri niso puščali pri miru nobene ženske, kateri so se napili in v pijanosti uganjali stvari, nasprotujoče dobri nravnosti. Pa bilo je težko, braniti se teh ljudij, kajti držali so skupaj ter si drug drugemu pomagali.
Tako se je zgodilo n. pr., da je jeden ustrelil v Jaksonville po nekem prepiru farmerja ; njegovi tovariši ga niso hoteli izročiti sodniji in so celo ogroževali sherifa, kateri je bil prišel ponj. Še le, ko je prišla pomoč, so odnehali, v tem času pa je bil morilec žs zdavno pobegnil. In ko je nek
drugi zapeljal hčerko farmerja Bilkinsa, se je zgodilo ravno tako; samo, da se jih je koj oglasilo kakih trideset, ki so se Bilkin-su ponujali za ženine zapuščene deklice. On pa je vse skupaj zavrnil in slavnostno proglasil, da hčer rajši vtopi, kot da bi jo dal kateremu človeku iz gozda.
Od tega časa se je .razmerje med farmerji in onimi iz gozda poslabšalo še bolj. Deklice so se pred njimi skrivale in farmerji so imeli nabite puške za slučaj, da bi se kateri teh gozdnih ljudij o-smelil prikrasti do hiše.
Največ se je jezil na nje mladi farmer Vondra, ki je imel svojo hišico najbližje gozdu. Ta je javno pravil, da mu je vseedno u-streliti psa ali človeka iz gozda. Ko<=sta ga nekoč v Jaksonville d va pretepla, počakal jih je skrivaj ter vstrelil na Jonathana Bartleve, jednega od najmočnejših in najnevarnejših ljudij od Srebrne reke.
Uvedla se je sicer preiskava, a Vondri niso mogli dokazati ničesar; in končno, saj je bil sheriff sam na strani farmerjev. Zatorej je sklenil tudi ranjeni Jonathan, da si pomaga sam in da se bo maščeval, kakor hitro ozdravi. A rana se je gnojila in trajalo je celi mesec, predno je bil zdrav.
Ljudje z gozda so se hoteli maščevati nad Vondro, vendar jim tega Jonathan ni odpustil, češ, da se osveti sam.
In res, ko je okreval, se jih je zbralo nekega večera kakih dvajset; pod vodstvom starega Duf-feya in Jonathana so se bližali v temi farmi Vondro vi.
Spd smole, katerega so vlačili seboj, je kazal, da imajo resen namen, se maščevati.
A bilo je drugače; ljudje iz gozda vendar niso bili tako zlobni, kot se je govorilo. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega tako, da svojega načrta niso mogli izvršiti.
Ko so bili na pol pota, opazili so, da se je nebo v smeri Vondro-ve farme rudečilo. Pospešili so korake, pa prišli "so že prepozno. Vondrova farma je bila vsa v plamenu. Naenkrat so pozabili na maščevanje in začeli so pomagati. Dosti sieer niso mogli več rešiti; pač pa se jim je posrečilo rešiti Vondra. Ta je bil skušal priti v gorečo hišo, a nek tram ga je. podrl na tla; v zadnjem trenutku ga je oprostil sam Jonathan, sicer bi bil izgubljen.
Nadaljevanje na 5. strani.
S3
Neveselo iznenadenje.
Nekteri ljudje pazijo na svojo težo, kar je vsekakor tudi prav, ker hitra in velika sprememba je velikokrat edini vzrok bolezni. Ko opazijo, da izgubljajo težo redno in ko se jim pove, da bo mogoče za ozdravljenje že prepozno, je to gotovo neveselo iznena-denje. Vagajte se pogosto, ali vsaj, ko opazite da izgubljate težo, rabite vspešno grenčico in ta je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino, katero odstrani iz tc^ lesa vse škodljive snovi. Ono o-jači prebavne organe in Vam vrne normalno težo, to je, da Vam povrne zdravje. Je dobro v vseh slučajih, sosebno še za želodečne bolezni, črevesje in prebavni sistem; pomaga k pridobivanju nove in bogate krvi ter okrepču-je celo telo. Sosebno dobro pa je za blede, bolne in nervozne ljudi.
Na prodaj v pekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So< Ashland Avp., Chicago, 111.
POZIV NAROČNIKOM IN SOMIŠLJENIKOM!
7¡
£
LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO
V RAVENSDALE, WASHINGTON
VSTANOVLJENO	V
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI CDBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash.
Tajiik: CIRIL ERHENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERMOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK	JOHN MAHKOVEC
FRANK PUSTOSLEMŠEK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
Ev
	/''emu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svo^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? 1’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
	Dr. D. K. Šimonek
	Zobozdravnik.
	544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.
0
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Avo., Chicago, 111. TEL. CANAL 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland A\ e.: od I.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujta torej Slovana v svojo korist.
Podpisano uredništvo prosi rojake somišljenike in naročnike, da nam pošiljajo razne zanimive novice iz slovenskih naselbin. Poročila morajo biti kratka, stvarna in nova. Kakor hitro izveste za kako zanimivo novico, jo TAKOJ sporočite, četudi le kratko. Dopisnica zadostuje in tej seveda lahko sledi daljši dopis v pismu. Na ta način se bodo naši bralci bolje spoznavali med seboj, mi pa bomo mogli naznaniti rojakom v kratkih' poročilih zanimive notice >z vseh slovenskih naselbih. Na delo torej, kdor nima pretežke roke, in ima časnikarske zmožnosti!
Na poročila brez navedbe imena in naslova se ne moremo ozirati.	TTrdništvo
j , "GLAS SVOBODE”.
m
*94 444 49 * fr«!994449994994444449449444994 fr fr fr frfr fr fr
1	OTTO HORACEK
Ul
S	Diammti. ure. stenske ure h zlatnina
Ui	-
j
£ 1843 Blue Island Avenue, Chicago, 111.
*	Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur io
*	druge zlatnine.
»
«
fr
fr
$
*
•<
#•
u«
fr-
fr
I Izdelujoči ziatniuar. |
£ OČI pregledamo sastonj.	%
»4*
rfrfr frfrfrfrfrfr frfrfr frfrfr frfrfr frfr* frfr frfr frfrfr frfrfr fr frfr fr frfr fr fr fr fr fr fr 94-1
GOSTILNA
kjer je največ zabavie in največ vžifka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Plic«.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
tinh io spoiladns ofinfe.
Najboljša gostilna
loftgl i toči
na Blue Island Ave. v Chicagi le J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domuča in cenena kuhinja.	,
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kaka druge pijače 20c. Večer a s pijačo samo Ido.
Slovenci, pridite in se prepričajte. da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 BIce Isiani Avenue
vogel 19. til.
Gostilna "Slovenski (km"
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22: Mladič & Krampats.
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika taloga obuval najnovejSe kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St.. New York. N. Y.
DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki Borite se sanj tudi vi!
i	br.i učitelj. !S'o-
Anglescina v-nsko.Angi.6k»
Sl .vnica. Tolmač in Anfcl. Slo-. Slovar sune same $1 .00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St . New York, N. Y-
Naj< eč a zalega slov. knjig. Pišite po cenik I
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bo^emio”
—*——————
k jer se toči izborno imp. r tiran-plim .ko. A ihensrr Bush iri O'ympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna k ihlnla. Fina vino in fttnodke.
Za obilen p-sec se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v nep »sr*dni Milini Blue Dla'd A .<n zap. 18 I.
gujAB svobod«
ZAPISNIK
A A	A AAAAA AAA.1
II. glavnega zborovanja S. S. P. Z. v Chicago, 111.

IV. SEJA
se otvori pod predsedstvom brata A. Mladiča ob 2. uri popoludne, 4. oktobra 1910.
Prečitajo se imena gl. odbornikov in delegatov. Vsi navzoči.
Prečita se zapisnik zadne seje in odobri.
Prečita se došli brzojav:
Salida Colo. Oet. 4.
Ta brzojav Vas pozdravlja. Živila Zveza! Živili delegatje! Živili člani!
Družtvo štev. 40. S. S. P. Z.
Po prečitanju brzojavke zakličejo delegati: “Živio”.
Zatem se prične razprava, kdo bode plačal dnevnice delegatom prihodnje konvencije, Zveza Mi društva. — O tej zadevi so bili zaslišani vsi delegatje in zastopniki, da so izrazili željo po njih zastopanih društev. Izpovedba je bila sledeča: 7 družtev želi, da plača Zveza vozno in dnevnice. 30 družtev pa, da plača Zveza samo vozno, družtva pa dnevni-•ce. Po dokončani razpravi sta bila stavljena in podpirana sledeča predloga; I. brata Ausec-a: Žveza naj plača samo vozno. II. brata Cvetkovič-a: Zveza naj plača dnevnice in vožno delegatom. Sprejet je bil predlog brata Auseca z 16 glasovi večine. Proti so glasovali pooblaščenci in delegatje družtev, številke: 14, 48, 36, 4, 29, 44, 31, in gospo-Nlarska odbornika brata Benko in Skubic.
Brat Benko svetuje: Naj bi se napravil “penzijski fond” iz katerega bi dobil član, koji bi plačal kakih 20 ali 25 let, primerno določeno svoto,'kot odškodnino ali odpravnino.
Nasvet je bil po kratkem razmotrivanju zavržen na predlog brata Pekol-a.
Brat Kladnik izrazi željo svojega družtva, naj bi se ustanovila 2. razreda za usmrt-nino in sicer za $500.00 in $1000.00.
Brat Fisher pa svetuje naj bi se ustanovili trije razredi in sicer: 1. za $500.00 smrt-nine, drugi $1000.00 in tretji samo za pogreb, a zvišala naj bi se bolniška podpora. Po dolgi vsestranski debati, katere se je udeležila vsa delegacija in gl. odbor in katera se je zaključila na predlog brata Glojek-a sta bila •stavljena sledeča predloga: Brat Batič: da o-stane še nadaje 1. razred. Brat Košmrl: da se naj ustanovi 2. — Oba predloga podpirana. Pri glasovanje je bil sprejet predlog brata Baticha z 14 proti 7 glasovi.
P0 glasovanju dovoli brat predsednik 10 minut odmora.
Po odmoru se prečita dopis sestre Mary Glojek, podpredsednice dr. št. 50 Milwaukee, Wis., v katerem želi delegatom veliko uspeha na II. glav. zborovanju. — Dopisu se zakliče večkratni “Živio”.
Brat Ivanšek nasvetuje, naj bi se od družtev zahtevalo, da bi glasovala pri predlaganju prositelja za vstop v Zvezo, s kroglicami. — Po kratkem posvetovanju se je sklenilo, da se da družtvam v tej zadevi prosto roko.
Brat Ivanšek, tudi nasvetuje naj bi se upeljalo v družtva “geslo”. Nasvet je bil odklonjen na predlog brata Kužnika z 14 proti 7 glasovi.
Brat Čuk svetuje naj bi Zveza nabavila družtvam knjige, to so razpredelne knjige za tajnika in blagajnika, dotične knjige bi se pa morale upeljati v vsa družtva; dobivale pa se bi pri glav. tajništvu proti primerni svoti. Po vsestranskem razmotrivanju, se je sprejel predlog br. Košmrl, da Zveza naj ne da tiskati dotičnih knjig.
Razmotrivalo se je tudi o zdravniških certifikatih (prošnjah). Ker je bila večina delegatov mnenja, da so ista preobširna, se je sprejel predlog brata Pečnika, da se ta zadeva prepusti glav. odboru kateri naj v sporazumu z vrhovnim zdravnikom iste po možnosti okrajša. — Ravnb isto velja tudi za vse druge listine.
Br. Glojek predlaga, naj se da glav. odboru pooblastilo da ima pravico imenovati kakega elana za “tajnega bolniškega nadzornika” in sicer za slučaje: Ako bi se glav. odboru zdelo sumljivo kako družtvo, katero bi i-melo veliko bolnih članov, o resničnosti istih; ali, da bi kakov član naperil obtožnico proti kakemu bolnemu bratu, češ, da po krivem dobiva bolniško podporo. Za te slučaje naj bi potem glav. odbor pooblastil člana kakega družtva, ki je v bližini dotičnega h katerem se ga pošlje za tajnega bolniškega nadzorovalen, z naročilom, da zadevo preišče, in potem poroča o izidu glavnemu odboru. Dotičnega urad bi propadel, kakor hitro bi zadevo rešil; zamudo časa in vožno mu pa plača Zivezina blagajna.
Brat Pečnik svetuje, naj bi se upeljalo v glavni odbor tudi mesto “zaupnika”, katerega dolžnost bi bila: skrbeti za zapuščino mladoletnih, osirotelih dedičev. Z stališča, da je pa Zveza še premlada in da šteje še premalo članov se nasvet opusti.
Seja zaključena ob 6. uri zvečer.
V. SEJA
začetek ob 8. uri zjutraj pod predsedstvom A. Mladiča dne 5. oktobra.
Brat podpredsednik imenuje vratarjem brata Potočarja.
Čitajo se imena delegatov in odbornikov. Vsi navzoči.
Prečita se tudi zapisnik zadne seje in odobri.
Sledi čitanje brzojavov in dopisov.
Brzojav: Družtrva štev. 17, Aurora, Minn Kličem delegatom: Delujte složno za korh-t Zveze in članov, “živeli”!	Fr. Mahnič.
Black Diamond, "Wash.:
Pozdrav vsem delegatom S. S. P. Z.! Delujte po geslu: “za napredek in slogo,” in to naj bode tudi vaš cilj.
Jos. Plaveč, predsednik.
Dopisi: Družtvo št. 24 Milwaukee, Wis. pozdravlja delegate in želi, da bi premišleno delovali za korist dične “Zveze”.
Brat Matb Sludovnik član štev. 24 Milwaukee, Wis. pozdravlja delegate, posebno pa še delegata njega družtva in glav. blagajnika. Spodbuja delegate k delu za korist Zveze in istim svetuje, naj bodejo previdni pri volitvah v glav. odbor.
Urad družtva št. 41 Ambridge, Pa. pošilja:	Slovenski, — svobodomiselni— bratski
pozdrav navzočim delegatom S. S. P. Z.! Nasveti radi izboljšanja organizacije se bodo tudi vzela v poštev.
Vse prej čitane brzojavke in dopise se sprejme z “živio” klici.
Družtvo štev. 43 v High Bridge, Iowa je poslalo bratu glav. tajniku Jos. Ivanšek-u pooblastilo. Istega se pregleda in potrdi.
Na željo brata Fisherja se je prečitala tudi “inkorporacija”.
Brat Ausec svetuje po navodilu družtva: da se članu, kateri je pri “Zvezi” kakih 10 let in da do istega časa ni prejel še nikakih izplačil od “Zveze”, plača primerna svota kot odpravnina. — Nasvet se po kratki debati opusti.
Brat Ivanšek predlaga, da se naj k pra-vilem doda kazalo. Nadalje še tudi predlaga, da se naj na pravila natisne dan inkorpo-racije in ustanovitve “Zveze”. Oba predloga podpirana in sprejeta.
Brat Glojek stavi predlog, da se naj slovenska pravila natisnejo pred angleškim. — Sprejeto.
Brat Glojek želi, da bi se natisnila inkorporacija tudi v slovenskem prevodu. Po kratki debati se sklene, da se prestava v slovenski jezik opusti.
Brat Ausec poroča neko željo tičočo se članic, ker je pa proti državnim zakonom, se ne more iste upoštevati.
Preide se k pravilom.
Na občno željo konvencije se pravila i-majo čitati točka za točko, katere se tudi sproti popravljajo. Z čitanjem se prične ob %10 uri.
I.	poglavje.
Paragraf 1. ostane nespremenjen.
Paragraf 2. točki “a” in “b” se združijo iv eno celotno točko.
e) in d) ostanejo brez popravka.
e)	pri tej točki se spusti zadna vrstica, drugo ostane.
f)	se ima glasiti: “učiti člane, da se zavedajo ustave in pravil.”
g. se spusti “in protekcijo”.
Paragraf 3. Prve tri vrste ostanejo, dalje pa se čita članek: “Konvencija sestoji iz delegatov in glavnega odbora. Glavni odbor pa sestoji iz delegatov izvoljenih na kom? venciji.
Paragraf 4. se spusti beseda “s sede-žam”.
Paragraf 5. se črta.
II.	poglavje.
Prgrf. 6. Pri tej točki se je določilo mesto in čas prihodnje konvencije. Pri določitvi časa se je vršila dolga debata. Po zaključku iste sta bila sprejeta sledeča podpirana predloga: Brata Košir: da se vrši prihodnja konvencija v teku treh let, in dostavek brata Kalan, da se vrši v mesecu septembru.
Pri določitvi kraja kjer se bode vršila prihodnja konvencija, se je vnela zopet živahna debata. Po vsestranskem utemeljevanju so bila predlagana sledeča mesta:
Milwaukee, Wis. po bratu Glojek.
Cleveland, Ohio po bratu Kužnik.
Chicago, 111. po bratu Batich.
Mesto Milwaukee, Wis. je bilo sprej-to pri prvem glasovanju z dvetretinsko večiuo.
Po glasovanju se je sklenilo paragraf 6 črtati, ter istega premestiti pod druge točke.
Prgrf. 7. v prvi vrsti se beseda “zbrana” črta, ravno tako v četrti vrsti stavek “v kolikor dopuščajo državni zakoni”.
Prgrf. 8. se ima glasiti: Konvencija naj da delegatom pregledati vse knjige in račune glavnega odbora, da se prepričajo o stanju “Zveze” in nje blagajne.
Prgrf. 9. besedi “le tedaj” se izpuste vendar pa drugo ostane. Bratje Kužnik, Glojek in Cvetkovič glasujejo, da bi se namesto “glasujejo v.si delegati, spremenilo v “večino glasov”.
Prgrf. 10. se ima glasiti: Dve tretini od delegatov oddanih glasov odločuje sprejem a li zavrnitev kakega predloga, tičočega se pravil. Popravek stopi v veljavo s 1. januarjem 1911.
Seja zaključena ob 12. nri opoludne.
Nadaljevanje sledi.
RICH^
miN-EXPELLER
Clo ek, ki trpi ho ečine. je ravnotako brez pomoči, kakor ra'bita ladija na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih b .lečicah, ne vraigi ji, prehlajen ju itd. poskusi ttdrgneni, z
PAIN EXP ELLERJE M, priznano dobro domače sredstvo. Debi se v vseh lekarnah po 25 In 50c.
; F. A D. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New Yorl,
Pasu na varstveno znamko z sidron.
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
“GREEN BELL”
naša Specialiteta.
4010 Greenfield A ve.
Milwaukee. Wis.
Phone: 1547 J.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Mirrin Neraanich,
GOSTILNA
Vogal 22. Iti Llacoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
J. F. HALLER GOSTI IjtT-A.
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in iraportirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Bloc IsUnd Av. cor. 18. Plače.
SCHLITZ, pivo na čepu. Biljard na razpolago
V GOSTILNI
— PRI —
LOUIS BERGANT 257-1st. Ave. Milwaukee. Wis
GOSTIL J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
josip komar!
164 Reed St. *
MILWAUKEE. WIS.
GOSTILNA
JSnažno prenočišče se vedno dobi.
¡Rojakom tukaj živečim in onim, ki potujtjo skozi naše mesto se J	priporočam.
Telephone South 3457.
«««lOH
ITALIJU
i
ADRIATIC
po s ta roj i najsigurnijoj
GUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 OOD
DERti-Aiffinisti usings
Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste
Novo Moderni utvrdjeni Šlfovl CARPATHIA, -	13,600	TONS
PANNONIA, -	10,000	TONS
*ULTONIA, -	-	10,400	TONS
*Jedn« Close Cabina $60 (dolara) do Napless $65.00 (dolara) do Triesta i Fiume
GUNARD STEAMSHIP GO., Ltd.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
111 kod svakog obližujeg agenta.
Phone 3724 L.
GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK
300 Reed. St. Milwaukee. Wis.
Biljard na razpolago!!!
ŽE VEG KOT 10 LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj
NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU
Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani
DR. J. E. THOMPSON
NAJBOLŠI ZDRAVNIK, Inlma popolnu izkušenost v zdravljenju vsih bolezni -Že dosti velika nesreča za svakeza Je, ako ga napadne bolezen, a Se večji siromak je onikater zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku:	‘	1	K*terl
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam
jamči za hitro in popolna uspesno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper čankir sifilis, impotenco, polncijo ali gubilek moškeea životneea soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca. [lave. Crla. i šes, ledje, pljuč nrs mehorja; kiioali bruh; Vse spolna bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno' «'ščenje ; beli tok. padanje maternice, neplodivost;Vse kožne bolesti; sr bečino, lišaje uši na spolnih delih. i. t, d,	’	““
ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanj opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter V pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, luvsedru^e podrobnosti ter pisma naslarljajte edino le na sledeči naslov:	*
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
DR. J. E. THOMPSON
342 W. 27th ST.,
NEW YORK, N. Y.

W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Bine Islani Ave., Chicago
TELEFON CANAL95S.
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Pustite si napraviti svojo obleko po tr;eri, kar je končno še najceneje, sosebno ako vam ga naredi po meri
CHAS. TYL
popularni krojač
1943 So. Halsted Street, Chicao, Illinois
Ravno nasproti 20. ceste.
ČESKO-SLOVAITSKA BANKA
966-68-70 West 18. Street
»CHICAGO, ill.—*—
Mi prodajamo prekomorske vozne listke za vse kraje sveta in obratno. Pošiljamo denar v domovino točno, brzo in ceno, kakor tudi na mestno hranilnico ljubljansko Izdelujemo vse v notarsko področje spadajoče stvari. Sprejemamo denar na vloge in shrambo za kar se plača letno samo $3.00.
F. J. SKALA & CO.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PBEVOZNA DRUŽBA,
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi par obrodi.
L« Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.......22.000 HP
La Touraine.....	.20.000 HP
Chicago, nov parnik...... 9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedil»
Pristanišče 57 fhrtli RHer vzaožje 15th St, New York City
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York. _
MAUKICE W. KOZMTN8KI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.
Pijte najboljše pivo
I Peter Schoenhoffen Brewing Cd.
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list 2a slovenski narod v Ameriki. __________________
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
-------—-----. in velja --------------—
IA AMERIKO:
Za celo leto................82.00
ra pol leta	............81.00
IA EVROPO:" • •Zaoelo leto... . za pol leta. ..
. Naslov r.s PortsK in 1’oill.rlATVK J K
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST., CHICAGO. ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Itaki naslov.
Če ljudem, naravnost v obraz ne povemo, kaj so, tega nikdar ne izvedo.
Pesnik govori o livadi, zaljubljenec o cvetlični preprogi, kmet o travniku in stavbinski podjetnik o stavbišču.
Naj misli kdo o John Dietzu v Wisconsinu kar hoče — nikdo mu ne more očitati, da je strahopetec.
Portugalski prestol je fuč, španski se že maje . . . Kako bodo drugodi vpljivala taka poročila? ...
Portugalski želimo k novi republiki najboljših vspehov. Preobrat je bil potreben, samo, če bo kaj pomagal.
Mnogi ljudje se razburjajo, da je kralj Manuel po zajčje utekel; pa stavimo, da bi ravno ti ljudje storili na njegovem mestu isto.
Ni vsak človek radi tega pošten, ker se še ni pregrešil proti poštenosti. Le oni s? sme sklicevati na to čednost, ki se je vspe-šno zoperstavil izkušnjavam.
Gospodje po božji milosti sedijo na fželo negotovih prestolih. Tekonj nekaj let so bili spodeni turški: sultan, perzijski šah in portugalski kralj.
Radium postane cenejši. Nas prav veseli, vendar ne bi imeli nič proti temu, če bi se znižale -cene tudi svinjskim kračam in kislemu zelju.
če je to res, da so bakteriologi v zveznemu glavnemu mestu našli v k a vini žlici 35 milijonov živih bitij, potem si dovoljujemo ponižno vprašanje, kako dolgo so jih šteli.
Portugalski kralj bi moral biti pravzaprav vesel — mogoče je tudi, — da so mu vzeli krono, ki je bila za njegovo mlado glavo pač pretežka. Sedaj se more veseliti svoje mladosti in jo uživati.
Zadnjič smo se pa prav od srca nasmejali. In zakaj? V lističu, ki izhaja v Ohio, modruje nekdo o socializmu. Seveda na način, da je — “za poč’t!” Bog daj norcem pamet !
Modrijan dela potem na drugem prostoru take reklamo zase, da smrdi na pet milj po čifutski čebuli. Da so v clevelandskem listu najboljši (uredniški članki! Jej jej, kdo bi to dozdaj mislil — in v naprej verjel?
Pisanje in zaganjanje v razne Jednote je po mnenju kunštnega “člankarja” najbolj bogu dopadljivo delo na svetu. To zatrjuje v štev. 79 in naslednjih. Misli so Svobodne in carine proste, v štev. 79 “C. A.” pa nismo videli nobenega članka!
Ali niso delavski članki za Slovence v Ameriki najpotrebnejši? Kdaj jih jb še imela “Cl. A.”? S članki a la “Naše rane’’ pa slovenske bralce, (ne bravce) smešiti in se z njitpi še postavljati, je že višek nadutosti.
Končno se nam pa to tudi že ne zdi več čudno, ako pomislimo, da smo ravno v onem- listu že čitali “članke”, iz katerih je razvidno, da se nahaja pisec istih žc v kočljivem stanju “dilirija trc-anens” . . .
K PREVRATU NA PORTUGALSKEM.
O revoluciji na Portugalskem smo poročali že v zadnji številki Glas Svobode nji peti strani. Vendar menda ne bo preveč, če posvetimo portugalski revoluciji še en članek, ker se pojavljajo revolucije, dasi jih mora roditi duh časa, bolj poredkoma.
Kraljevski ali cesarski “biz-nes” je dandanes eden najnevarnejših. Procentualno umre več vladarjev nasilne smrti, kakor se ponesreči zaviračev na amerikan-skih železnicah. O stalnem “ža-pu” že ne more biti več govora. Tekom zadnjega polstoletja so bili usmrteni,, kolikor se spominjamo, ruski, car Aleksander IL, turški suitam Abdul--,AČ?c,, srbski kralj Aleksander in njegova žena, italijanski kralj Humbert in portugalski kralj Carlos s svojim sinom, prestolonaslednikom.
Lista onih potentatov, ki so izgubili krono in deželo, je pa daljša. Ko je zavel leta 1859 v Italiji drug duh, so se morali knezi malih državic odpovedati svojim častem in “pravicam”, vojvoda To-skanci, kralj napoljski in rimski papež so izgubili svoje dežele. V Nemčiji se je dogajalo nekaj sličnega in hanoverski, kurhesenski, nasavski itd. so se morali posloviti. Med tem je bil pregnan grški kralj Otto in umorjen srbski knez Mihael. Dva cesarja sta postala ex — don Pedro braziljan-ski in Napoleon III. na Francoskem. Sultana Abdul Hamida na Turškem in perzijskega šahk je doletela enaka usoda. Kraljica I-zabela je pobegnila in njen naslednik Amadeo ji je sledil. Bolgarski kralj Aleksander je bil na nekak način deportiran, Oskarju, kraju Švedske in Norveške so odrezali norveško nogo. Lista naj-brže še ni popolna. Začasno jo je zaključil portugalski kralj Manuel, ki je odpotoval na Angleško. Skoraj večina knezov te dinastije je bila ali umorjena ali pa prepodena. Vendar se trdovratno drže svojih “pravic”.
Kar se tiče dosedanjega portugalskega kralja Manuela, se u-resničuje pri njemu stari pregovor, da pridejo očetovi grehi na otroke. 191etni človek je sprejel slabo dedščino. Njegov oče je živel izredno razkošno, zadovoljen je plaval v portugalskem korupcijskem blatu, vžival je življenje, kar se je dalo, okradel je državni zaklad za več miljonov — in konec je bil strašen. Mladi mož je nastopil vladanje v najkritične-
jem času, zapleten je bil v kaos, iz katerega se ni mogel rešiti, in je prišlo kakor je moralo priti.
Portugalska je bila nekdaj svetovna država, toda propadala je vedno bolj. Izropanje tujih dežel škoduje in gotovo upropasti “materinsko” deželo. Španska in Portugalska, ti dve državi to jasno dokazujeti. Doma se ljudstvu ne zljubi delati, ker more pri izkoriščanju drugih narodov ali kolonistov bolj okoristiti, in tako nastane v državi razred parasi-tov. Če preidejo potem, kakor se je to zgodilo na Portugalskem, 0ni kraji izkoriščevanja, v druge roke, se brez vsake podlage še vedno razkošno živi, izposojuje denar, dokler mogoče in.vsaka novotarija najde nasprotnike, ker bi škodovala eksistenci parašitCv, in tako država sčasoma popolnoma propade.
Sreča je, da se narodi pretvarjajo. Italijo ni moglo uničiti niti papežko — bourbonistično gospodarstvo, in nova generacija lepo napreduje. Španska se bode opomogla in na Portugalskem se je pojavilo toliko novih močij, da bodo mogle streti stari in trhli režim. Revolucijo je omogočil na Portugalskem srednji stan s pomočjo vojaštva, ravno tako, kakor na Turskem, v Srbiji, Perziji in preje na Japonskem. Srednji stan je tudi najbolj delujoči faktor na Kitajskem. Buržoaizem najde tam, kjer mu še he grozi preveč delavstvo, pogum revolti-rati, in samoobsebi je umevno, da preobvladuje preživeči fevdalno-klerikalni režim. Tako moremo preobrat na Portugalskem le pozdravljati. Če bode vlada imela republikansko ali monarhistično obliko, je precej stranskega pomena. Glavna stvar je, da še je pomedlo s starim smetjem in da je pospravljeno z plemenitimi pa-rasiti in farskim gospodarstvom. Na vsak način še odpira Portugalski lepša bodočnost. Najnovejše gibanje na Portugalskem bode opogumilo in okrepilo tudi Špansko in podprlo sedanjega radikalnega ministra Canalejasa. Naj še enkrat omenimo dejstvo, da je delala tudi tukaj oborožena moč roko v roki z revolucijonarji. To da veliko misliti in ljudje, ki pravijo: “če jaz zapovem, morate streljati na očeta in mater,” bodo dobili nekoliko drugačno mnenje, če vidijo učinek v svojih hišah — cesarskih in kraljevskih palačah.
DELAVSKE ZA DRUGE SVETA.
Tukaj v Ameriki imajo delavci samo dva načina delovanja: potom organizacij — unij, in s politično agitacijo. Tretjega, ki je v Evropi velikega pomena, tukaj ni : zadrug.
Ko se je vršil pred nedolgo tega mednarodni socialistični kongres v Kodanju, se je bavil tudi s tem vprašanjem. Sestavljen je bil pregled zadružnega gibanja, katerega podajamo v naslednjem:
Velika Britanija je materinska dežela zadružnega gibanja. V tej državi, in sicer v New-Lanark,. je vstanovil Rabdrt O-wen (Slovan?) za svoje delavstvo prvo pravo konsumno društvo. In dasi je bila lepa doba 0-wen-ovih zadrug le kratka, spomin se je ohranil in živel naprej do onega časa, ko je ta socialna ideja angleško delavstvo v boju za obstanek z nova podvžigala.
V letu 1908 je bilo n Angleškem 1560 zadrug, 1548 je poročalo za druge države vzgledni zadružni statistiki. Med temi je 1428 konsumnih družtev z 2,404,595 člani. Po poročilu tajnika osrednje zveze nemških konsumnih družtev je znašal delni kapital 600 milijonov mark; rezerve 39 milijonov. V raznih oddelkih za blago je bilo vposlenih 61,000 oseb, in v lastni Drodukeiji 24,000. Promet se je povzdignil od 1186 milijonov mark v letu 1904 na 1395 milijonov v letu 1908, in čistega dobička je bilo v tem času od 188 milijonov do 215 milijonov mark.
Medtem, ko opažamo na polju konzumnega poslovanja vedno rast — samo število družtev se je vsled spojenja malih družtev zmanjšalo — se opaža pri delavskih zadrugah nazadovanje tako v številu zadrug, kakor v številu članov, v delnem kapitalu in čistem dobičku. Število delavskih in drugih zadrug je padlo na 120. Čisti dobiček je padel od 4,4 mili-
jonov mark leta 1904 na 3,3 milijone leta 1908.
Del angleških konsumnih zadrug se peča tudi s. poljedelstvom. (Vendar ni vspeh tak, da bi opogumil k enakemu podjetju tudi konsumne Zadruge drugih dežel. Kjer je bilo kaj čistega dobička, je isti padal in mnogo drugih zadrug ima celo izgubo, ki:sb znašale leta 1908 110,000 mark.
Omeniti je treba še zidanje po: slopi j angleških zadrug. Dasi o tem v predležeeem poročilu ni navedenih številk, vendar kažejo i one iz predhodnjega leta vejiko 1 delovanje na tem polju.
Vsega skupaj je bil0 postavljenih 13.927 hiš, od katerih so si jih obdržale zadruge 8350, 5677 so jih pa prodale stanovalcem. Razun tega so postavili člani še 32,600 hiš, in za zidanje potrebni denar so si izposodili od zadrug.
Potom zadruge je bilo produciranega blaga za 456 milijonov mark, od tega za 222 milijonov od konsumnih zadrug samih, o-«talo od delavskih in drugih zadrug.
V Belgiji so klerikalne, liberalne in tudi socialistične konsumne zadruge. Zadnje, ki so si vstvarile v zvezi belgijskih socialističnih zadrug osrednjo organizacijo, so najmočnejše. V novejšem času so vpeljale učiteljske kurze, iz katerih prihajajo prav dobri vodje. Leta 1908 je pripadalo omenjeni zvezi 175 zadrug z 140.730 člani. Prometa je bilo 40,655,359 frankov in čistega dobička 3,855.444 frankov. Vposlenih je bilo 2128 oseb. Vsega skupaj so šteli koncem leta 1907 2636' zadrug Med temi 675 konsumnih.
Tudi v Franciji so poleg nevtralnih zadrug socialistične konsumne in delavske zadruge. Zvezi socialističnih zadrug na Francoskem, dne 1. decembra 1895 vsta-
novljeni Bourse des cooperatives socialistes de France, ki ima svoj sedež v Parizu, se je priklopilo .57 konsumnih družtev z 87,200 člani, 51 produktivnih zadrug, e-na zavarovalninska zadruga in sedem regionalnih zvez. Zadružni člani so lastniki svojih zemljišč, vsak spravi vino v kleti, kakor hoče, toda prodaja je urejena zadružno. Vsega skupaj je bilo leta 1908 2491 konsumnih zadrug z okoli 750,000 elani. Nekako presenetljiv je pojav, da so samo v Parizu in okolici 104 konsumna družtva. Delavskih zadrug je bilo koncem leta 1908 431.
Tudi na Nizozemskem so socialistična konsumna družtva.
17.	marca 1907 jih je vstanovila zveza nizozemskih delavskih zadrug. Člani te zveze morejo postati le konsumne in produktivne zadruge, ki se morejo zavezati, dati najmanj 10 odstotkov čistega dobička na razpolago za politične in zadružne boje. Zveza nir zozcmskih zadrug je nevtralna, štgje 104 zadruge z 52,565 člani in inja prometa za okoli 12 milijonov mark.
^ Nevtralna je tudi zveza švicarskih konsumnih družtev, kateri pripada 295 zadrug z 185,-281 člani. Prometa je imela 81,-120,794 frankov. Čistega dobička je bilo 6,620,073 frankov.
Osrednji.zvezi avstrijskih konsumnih družtev pripada 515 zadrug. V Pragi imajo Čehi svojo posebno zvezo. Češki zvezi pripadajo že danes 103 zadruge. — Koncem leta 1908 je pripadalo o-srednji zvezi avstrijskih konsumnih družtev 283 družtev z 206,000 člani. Prometa je bilo okroglo 60 milijonov kron in čistega dobička 2;5 milijona. Pri imenovani Zvezi je tudi 38 delavskih zadrug z 3881 člani. Vpisanih prihodnin-skih in gostilniških zadrug je bilo po naznanilu c. kr. Statistične osrednje komisije 12,520, med temi 1001 konsumnih družtev.
Ogrsko zadružno gibanje je bolj poljedelskega značaja. Vendar je tudi v tej deželi konsumno zadružno gibanje velikega pomena in njena osrednja organizacija, Hanya, je bila dovolj močna, da je ovrgla pred dvema leti davčno zakonsko predlogo, ki bi, če sprejeta, konsumnim družtvom mnogo škodovala. V omenjeni
zvezi je bilo koncem leta 1908 843 družtev z 136,459 organizo-vanimi člani. Prometa je bilo 32 milijonov kron, čistega dobička
377.000	kron.
Še bolj izrazit je poljedelski značaj zadrug na Danskem. Tam je okoli 1200 konsumnih družtev, ki so imela leta 1907 o-koli 50 milijonov kron prométa.
Zvezi š ve d s k i h konsumnih družtev je pripadalo koncem leta 1908 394 družtev z 49,054 člani. Neznatno je dosedaj zadružno gibanje na Norveškem.
IVečjo obsežnost ima zadružna misel / na Finskem in Ruskem. Člani finskih konsumnih družtev so večjidelj kmeti. Že i-majo nad 500 takih družtev, ki so morala zadnja leta prestati težko krizo. 18 konsumnih družtev je maralo vstaviti plačila. Krivda bankčrota zadene v glavnem slabo vodstvo.
Na R u s k e m samem se ceni o-koli 3500 konsumnih družtev z
550.000	člani. Okoli 100 teh družtev pripada šele spomladi vsta-hovljeni zvezi polstih konsumnih družtev v Ruski Polski.
V	dobro urejenih razmerah so zadruge v Italiji. Tam je še tudi nekaj produktivnih in delavskih zadrug, ki uspevajo. O stanju teh zadrug poroča statistika ministrstva za poljedelstvo, industrijo in trgovino. 30. junija 1908 je bilo 391 produktivnih in delavskih zadrug z 62,725 člani. Vrednost oddanega dela se ceni na 2,249,619 lir. Čisti dobiček je iznašal 428,010 lir. Razun tega je še 418 stavbinskih zadrpg. Konsumnih družtev je bilo koncem leta 1906 508.
V	skoraj vseh ostalih kultur nih deželah so konsumne zadruge. Vendar je Statistika tako pomanjkljiva, da ni mogoče dobiti točnih številk zadnjih let. Na Španskem n. pr. je bilo okoli 200 konsumnih družtev.
V	Združenih Državah razun stavbinskih družtev nimamo zadružnega delovanja. Tudi je vprašanje, če je že prišel čas za to in če je vstanovitev takih in enakih zadrug sploh mogoča. Ko-danjski kongres ni dal delavcem nikakih gotovih predpisov, ker so razmere v raznih državah različne. priporočil pa je v splošnem zadružno gibanje.
BODOČE RAZMERE MED ZEDINJENIMI DRŽAVAMI IN JAPONSKO.
Nek v Tokio na Japonskem izhajajoči japonski list je priobčil pred kratkim pod gorenjim naslovom velezanimiv članek, katerega podajamo celega v prestavi. Glasi se:
“Ali se hoče res Japonce, kakor zahteva to večji del vseh organizacij in velik del socialistov, izključiti za vedno iz Amerike? Ali se bodo ti podvrgli temu ponižujočemu postopanju?
Danes je izpostavljenih 100,000 Japoncev v Ameriki vednemu zaničevanju in zasledovanju. Večkrat So dejansko napadeni, okna -na njihovih stanovanjih niso varna pred poškodovanjem, kakor 'sploh ne njihova lastnina; na cestah plujejo nanje, jih pretepajo in naganjajo s kamenjem. (Tako hudo pa vendauni. Op. ured.) — Japonske prodajalne bojkotirajo delavske organizacije in jim o-težkočajo posel. Pred kratkim smo čitali brzojavko, da so belci pregnali iz neke vasi Japonce, jim grozili z orožjem in se ga tudi poslužili, da jih je bilo nekaj težko ranjenih in so izgubili vse imetje. Z Japonci ravnajo danes Amerikanci ravno tako, kakor Rusi z Judi. Ali naj traja tako postopanje z mirnimi Japonci vse čase? Delavski vodje so krivi tega preganjanja, in, kakor sem rekel, ga socialisti mednarodnega mišljenja odobravajo. Žal mi je, da moram to ugotoviti, toda dejstvo je, da ne. smemo ignorirati in da moramo kot socialisti to povedati.
Znano je, da je moralo služiti vprašanje japonskega naseljevanja Rooseveltu in državnikom v pretvezo, da so prodrli s svojo zahtevo glede povečanja mornarice. Danes imajo Združene države že velikansko brodovje, in i-stočasno utrjujejo s sumljivo naglico Hawaii, Filipine in pacifiško obrežje. V Washingtonu že govorijo tudi o utrdbi panamskega prekopa. Kateri namen imajo te bojne priprave, jingoistični govori in članki v listih? Dr.
Herron je nedavno tega to razmo-trival v londonskem “New-Age.” Naznanil in dokazal je z veliko ostrostjo, da bode kmalu privedel Roosevelt, vodja^protijapon-skega gibanja, Ameriko do vojne z Japonsko. Dr. Herron moli, da se njegovo prerokovanje ne bi u-resničilo. Jaz pa trkam na vest in sodbo socialistov vsega sveta.
Združene države posedujejo danes velikansko brodovje, s katerim se lahko kosajo z najmogočnejšimi državami. Japonska je na vodi moč pete vrste. Združene države imajo 90 milijonov prebivalcev in neomejena pomožna sredstva, ki jih dajo na razpolago požrešni kapitalisti. Japonska, z 50 milijoni prebivalcev, je revna dežela, na robu propada. Amerika mora tedaj premagati Japonsko. Toda, ali bode to lahko mogoče? Ali ne bode stalo tudi Amerike težkih žrtev in izgub?
Žal, da se tudi Japonska trudi do skrajnosti za povečanje mornarice in vojaštva. Toda, tu ni nikakega delavskega gibanja, ki bi pri nastalem sporu med Japonsko in Ameriko nastopilo proti šovinizmu. Tukaj so torej razmere čisto drugače, kakor med Anglijo in Nemčijo. Tam so delavci obeh držav sprijaznjeni in se sporazumno borijo proti vojni nevarnosti. Na nikak način se nočejo ukloniti skopušnim kapitalistom, medtem, ko ja pri nas vse drugače. Naše delavstvo ni organizirano, socialisti so po števiiu slabi in brez vpljiva. Tako smo navezani na to, da izvedejo ame-rikanski socialisti gibanje proti vojski. Delavci v Ameriki so inteligentni ter dobro organizovani, in tako jim je lahko mogoče, mogočo vojno z Japonsko preprečiti.
Y prvi vrsti bi bila naloga socialistov, predstoječo nevarnost odstraniti z veliko agitacijo. Mesto, da bi se na vso moč borili proti antijaponskemu gibanju, ga pa še celo podpirajo. Tako postajajo agenti kapitalistične poireš-
nosti, ki hrepenijo po kitajskih trgoviščih in ki komaj čakajo japonsko-amerikanske vojske.
Apeliram na amerikanske kapitaliste, naj opustijo tako nepravilno postopanje, na socialiste vsega sveta se pa obračam s prošnjo, naj to vprašanje resno premišljujejo. (O tem se je razpravljalo na mednarodnem socialističnem kongresu meseca avgusta v Kodanju. Op. ured.) Vojna med Japonsko in Ameriko bo stala mnogo žrtev, in posledice bodo velika revščina in pomanjkanje za delavce obeh dežel. Od boja pa nasprotno ne bi imeli nikake koristi.
Radi tega apeliram na vas vse, delajte za mir obeh dežel! Mi vam. zadevo zaupamo. Izključitev Japoncev pomaga mogoče danes delavcem Združenih držav; če pa privede do vojske, jim donese ta le pomanjkanje in bedo, koristi pa nobene.	S. Katayama.”
WILLIAM R. HEARST IN NJEGOVA MAJNA.
Iz Lead v So. Dakota prihaja poročilo, da se je tamošnja Home-stake majna zrušila in do so vsled tega hiše v sredini mesta v nevarnosti, da se istotako zrušijo.
O obsegu katastrofe še ni natančnejših poročil, posebno ne o tem, ali je od 2600 mož, ki so bili vposleni v majni, kaj vsled zani-kernosti lastnikov majne pohesre-čilo. Da je vzrok katastrofe zani-kernost, je gotovo. Če bi bili rovi dovoljn0 podprti, se nesreča ne bi pripetila. Seveda je za lastnike cenejše, ako opustijo take varnostne odredbe.
Toda o tem začasno ne bomo govorili. Kar nas pri katastrofi posebno zanima, je okolnost, da sta lastnika Homestake majne William Randolph Hearst in njegova mati. V delavskih krogih na zapadu se je o tej majni že mnogo govorilo ; tudi o lastnikih iste. Western Federation of Miners je razmere v Homestake majni že dolgo tega ožigosala. Konvencija, organizacije premogarskih delavcev je sprejela resolucije proti lastnikoma omenjene majne. V glasilu zapadnih rudarjev je izhajalo vsak mesec svarilo, naj delavci ne sprejemajo dela v Hear-stovih rovih in vedno je bil priobčen formular, kakoršnjega morajo podpisati delavci, prodno so sprejeti v Hearstova podjetja.
Na vse to se spominjamo,, ko čitamo poročila iz Lead. Spominjamo se tudi, da se izdaja William Randolph Hearst v velikih mestih na demagogičen način za radikalnega prvoborilca delavcev in njihovih organizacij, medtem, ko sili v premogarskih okrajih “svoje” delavce podpisati pogodbo, da ne pristopijo k nobeni delavski organizaciji. To je kapitalistična predrznost, ki je še ne-sramnejša v tem slučaju, ker se pusti Hearst slaviti v svojem rumenem časopisju za delavskega, odrešenika.
Ni pravzaprav nič novega, kar sm0 navedli. Toda našemu delavstvu moramo vedno predoči^i in ponoviti take stvari. Končno se bodo tudi Hearstoivim pripadnikom v delavskih krogih odprle oči, da bodo spoznali, kako jih je vodil demagog za nos.
Iz Washingtona poročajo, da-je darovala Mrs. Franklin Mac-Veagh, soproga tajnika zakladnega urada, svojemu možu za bn žič hišo v vrednosti $250.000. — Vsem drugim ženam v blagohotno upoštevanje!
V Missouriju je 71 “suhih” in 43 “mokrih” countijev. Prebivalstvo vseh “suhih” pokrajin se je v zadnem desetletju skrčilo za 3,832 oseb, v “mokrih” pa naraslo za 226,989. Pač ne bode nikdo mogel reči, do je to samo slučaj.
Nek takoimenovani sociolog pripoveduje, da so mali dečki v resnici mali divjaki. To smo sicer vedeli tudi mi že več let, a se ne imenovali sociologe. Človek se res ne bi smel preveč poniževati 1
Teddy namerava v kratkim zopet potovati na zapad. Sedaj ne moremo še vedeti, če bode sprejet z takim kupljenim navdušenjem, kakor zadnjič, ali vsakdo sme upati najboljše.
Za zunanje oglase mi odgovor no uredništvo me mpravništvo.

'Mi**' 4 M»*- • d
?" •
Najmodernejši
F0T0GR4FIJSKI
AVSTRQ-AMERIKANSKA-LINIJA.
/^rT
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:	,
M. Washington 10. Oct. 1010 Laura.......... 16. Nov. 1910
Argentina........ 2. Nov. 1910 Oceania.........23. Nov. 1910
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5Jte ceste v Ssuth Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se V SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
2 Washington St.,
New York, N. Y.
1439 W. 18. cesta
nasproti Č. S. A. dvorane.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OQERSKE V NEW YORK in OBRATNO

I Največji čudež današnjega dne.
^1.	rv° .	...	..	.
*
*
*
4
4
4
4
4
4
*
4
4
4
4
4
Tel grafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsakj’ kateri Plača 50 centov več, kakor je navadnoplačal pri po- J? Siljenju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele- 4 grafično v stari kraj.	J
D.e”aT> ??,?ru«r.1 dan v Evr°P» nakazan ih izplačan a čez 10 do -A 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte ” Pnjemnik denarja v starem kraju ne . lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-mka ah kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Pusknsite in prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku1, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.	>
Kdor mi pošlje naslovov*, dobi lepo darilo.
<4
4
.4.
4"
4,
4;
4,
$ IVAN NEMETH. |
f	BANKIR	4
Biv cesarskl in kraljevski konsul. agent 4
457 Washington Street, New York, N. Y ¡| d n'**-**	44444444444444444444101
zavod v Ameriki
Izdelujemo slike v vseh velikostih.
Pridite k nam!
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov. 21. nov. 1909
9/\09 V
nesni y
Incorp.
15. marca 1910.
DAKRAGH, PR XNS YL VANI A
:	GLA.VNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.	t
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam sburg, Pa. Box 122.
BLAGAJiNIK: Jos. Klaužar, Ada msburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 23.	' .
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D«. GEORGE BOEHM. Arona, Pa.
PRISTOPILI ČLANI.
K družtvu stav. 5 v Noblestown, Pa.: Ignac Nagode, cert. štev. 106. Družtvo šteje 11 elanov.
SPREJETO NOVO DRUŽTVO.
NoVo družtvo štev. 6 v Roslyn, Wash, je bilo sprejeto dne 4. oktobra s sledečimi člani: Matt Kramer, cert, štev. .108, Anton A-damič, 109; Još. Richter, 110; Mart. Aristovšek, 111; Luka Notar, 112; Fr. Razen, 113; Gabr. Sumina, 114; Ferd. Toman, 115; Anton Pleše, 116; Fr. Zalogar, 117; Anton Gašper, 118; Jack Ga-lanta, 119; Balt Ževart, 120; Lukas Volgemut, 121; Tom Pleše, 122; Ant. -Cof, 123; Matt Stariha 124 ; Ant. Jamaček, 125; Martin Smolšuik,l26: Družtvo šteje 19 članov.
DRUŽTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Fr. Brunet, Box 54, Darragh; Taj. Fr. Čopi, Box 23, Madison, Blag. Fr. Dermota, Box 36, Darragh, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu, v Keyston dvorani.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box .122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Simončič, Box 88, vsi v Adams-burg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. Henrik Lamut, Box 233; Tajnik John Batich, Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.;
Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blag. Jos. Cankar, 620 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Preds. John Rivec, Box 193; Taj. Ignac Nagode, Box 193; Blag. Matija Petrič, Box 1; vsi v Noblestown. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-st ovnik. Vsi v Rosy In, Wash. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Ako kateri zapazi pomote v u-radnih poročilih, to je pri imenu, naslovu in številkah naj to takoj naznani glav. tajniku, da se ista popravi.
Jos. Hauptmann, glavni tajnik
so vsi stopili okrog došlih, a Duffey je energično zapovedal mir. Vondro so prenesli v Duf-feyovo postelj in takoj se je e-den gozdnih fantov napotil v Jaksonville po zdravnika.
V sobi, katera je bila obednica, bilo je kot v panju. Fantje so i-meli dosti dela z otroci. Štiriletna Anica je sedela pri mizi ter z o-bema rokama grabila sladko pecivo, katerega so ji bili prinesli. Jeniček je med tem mirno spal pri Jonathanu.
Veliko pozornost je vzbujala tudi najmlajša deklica, katero je mati do dolgem prigovarjanju poverila ogromnemu Poljaku Kr zyžanskemu. Imel je dosti skrbi. Prinesli so mleko in namočeno žemljico, a dete ga ni hotelo; kričalo je na vse grlo, in se ni brigalo niti najmanj za prijazne besede nevajene pestunje.
Nemec Hečht, kateri si je do-mišljeval, da zna ravnati z otroki, je hotel pestovati; Poljak pa je stisnil pest ter rekel:	Pšak-
rew! Hecht je stopil za korak nazaj, kajti dobro je vedel, da kamor prileti pest Poljaka, ne raste več trava.
Za to se je maščeval drugače in rekel: “Daj si dete k prsom, bodeš videl, da hitro utihne’’.
Celo soha se je temu dovtipa od srca zasmejala. Jonathan se je prebudil. “Tiho”, je siknil; “dete zbudite!”
Vsi so naenkrat umolknili, samo mala Anička je ploslsila z rokama in klicala z tenkim glasom: “Strički še!”
Kuhar je šel v shrambo, da ji prinese z nova kolačev. Medtem se je pripeljal zdravnik. Vondra je bil težko ranjen in dolgo so se trudili, da je prišel zopet k zavesti. Ko je končno odprl oči in videl okrog sebe stati bradate može iz gozda, obrnil jim je hrbet.
Duffey je resignirano vzdihnil, in šel iz sobe. Svojo hišico je prepustil nesrečnim zakonskim in šel v drugo sobo; plačal je tudi zdravnika in ukazal, naj fantje pazljivo strežejo bolniku.
Pogovarjal se je potem z zgovorno Aničko, katera še ni hotela spati, pogladil Jenička ter se vi e gel spat. Za njim so šli počivat tudi ostali, zadnji je bil Kr-zyzanski; poleg sebe je poslal blazino za najmlajše dete.
Zjutraj so šli na delo in naenkrat je bilo poldne. V gozdu sta bila tudi oba večja otroka. Jeniček se je držal vedno Jonatha-na, Anička pa je hodila z “dedom” Duffeyem, klanjajoč se delajočim stricom in trgajoč jim rožice.
“Gospodična, pravcata gospodična”, pravili so si fantje. Ko so se vrnili k dedu/šel je Duffey zopet k ranjenemu. Vondra je bil pri zavesti, vendar je bil zelo slab vsled velike izgube krvi in silne vročice po noči. Pogleda o-beh mož sta se srečala. Duffey si je odkašljal ter spregovoril: '
“No jeznemu ti na nas ni treba bdi, napravili smo kar srno mod”.
Vondrova je začela jokati. Ranjeni se je z težavo malo dvignil ter ponudil Duffeyu roko. Duffey je roko odkritosrčno stisnil.
Med tem se je bil Vondra sklonil in Duffeyu roko poljubil; ta je roko odtegnil, ter rekel: ‘Stvar ni vredna niti besede”. Nato je šel hitro ven, da bi ga nikdo ne videl, da plaka. Odišel je v obed-nico.
Zvečer je prišla k Duffeyu de-putacija. Perkins, ki je isto vodil, je rekel:
“Stari, mi hočemo imeti prosto!”
“Kdo je to, mi?”
“Vsi ali vsaj polovica nas.”
“Tako, in zakaj?”
“Mi hočemo Vqndri postaviti hišico.
“To.ne gre! Mi moramo sekati gozdove ! Stavimo hišo. pa lahko v ne<^Jja .^eli dan in pa vsak dan ?večer. V gozdu začnemo zjutraj prej z delom in zvečer prej končamo. . Jaz sam bodem ¡pomagal!”
In pomagal je, Prodno je Vondra prvokrat zapustil postelj, je bila' hišica postavljena. Manjkalo je sa.tno še pohištvo. In tu so se zgodile čudne stvari.
Fantje so se praznično oblekli ter odšli na vse strani. Vabili so na veliki ples na korist Vondro vi rodbini. Farmerji v okolici, ki so že zvedeji o vsem, so položili puške na stran, in mnogi so prišli Vondra obiskat. Fantje, ki so prišli vabit, so bili povsodi prijazno sprejeti in pogoščeni.
Ples je bil sijajen; pravili so, da kaj tacega mesto Jr.ksonyjlle še ni videlo. Šest godcev je igralo in blizu petdeset deklic je plesalo. In ta dan so se ljudje z gozda enkrat naplesali do sitega.
Ko so potem seštevali denar, pokazalo se je, da je vrgel ples čez 500 dolarjev čistega dobička; razven tega pa je došlo mnogo drugih darov. Tako na primer je dal gospod Moxley, trgovec v Jaksonville celo novo opravo za kuhinjo gospe Vondra.
Od tega časa se 1 judij iz gozda niso več bali. Nasprotno: Povsodi so jih vabili in gostili. In fantje so se zares dostojno in lepo obnašali. Došlo je celo do tega, da so nehali kleti in končno so se celo trije oženili.
Med temi tremi je bil tudi Jonathan Bartley, kateri je vzel sestro gospe Vondrove.
Stari Duffey pa in ostali fantje so čez nekaj časa zginili od Srebrne reke; bli so prestavljeni dalje v goždove.
NA PRODAJ!
Lepa priložnost za onega, ki govori razven slovenščine tudi poljski jezik. Trgovina z novim in starim vsakovrstnim pohištvom. Prodajalna v dva nadstropja, k nji; spada zraven stoječa hiša z deŠetimi izbami. Najemninska pogodba za pet let.
Tozadevno se je obrniti na F. W. Beyer,
(dol(f-21-10) Kenosha, Wis.
je bda pripoznataod vseh ostalih zdravnikov kcd najboljSa in najrazSirno-
Bja do sedaj izdanih in spisanih zdravniških kujig. Razloži vam kako si zdravje ohraniti in kako se v slučaju bolezni ozdraviti.
Vsaki Slovenec na j bi imel jedno tako knjigo v svoji hiSi katero dobi povsem zastonj. PoSlje se samo 10 centov v zma-kali za poštnino in knjigo dobi bresplačno.
LJUDJE IZ GOZDA.
Nadaljevanje z 2. strani.
Ob ognju je stala .Vondrova žena s tremi otroci, ki so milo jokali. Okrog nje so stali divji ljudje gozda, ki niso vedeli kaj početi. En čas so se posvetovali potem pa je Duffey pristopil odkrite glave k nesrečni ženi ter rekel: “Ehm, mislim, gospa, da bo najbolje, ako sprejmete našo gostoljubnost.”
Žena se je začudila ter s solzami v očeh gledala v razpokano lice starega gozdnega volka. Jokaje je sprejela gostoljubnost sovražnikov svojega moža. Pa saj tudi drugače ni bilo mogoče: v
tem mrazu bi bil Vondra sigurno zmrznil.
Fantje so hitro napravili nosilo, ter položili nanj nezavestnega Vondro. Duffey je galantno ponudil svojo roko ženi, štiri silne roke so dvignile nosilo, otroke so pa nesli drugi. Otroke je hotel nesti vsak, konečno pa So še zedinili, da se bodo menjali. Petletnega Jenička je nesel celo pot Jonathan; na pol pota je dete zaspalo in spalo v njegovem naročju ravno tako sladko, kot v naročju matere.
Bilo je Skoro že polnoč, ko so se vrnili. V bivališču so bili vsi po koncu ter čakali, kako se je nameravan napad izvršil. Takoj
Zdravnika se najbolje spozna po njegovem delovanju.
Od Dr. E. C. Collins-a spisana knjiga.
$E.e.eoLLws
Ustanovitelj. ~
ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE.
RESNO JE TO, KAR DOKAZE IN PRIPOROČAM
Samohvala naj nas ne oglašuje, ker priznanja mnogobrojnih uspehov, zahvalnih in priporočilnih pisem naših rojakov vam jasno kaže pot po katerej imate iti in kam se v bolezni obrniti, kjer Vam bode poštena, gotova in hitra pomoč dana.
Berite nekoliko vrstic, javnega pripoznanja in priporočila.
Dragi mi zdravnik I Naznanjam Vam z na jvečjim v seljem, da sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Radi tega se Vam srčuo zahvaljujem za tako hitro pomoč. V slučaju da me še kedaj kaka bolezen obišče, se bodem zopet z zaupanjem na Vas obrnil, ker sem prepričan, da Vi za bolnike najbolj skrbite in se potrudite vsakega hotro ozdraviti. Vsled tega Vas vsem rojakom najtopleje priporočam. Sprejmite moj hvaležni pozdrav.
ANTON FINK, Box 195, St. Marys, Pa.
Takih zahvalnih in priporočilnih pisem dobe zdravniki the Collins N. T. Medica! Institute na stotine vsaki dan. In zakaj? Ker slavni in svetovni zoravniki The Collins N. Y. Medical Institute ne uporabljajo samo najvišjo znanost in skušnje ampak delujejo z dobrim srcem in sočutjem, ter store svoje najboljše, da vsakemu bolniku v najkrajšem časa in najmanjšimi stroški do ljubega zdravja pripomorejo. Z:>to jih združeni učenjaki imenujejo na jslavnr je m najboljše na svet». Kor so na pravej podlagi in polju čudodelnega zdravljenja. Tu se ne uči nad mnogobrojnimi bolniki, ampak takoj z gotovostjo in sigurnostjo
zdravi. T ... *
namesto i Nekaj do
natanko preiščejo tcr'takoj pravilno, z najboljšimi zdravili zdravijo, tako da vsaeemu pomagajo, kdor jim Zaupa ter vedno svoj cilj dosežejo. Vsled tega se ne ozirajte na prazne in vabljnbe obljube raznovrstnih zdravnikov, kateri se štejejo med iskušene, a se hočejo So le nad Vami učiti in prakticirati, od katerih še niste nikdar nič slišali in katerih znanost je jako kratka. Od takih zdravnikov ne morete pričakovati nič dobrega ter se paz’fe prodno se na take zanjke ujamete.
Ako trpite na starej ali novej, bolezni, kroaičui, možkej ali ženskej, naravni ali tajni, slabi krvi, nepravilnej prebavi, že-lodčnej bolezni, glavobolu, prehla jenjn, hripavosti, reumatizmu, naduhi ali jetiki. Ali bolezni pljuč, jeter, srca, glavi, nosu, vratu, prsih, trebuhu, križcih, hrbtu, ledicah, mehurju, napihnjenosti trebuha, ušesih očeh, v ustih, belem toku, nerednem čiščenju, notranji ali vnanji kožni bolezni i t.d. vprašajte za svet zdravnike od The Collins N. T. Medical Institute kateri Vam bodejo drage volje in bresplačno najbolje svetovali.
Ako stanujete v bljižini pridite osebno, ako ste oddaljeni, opišite bolezen prav natanko ter naslovite pisma na vrhovnega ravnatelja, Dr. E. E. Hyndman M. D. of
The Collins New York Medical Institute
140 W. 34th Street - New York, N. Y.
Uradne ure za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 popoldan,
vsaki torej in petek zvečer od 7 do 8 ure zvečer.
|V času dela in jela, spomni se |na ne-delo in ne-jelo.
9 9 §
f i
9
I
§
I
Zemlja za kmetije, in kmetije
MISSOURI!	MISSOURI!
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake vode, gozd ali deloma posekano, aker od j8—22 dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol, aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. Kmetije 16—50 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja, ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. ,
^ F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo.
0(^3
DOPISI.
CMcago, 111. Cenjeni Prednik: —■
Prosim, odstopite mi nekoliko prostora, da sporočim o veselici druživa štev. 1, S. S. P. Z. katera «e je vršila dne 8. oktobra 1910.
Z .veseljem moram naznaniti, da se je vršila veselica kar najveselejše. In k lepemu vspeliu se moram zahvaliti na tem mestu vsem društvom, ki so se je vdele-žila in s svojo udeležbo veliko pripomogle moralieno in gmotno.
V prvi vrsti se najiskreneje zahvaljujem-slov. pevskemu društvo “Slovan” iz So. Chicage, kakor slow. pevskemu zboru “Lira” od istotam za krasno in u-brano petje. Da so se delegati S. S. P. Z. udeležili veselice polnoštevilno, mi mogoče ne bi bilo treba posebej omenjati. Prisrčna jim hvala!
Zahvaljujem se tudi drugim chicaškim družtvom, ki so nas počastila s svojo korporativno udeležbo: S. M. S. P. D. “Danica”, društvu “Slovenski Dom” št. 86 S. N. P. J., ženskemu društvu št. 47 S. S. P. Z.; društvu “Francisco Ferrer” št. 131 S. N P. J., ¡društvu ‘‘Narodni vitezi” št. 39
B.	N. P. J., “Slaviji” št. 1 S. N. P. J., ženskemu društvu “Nada” št. 102 S. N. P. J.. Še enkrat se prisrčno zahvaljujem za obilo u-deležbo vsem društvom, kakor posameznim rojakom in rojakinjam.
Tem potom nazftanjam tudi članom društva'štev. 1, S. S. P. Z. da je bilo sklenjeno pri zadnji redni mesečni seji dne 25. septembra t. 1. se povabilu društva “Nada” štev. 102 S. N. P. J., ki priredi dne 16. t. m. veselico, spojeno e vinsko trgatvijo, odzvati in se je udeležiti. Veselica se vrši v N^rodn i Dvorani na vogalu 18. alici in Centre ave.
Končno srčno pozdravljam vse, ki so se udeležili .veselice.
Victor S. Skubic, zap.
Haughville, Ind. Cenjeni g. urednik: —
Vsaj je Itako vse eno: ali iz Indianapolis ali iz našega Haugh-viJle, (izgovarjaj po naše: Havg-vil, ker je pristno sl. ime) pa vendar se mislim tudi jaz oglasiti, d» ne bodo, v mestu mislili, da mi I ne znamo pisati. Jaz bom pa danes omenil nekaj drugega, j Vedno čitamo v listih prošnje naših bratov sotrpinov iz Penn-sy Ivani j e, ki so že mesece in mesece na štrajku in nujno potrebujejo pomoči. Če pogledam po naši naselbini, vidim, koliko bi se dalo nabrati pri nas pomoči zanje, ako bi se dva člana napredi nih družtev podala na pot le ma-j lo okoli svojih rojakov; iz lastne izkušnje poznam njihovo radodarnost in ,vem, da njihova pot ne bi.bila zastonj. Toraj tovariši, ven na dan!
Druga novice so Vam pa tako gotovo že drugi poročali. 17 septembra vršila se je veselica za «jerkev v Gačnikovi dvorani, pa se ni menda dobro obnesla. Kljub temu da je bila pijača in drugo, podarjeno, bil je čisti dobiček le $82,00. “Gospod” sedaj seveda zdihujejo, ker so v svoji gorečnosti napraviti vstopnino po 25 ct. Tako smo pa raje zunaj in doma ostali.
Sicer gre pa vse po navadi. Nek klubaš (z Pearl Str.) se je hotel enkrat premufati v Califor-nijo, pa se je menda prihiislil, tipajmo, “Dramatični klub” ni zaspal, ampak da nas bo kmalu razveselil s kako igro.
S knjigami družbe sv. Mohora to leto menda tudi ne bo sitnosti kakor lani, ko so romale na * ‘ Sveto Trojico” v Ameriki. Zvedeli smo, da jo prejšnji župnik naročil v Celovcu, da se knji ne pošljejo na njegovega naslednika.
Ker je v zadnjem dopisu Klu-haš omenil, da bi bil Bog tudi hrez očenašetv zadovoljen, samo da bi ne bilo toliko “hudičev” (.Vaš list je imel enkrat prav primeren članek o preklinjevanju), je “STRUNA” še bolj napeta. A-ko poči, "da jo bo treba vezati, Vam bo pa poročal z drugimi novicami.	Klubaš št. 2.
Madison, Pa. Cenjeno uredništvo: —•
Prosim, odmerite mi nekoliko prostora, da se zahvalim tem potom vsem darovalcem v cone-tnaughski okolici, ki so oriskočili «a pomoč nam štrajkarjem v VPestmoreland okraju, ozi-
roma v Madison, Pa. Radodarni
Slovenci so darovali štrajkarjem rojakom in njih otročičem. Vsaki dar se je hvaležno sprejel. Prav razveselilo me je, ko se rojaki v omenjeni okolici toliko zanimajo za delavske organizacije. Vendar jih je žalibog še mnogo, ki ne vedo, kaj pomeni štrajk in zakaj da se borimo. Prišel sem v cone-maughski okolici k nekemu rojaku po imenu J. G. in ga naprosil za mal dar. Prva beseda, katero je izgovoril rojak, je bila, odkod sem prišel in zakaj. Ko mu odgovorim, da iz Westmoreland o-kroja in da nabiram darove za u-boge štrajkarje, oziroma njihove družine, mi odgovori, da za lenuhe ne da nič. Presodite rojaki sami, koliko je vreden tak človek?
Prisrčno zalivalo izrekam elanom društva sv. Barbare št. 55 v Franklin, ki so mi darovali $12.50. Mogoče pride čas, ko bomo tudi mi lahko povrnili.
K sklepu se še enkrat srčno zahvaljujem vsem skupaj.
Z bratskim pozdravom
J. Hauptmann Štefan Polli.
Chisholm, Minn. Cenjeno uredništvo Gl. Sv.: —
Poročati vam hočem tuhajšne razmere, ki so prav žalostne. Delamo sedaj sicer stalno, toda delati moramo kakor sužnji. Res je, da zaslužijo nekateri do tri dolarje, toda so izjeme. Delamo na pogodbo, toda, če nakopljeta dva moža na dan 10 vozj in drži voz po tri tone rude, vsipajo potem rudo iz vozov na stresalnike, tako, da dobiš spodaj 6 ali 7 voz. Kam gre ostalo, ve vsakdo: onim, ki sedijo pri polni mizi pa mogoče še trdijo, da so reveži. — Ako pride delavec 10 minut po času, že kričijo delovodje, da bodo odpisali pet voz ali četrtdnevnega delavnega časa. In kdo je kriv takim razmeram? Delavci sami! Zakaj se ne bi tudi tukaj zdramili iz spanja, ko se potegujejo za svoje pravice delavci po vseh Združenih državah! Da bi se pod sedanjimi razmerami delavski položaj izboljšal, ni za misliti. Če se pogovarjaš z delavci od unije, te bodo zasramovali, če misliš svobodno, se obrne od tebe stran, kakor da bi bil izmeček človeštva. S prstom kažejo za teboj, če si količkaj svobodnega mišljenja.
O kakem napredku še govora ni. Res, da so se bili pretečeno leto razburili duhovi ter vstmovili politični klub, toda sedaj, ko so jesenske volitve pred durmi, ni o ujem ne duha ne sluha, menda radi tega, ker se ni nekaterim izpolnila želja, da bi se imenoval klub katoliški. Dalje se je vsta-novilo dramatično društvo, pa menda tudi to spi spanje pravičnega. Kakor tedaj vidite, cenj. urednik, nismo nič napredovali, ker ni sloge in zmage.
V Minnesoti je naša naselbina največja slovenska, in je tudi več različnih družtev, toda svojega doma ali dvorane nimamo. Bratje Slovenci, poglejte Fince! Malo jih je, pa bodo, kakor se čuje, postavili dom, ki bode stal $30,-000. Kje smo mi, ki nas je še enkrat toliko. Seveda, tudi naši Slovenci imajo odprte roke in žepe, — če je treba kaj darovati za kako cerkev, ki rastejo, kakor gobe po dežju.
Kdaj se bodete prebudili minnesotski rudarji, kdaj bodete tudi vi lahko rekli, da je 8 ur na dan za delo, 8 ur za razvedrilo in 8 ur za počitek?
Torej delavci rudarji, otresite se mračnjaštva, berite napredne delavske liste, kakoršen je naš delavski list Glas Svobode. V njem dobite veliko koristnega in podučljivega čtiva. Držite se gesla “V slogi je moč — od boja do zmage!”
Ako ne pade ta moj prvi dopis v nenasitni uredniški koš, se kmalu zopet oglasim.
Pozdrav vsem čitateljem naprednih listov. John Stupica.
Indianapolis, Ind. Cenjeni urednik: —
Blagovolite natisniti sledeče vrstice v nas priljubljeni list, ker sem se namenil opisati stanje slovenskega naroda tu v Indianapo-lis-u.
Pri nas je kakih 1500 Slovencev. Mnogo je Primorcev in Itali-jonov — Benešanov. Izmed Slovencev je največ Kranjcev, druid, kakor n. pr. Štajerci, so sla-bejše zastopani. Delamo največ v livarnah, zaslužek je pa od kosa
(piece work). Zasluži se slabo: povprečno od $9.00 do $12.00 in je tudi kakih 10 odstotkov, kateri Sq že del j časa na tem delu in zaslužijo od $12.00 do $18.00 na teden. Največ jih dela pri National Maliable Casting Company na Haughville, kjer je tudi dom večine tukajšnjih Slovencev. To “šapo” imenujejo po domače “Pekel”. Drugi delajo zopet v Indiana Foundry in eni pa v A-merican Foundry na ravno isti način; nekaj jih dela v klavnici Kingam & Co. kjer si prislužijo od $9.00 do $13.00 na teden. Ker pa delo ni stalno, se Slovenci dosti ne zanimajo za delo v klavnici; ostali delajo pri Brown and Kechtam Co. kjer izdelujejo šine za mostove in poslopja. Tam so tudi nekateri slovenski rokodelci. Plače so od $10.50 do $22.00 na teden — seveda po zmožnosti dela. Ostali so raztreseni po mestu tuintam, največ, kjer se delajo kaki vodovodi in kanali. Plače dobivajo od $1.75 do $2.25 na dan.
Tukaj je že precej Slovencev, kateri imajo svoje hiše, čeravno še ne popolnoma plačane, pa vendar so gospodarji sami zase. Postati hočejo Amerikanci in se za stalno nastaniti v Indianapolis. I-mamo tudi veliko, lepo, in tudi precej drago slovensko cerkev sv. Trojice. Čeravno ni naša last, moramo vendar skrbeti, da se o-pravlja v njej maša v slovenskem jeziku. Stane nas tudi precej, po mojem preračunu okroglo $100 mesečno, za vzdrževanje duhovnika in druge potrebščine, kar je meni znano, stalo je nekakih $28.-000. Dolga je. menda še okoli $18,000, seve z fe po sto obrestimi. Omeniti moram, da ta cerkev ni last Slovencev, ampak jo le vži-vajo, dokler jo bodo podpirali, kakor je gori omenjeno.
Slovenci imamo 2 prodajalni o-blek in obuvala, in eno grocerijo, saloonov pa toliko, da komaj, če prideš iz enega, zaideš že v drugega. Nadalje imamo 2 dvorani za družtvena zborovanja.
V družtvenem oziru lepo napredujemo. Imamo 8 podpornih družtev in 2 kluba. Družtvo sv. Alojzija je eno najstarejših, potem r,v. Jožefa, France Prešeren 34 S. N. P. J., mladeniško družtvo sv. Ciril in Metoda, Studenček 105, S. N. P. J., Danica št. 22 S. S. P. Z., žensko družtvo Mater Božje in eno novo družtvo spadajoče sv. Barbari v Forest City, Pa. Nadalje slov. dram. klub in slov. socialni klub št. 20 Slovenija. Vsa ta družtva in klubi prav lepo napredujejo, ali le posamezno; jaz bi želel, da bi se družtva spojila, in pomagala drug drugemu, ker le v slogi je moč. Lahko bi si napravili svojo slovensko čitalnico, kar bi bilo zelo važno za vse tu živeče Slovence, in bil bi to tudi znamenit korak napredka med nami. V ta namen smo tudi osnovali slovenski dramatični klub, da bi prišli preje do tega, a žali bože, naš narod se zelo malo zanima za take in temu enake napredke. Da se bo kaj u-krenilo, jo treba veselice polnoštevilno obiskovati, in s tem se pripomore do pričetka, (Every little bit helps). Da se res malo zanimajo za tak napredek, lahko dokažem s tem, ker naši Slovenci le premalo obiskujejo veselice, ki se vrše v take namene. Res je, da se vrši veselice zelo pogostoma v zimski sezoni, tako, da ima skoraj wisako soboto katero družtvo svojo veselico, in res je da se ne morajo vseh vsi vdeležiti. Vendar pa apeliram na vse tu živeče Slovence, da se udeležijo v kolikor mogoče velikem številu veselice, katero pripravlja slovenski dramatični klub, kateri deluje in žrtvuje ves svoj čas le za napredek in izobrazbo, nikakor pa za kak posamezni dobiček. Ker bode sedaj v kratkem zopet igralo dramatično družtvo igro “Pot do srca”, se nadejamo, da nas bodete obiskali v večjem številu.
S tem sem pojasnil primerno celi položaj slovenskega naroda tu v Indianapolis, Ind. Sedaj pozdravljam vse čitatelje tega lista širom amerike in tebi vrli list želim obilo vspeha in več naročnikov tako, da bi zamogel izhajati vsaj dvakrat na teden.
Pozdrav	Filip Godina.
Vsak slovenski delavec mora čitati svoje glasilo j f t. j. “Glas Svobode!”
i-----------------------------\
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri nživati sladkosti življenja. Vai ti možje morajo pisati po našo brezplačno knilžlco. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, , slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravite, telesno «noč in poživljenje potom te drasroceue knjižice. Zalog-a znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokier ne citate te knjižice, katera vam pove, od.česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga se danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Au.. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
Ul S So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in prlpoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
[ME
NASLOV
TheKonradSchreierCo.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK k YANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne Tode in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406
ZMAGA.
Prejeli smo: Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje naših priprav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne license. Uvrščene so med pripoznana zdravila. Ta zmaga je zopet dokazala da je	1
Trinerjevo zdravilno Grenko vino
prvo od vseh podobnih priprav. Gledali nismo ne na denar,jie na čas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo.
V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo. Priprava je največje vrednosti proti
Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, pomankanju krvi, proti zobasanosti in izgubi teže.
Joseph TarsHa'B
%|
mp
1
OF
er vri
RCCiSTCRC»
ter v vseh želodečnih boleznih in neprebavnosti. na. —
Je narejeno iz zelišč in rudečega vi-
Blede in bolne' ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra' vilom, ki nima 'nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč.	*
Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. Se dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, III.
0
Triner’s Angelica Bitter Tonic, je najboljša želodčna grenčica na svetu.
MLADI MOŽJE
(*LA8 «VÖW>T>T?
RAZNO IN DRUGO {
Turčija bi rada stopila v vojaško zvezo z Avstrijo in Nemčijo.
Prvi sneg je zapadel- po Gorenjskem, tako na Dovjem, Kranjski gori itd.
Pasivna rezistenca je pričela na vseh črtah bosensko-herceg. državnih železnic.
Belokranjska železnica bi imela steči že letos 1. oktobra pa še lopate niso nikjer zasadili.
Ponovljena trozveza. Rimski listi poročajo, da je trozveza (Avstrija, Nemčija, Italija) ponovljena do 1. 1920.
Iz Hudejužne poročajo, da se je utopil posestnik in trgovec Tomaž Kovač, star okoli 30 let.
V Zaprešiču je umrl nek tujec, katerega smrt je povzročila baje kolera. Gostilna, v kateri je umrl, je zaprta.
Novi bolgarski poslanik na Dunaju. Bivši bolgarski finančni niinister Salabašev je imenovan za bolgarskega poslanika na Dunaju. Njegov prednik Gešov odide te dni z Dunaju nazaj na Bolgarsko.
Pasivne rezistence na južni železnici je konec. Ugodnosti, katere je ponudilo ravnateljstvo, so sprejeli z zadovoljstvom. Železniški uradniki so dosegli lepo zmago.
Kolera na Štajerskem? V Gra-fendorfu pri Ilartbergu je zbolel nek mož, ki je došel iz Dunaja, na neki koleri podobni bolezni. Slučaj se natančno preiskuje.
Strašna ženska. V Trbovljah je polila 68 letnega Andreja Obreza njegova 631etna žena s petrolejem in potem zažgala. Obreza je dobil strašne opekline; prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Njegova žena je izvršila zločin iz ljubosumnosti.
Ponesrečen zrakoplovec. V Be-
lemgradu je vzletal aviatik Simon. Ko je bil že precej od tal s svojim biplanom, je padel na tla ter se precej težko poškodoval. Aparat je razbit.
Odpeljal je začetkom meseca septembra na Notranjskem nek domobranski dopustnik neko 20-letno dekle. Za zaljubljenim parčkom je uvedeno zasledovanje.
Dva spomenika so odkrili v Be-lemgradu, in sicer v spomin dveh zmag nad Turki, ki so jih priborili Srbi s pomočjo ruskih čet. Navzoč je bil kralj Peter I.
Avstrijski vohuni v Belgradu. Dne 22. p. m. so v Belgradu zopet zaprli dva Avstrijca zaradi suma, da sta vohunila. V belgraj-ski trdnjavi so ujeli avstrijske vojaške golobe z važnimi poročili. -
Razburjeni Vatikan. — V vatikanskih krogih vlada veliko razburjenje, ker se je o priliki proslave 401etnice osvoboditve Rima po italjanski armadi rimski župan Nathan v svojem govoru dotaknil tudi papeške nezmotljivosti, češ, da ta nezmotljivost pomen ja bojkot vsega človeškega napredka.
Otrok z dvema glavama. V Ra-
bensteinu na Bavarskem se je porodil — kakor poroča “Donau-zeitung” — otrok, ki ima dve glavi na enem vratu. Ena glava je popolnoma razvita, na drugi manjka čutnih organov.
Dragi kamni bivšega sultana Abdula Hamida. Turško mornariško društvo je kupilo od bivšega sultana Abdula Hamida za 200.000 mark dragih kamnov. Ti dragi kamni so namenjeni za glavni dobitek velikega sreeka-nja v korist turški mornarici.
Izsledena roparska četa. Pri obmejni postaji Sosnovice je neka ruska roparska četa prijela in oropala mnogo ljudi. Sedaj so pa prijeli nekega obmejnega policaja, ki je imel vodstvo te č,ete.
Stavka kaznjencev v Kopru. V kaznilnici v Kopra je začelo 140 kaznjencev lakotno stavko. Niso hoteli ničesar zavžiti, češ, da je hrana preslaba, in zahtevali so, naj se odstrani kaznjenec, ki služi za kuharja.
Požar. Dne 17. p. m. je začelo goreti pri posestniku Francetu Hočevarju na Količevem v kamniškem okraju. Pogorela je hiša, mlin in kozolec. Škoda znaša 2000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Vzrok požara je najbrž slabo napravljeni dimnik.
Deček — morilec svoje ljubice.
V vasi Feidenhem na Bavarskem je imel 16 letni kmečki sin lju-
bavno razmerje z domačo deklo Ano Held. Ko je dekla priznala fantu, da se čuti mater, jo je ta v postelji žadavil in njeno truplo po noči pokopal na polju svojega očeta. Sedaj so dobili že razpadlo truplo; fant je priznal svoje dejanje.
Železnica na Triglav. Načrt za triglavsko železnico je že dodelan. Iz Bohinjske Bistrice naj bi vozil avtomobilni omnibus, katerega bi gonil motor na bencin z 80 konjskimi močmi do Veleg-i Polja. Od tam pa žična železnica do triglavskega vrha. V Velem Polju bi v to svrho zgradili električno centralo. Ustanoviti hoče-jd akcijsko družbo, ki naj bi to železnico financirala.
Ponarejalci denarja v grobu. Na pokopališču v Novi Pesti -o zasledili ponarejalce denarja. Izdelovali so petkronske komacfe tako dobro, da jih je prav težko ločiti od pravih. Svojo izdeloval-nico so imeli v dveh grobeh, ki sta bila nalašč za to napravljena. Policija je ponarejalce v grobo-bovih zasledila in aretirala.
Kolera nič več nevarna. Iz Budimpešte poročajo, da je iznašel zdravnik dr. Ohia novo sredstvo proti koleri. Kakor so zdravniki zdravili kolero doslej, je umrla vedno polovica za kolero oboU-lih ljudi. Sredstvo dr. Ohia je pa baje tako uspešno, da bo odslej nmrlo komaj pet odstotkov ohole lih ljudi. Če bo le to res!
Kitajski poštni uradnik na Dunaju. Kitajska vlada namerava popolnoma modernizirati svojo pošto. fV to svrho je odposlala v evropska mesta več uradnikov, katerih naloga je, da natančno prouče tukajšnje poštne naprave. En tak uradnik je prišel tudi na Dunaj, da si ogleda oddelke dunajskega poštnega ravnateljstva in večje poštne urade, da se pouči v poslovanju na glavnem poštnem uradu, v brzojavnih centralah itd. Kitajska se bo torej vendarle modernizirala.
Avstrijske delavce izganjajo iz Nemčije. Nemčija ima prav lepe pojme o dolžnostih, katere mora imeti napram avstrijski monarhiji in njenim državljanom JsloD zaveznica. Kakor poroča “Zeit”, so iz Berolina izgnali nekega avstrijskega delavca, člana zveze kovinskih delavcev, 181etnega kleparja z imenom Fast. Doma je v Galiciji. Izgnali so ga kot “nadležnega inozemca”. Fast pravi, da so ga zaradi tega izgnali, ker ni hotel biti stavkolomec.
Velika pobožnost. Ni še dolgo tega ko je na postaji v Domžalah pred prihodom vlaka iz Kamnika mlad dolg kaplan vzbujal splošno pozornost. Stal je ob železniškem tiru in molil brevir s tako demonstrativno pobožnostjo, tako ostentativno in izzivajoče, da se mu je vse smejalo. Cmakal je z ustmi, kot bi jedel žgance, tuin-tam švignil z očmi kvišku, potem pa spet odpiral usta, da se je bilo bati da bo snedel brevir. Ker so nekateri mladi kaplani zelo domišljavi, je soditi, da je fant hotel s svojim obnašanjem gledalcem imponirati in jim pokazati, kako strašansko velika je njegova pobožnost. Pa ljudje niso prišli do tega prepričanja, ampak so smatrali, da mora biti ali nekoliko prifrknjen ali pa je velik komedijant.
Štajerski Nemci se uče slovensko. V Mariboru so se pričeli meseca oktobra slovenski jezikovni tečaji za gospode in dame. V do-tičnem naznanilu se poudarja, da je znanje drugega deželnega jezika na jezikovni meji skoro v vseh poklicih neobhodno potrebno. Res, to je ironija usode: po nemških listih zaničujejo in zasmehujejo slovenski renegati ‘das windische Idiom’, pristni Nemci pa se morajo celo učiti tega zaničevanega “Idioma”, ako neče-jo lakote poginiti. Kajti resnično je, da bi moral marsikak zagrizen nemški trgovec in obrtnik lakote poginiti, ako ne bi znal slovenskih odjemalcev v slovenskem jeziku privabiti v svoje trgovine.
Desinficirajte telefon! V mikrofonu telefonskih aparatov se nahajajo bakcili tuberkuloze. Ta svojo trditev je dokazal zdravnik dr. Francis II. Allan. Za svoje ooskuse je porabil javni telefon na centralni borzi v Londonu. S ranjo je obrisal aparat ter ono. Var se je nabralo na cunji, porabil na dveh morskih prešičkih. Prvi :e crknil po ucepljenju po 23 ineh, drugi po 27 dneh; raztele-senje je pokazalo simptome tu-
berkuloze. Smrtonosni bakcili se morajo z javnih telefonskih aparatov lahko prenesti; zato je treba telefone, bodisi v privatni ali javni uporabi, vsako toliko časa desinficirati.
Prizor za bogove v neki celjski kavarni. V eni celjskih kavarn sedi po noči pri mizi večja slovenska družba, govoreč med seboj seveda slovenski. Vstopi znameniti “notarski kandidat” dr. Bal-logh, se vsede k eni mizi, posluša nekaj časa slovensko govorico, potem pa zahruli:	“Windisck
nicht so laut reden, hier ist ein deutsches Kaffehaus”. Pri slovenski mizi vstane nato ena ženska, stopi k “not. kandidatu” dr. Balloghu in mu začne v ljubeznivem tonu pripovedati: “Kaj, vi boste meni predpisali, kako bom jaz govorila? Ali ste mi že kedaj kaj plačali? Ali sem vas jaz kdaj česa na posodo prosila? Ampak vi ste k meni hodili po kronce, pa sem po trikrat, po štirikrat, morala vsako nazaj tirjati, in še danes ste mi 3 krone dolžni. Naj-prvo plačajte s^oje dolgove, potem bote pa govorili v kavarni, kako naj kdo govori!” — Notarski kandidat “dr.” Ballogh je tiho poslušal, nato pa se kot polit cucek zmazal iz kavarne. In to so “stebri” celjskega nemštva!
Ali mora avtomobilist plačati mitnino? Pred kratkim se je peljal neki avtomobilist s svojim malim avtomobilom skozi Celje. Ko je dirjal mimo mitnice, je začel mitniški paznik kričati na vse grlo, naj vendar avtomobilist u-stavi svoj voz. Mož je mislil, da se je zgodila kaka nesreča, zato je res ustavil avtomobil ter se vrnil na mitnico. “Kako se meni dozdeva, gospod avtomobilist, še niste plačali mitnine”, ga nahruli paznik. “Od kdaj vraga vendar se plačuje od avtomobilov mitni-na?” vpraša presenečeni avtomobilist. “Od samokolnic in dvokol-nic se plačuje vedno po 14 vin. in zato morate tudi vi plačati od svojega voza 14 vin.” Avtomobilist naj je še tako premišljal, v kakem sorodu je njegov avtomobil s samokolnicami in dvokolni-cami, plačati je moral strogemu pazniku 14 vin., da jo je mogel dalje oakuriti s svojo “samokolnico”.
Škandalozna afera na Bolgarskem. V Varni na Bolgarskem je leta 1909. Nemec Rihard Weiner vložil na občinski svet v Varni prošnjo, da bi se mu dala koncesija za 40 let za zgradbo modernega hotela, sanatorija in kopališča ob morski obali. Občinski svet je dal to koncesijo pod pogojem, da jo odobri tudi ministrstvo. Ministrstvo je vzelo to koncesijo na znanje. Na to je Weiner prosil ministrstvo, da mu da dovoljenje za ureditev banke za hazardne igre. Ta prošnja je bila odbita. Weiner je vložil drugo prošnjo, v kateri je ponudil 15 do 20 milijonov levov varščine. Tudi ta prošnja je bila odbita. Tretja, četrta in peta Weiner-jeva prošnja je imela isti uspeh. Kmalu na to pa je dobil Weiner odlok od ministrstva notranjih del, ki ga je podpisal sekeijski šef Govedarjev. V tem odloku se daje Weiner ju koncesija za igralsko banko. Ta odlok se je izročil v roke Weiner ju, ki pa je na to izginil brez sledu v inozemstvo. To dovoljenje ministrstva pa se ie izkazalo kot falsificirano. Kot falsifikatorji pa se imenujejo razni politiki, ki so baje dobili za to 200.000 levov. Ta afera, ki še ni dovolj pojasnena, razburja sedaj naravno vse Bolgarsko.
Boj za cerkveni jezik v Dalmaciji. Zdi se. da bodo imeli v Dalmaciji nove Ricmanje. V vasi Su-Čuraju so imeli od pamtiveka slovansko službo božjo. Škof Za-ninovič je došel osebno tje, da bi odpravil iz cerkve glagolico in vsilil cirilico. Od tiste dobe se je začel konflikt med župnikom in farani. Župnik ne more maševati, ker ni v celi vasi človeka, ki bi mu ministriral pri latinski maši. Privedel si je iz druge fare ministrante, a ta se je ustrašil o-gorčenih vaščanov in je ušel. V stvar se je vtaknilo okrajno glavarstvo in pričelo z znanim “posredovanjem”. To seveda prebivalstva ni pomirilo temveč še bolj razburilo. Novorojena deea <e ne krščujejo, nekateri jih nosi-:o h krstu v Metkovič v pravoslavno cerkev. Mnogi prebivalci nameravam sploh prestopiti h pravoslavju.

Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
denarje v staro domovino h-
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je cbrnil na tvrdko
Frank Sakser Co»
82 Cortlandt St.,	\
ali na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
New York, N. Y.,
Vsako Severovo Zdravilo je namenjeno za gotovo vr to fcokzni.
KADAR
imate bolest v hrbtu,
so vaša jetra v neredu,
izgubljate na mesu,
se vam tek izpreminja,
je vaša koža bleda, suha in otekla,
čutite bolečino pri odpuščanju vode,
zapazite usedlino v svoji vodi,
•potem je čas rabiti«-
SEVEROVO
i
{ZDRAVILO ZA OBISTI !H JETRA

i
Tem važnim organom povrne puščenje vode, ustava osušavanje	zdravje, uteši vnetje, uravna od-životnih sil in vas ozdravi. Cena 50c. in $1.00.
Knjižica dragocenih poučil 0 zdravljenju obistnih in jetrnih boleznih, tiskana v vašem jeziku, priložena vsaki steklenici.	
Večina lekarnikov proda ja Severova Zdravila in večina ljudi jih rabi. Ko kupujete zdravil, recite, da hočete “Severovih” in ne vzemite nobenih drugih.	
Težka prebava	Preženi jih!
se oglaša sama po mnogih nezmotnih znakih; težava po jedi, medle bolečine napenjanje, gorečica, slabost, pičel tek, neredno izprazenjevanje črevesja, so nekateri izmed njih. Ampak če začnete uživati	Če te muči ledvena bol, bolest v kolku, ne-vralgija, revmatizem, otekline, otrdelost, ali mišične bolečine, preženi jib s tem, da rabiš za večkratno nadrgnenje
Severov Živi jenski balzam	Severovo Olje sv- Gotharda
izginejo vsi ti znaki, ker to zdravilo poživlja in krepi prebavni ustroj, uravnava črevesje in izpodbuja jetra. Cena 75c.	Teši vnetje, zmanjšuje otekline, prežene bolečino, omehča otrdelost, 0 ajša revmatizem. To je dragoceno domače zJra.ilo Cena SOc
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
ODVETNIK
PATENTI !
GARL STROVER
(S be štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tul. 3989 MAIN
Dobra Unijs^a G< stilna,
rarxel in gorak prisrri- |AC C C fact n 17 zek. : Pod vodstvom JQS ^
2005 Blae Island Ave.
deüVA Dvoran* za drufttvrne in linijske sej«, in Vruga dvoran» za koncerte, ženitve li* zabave.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sreze Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
I 937 B?nt Islam d Ave. Chicago Ul
~	v. »
Uk
pitrebuiete obleke ali obttče, za se ali vaše dečke tedaj MP priditeknam. N *|večja zilogimoške obleke, srajc klo* bukov in spodnega perila na zapadni strani.
«
S
*
«S
«
Cene zmerne. Uniisko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
\fr ifr ifr ífr
« J. J. DVORAK & Co.J»
•   ....—1—  ....... ■■■■ . "■-», W
1833-55 Blue Island Ave.
Telefon Canal 1198.
m,AS SVOBODI
Slovenska Svobod,misel Podi). Zveza
USTANOV.
1908
INK0RP0R1NA
1909
Chicago,
Illinois.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADTÜ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISIIEK; podpreu'sedni k, Box 227 Nofcomis, 111.
JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. iV. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago. I1L
«VAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
■1 ■	o
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠ0AJ, 1504 S. 57th Ct., Chicago, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI;
JAEOR ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquartiers, Utah. ANTON DULLER, 238 -H36. St. Chicago,, 111.
JOS: MATKO, ..Box 481, Cl arid ge. Pa.
POMOŽNI ODBOR:
fV^N ÄH/ADlC, 223B Wood St.. Chicago, 111..
IV,AN GESriELL, 2348 Bluis Island Ave., Chicago, 111.
RUS, 11316 Fritton^Ave., Pullman, 111.
;	* '	VRHOVNI ZDRiVVNIK:
Ort® J. DVDRSKY, 1800 Fišk‘	ÖhieagoVTit.
j >;■	I • j / •	j i' OJ Ap,- ^ .	'. J.,	t ^	v: • •	«
r. Vsa -pisma in vprašanja ¿»¡ pojasnila naj* se izmolijo pošiljati
na tajnika - Jos. Ivanšek, 1517 S. 4Srd Ave. Chicago, 111. Denarne pbšiljatve pa na IvSm Kalah, 341;— 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadujo sredo v mesecu
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
I. Od začetka revolucije do Napoleona.
; Prva vojska zaveznikov zoper francoske upornike.
Po odhodu zaveznikov šli so Francozi črez mejo in kmalu so so polastili Vseh krajev od reke Rene. Nekatera nemška mesta so e ¡naskokom vzeli in jim naložili flanogo davka, druga pa so se jim dbbrovoljno podala, kajti nikjer se ni manjkalo ljudij, ki so se u-jemali z Jakobinci, pa so težko çakâli prilike, da so mesto svoje izdali Francozom. Po izdajstvu je francoski general Custine vzel tudi imenitno mesto Moguč (Mainz), ki mu je dne 21. oktobra zvečer odprlo vrata. Kakor Ha Nemškem so francoski1 prevratniki tudi v Italiji imeli dosti prijateljev ter so si že meseca 'septembra brez boja osvojili vojvodino Savojsko in grofovjno Niz-po. Ko se je francoski poveljnik 'Montesquiou bližal glavnemu sa-«ojaliémui mestu Chambéry-u, šlo «ki jo celo starešinstvo v praznikih oblekah nasproti in mu izročilo ključe od mestnih vrat, prebivalci pa so od veselja vriskali, napravili na čast francoskim “odrešenikom” veliko svečanost ter se bratili s častniki in prostimi vojščaki. Imenitnejše nego vse to bila je zmaga v Belgiji. Tu jc po nesrečnem začetku aprila meseca Lafayette bil vrhovni poveljnik; k ko je on uskočil v ■ avstrijski tabor, postavil sé je Du-mouriez na čelo te francoske vojske. Dumouriez je za trdno sklenil, da ne bode odjenjal, dokler ae osvoji Belgije. Brž ko so se Prusi umaknili nazaj črez reko Mozo, šel je črez mejo ter pri Je-' «nappu z vso silo udaril na Avstri-íance, ki so Se bili dobro zavarovali na bližnjih holmcih. Francozov je bilo mnogo nad osemdeset tisoč, nasprotnikov pa le kakih Štirideset tisoč mož. Po jako hudem boju in z velikim naporom Je Dumouriez dne 6. novembra nasprotnike užngal, potisnil jih iz ’tabora ter šel za njimi. Avstrijski vojščaki so se najprej umaknili ¡v Mons, ali že drugi dan jih je Dumouriez tudi odtod pregnal ter neprenehoma dalje stopal, dokler ni dosegel, kar je želel. Dne 14. novembra so ga v Brusselu z velikim, slavljenjem sprejeli, apred-n.o ,je bilo konec leta, bila je vsa ■Belgija francoska, o*4' Glas o smrti Ljudevika XVT. je ' ,Francozom novih sovražnikov na-!; kopal na glavo. Razun skandinavskih držav ter Š v» j carske in Tur-Sje so vse evropejske države pristopile k velikej zavezi zoper francoske-prevratnike, a na čelo se jim je postavila-Angleška, katero je takrat vodil minister Pitt. Z jakobinskimi oblastniki sprl se je tudi zmagoviti Dumouriez in mislil je z vojsko iti v Pariz ter Ljudevika XVII. oklicati za kra-
lja. Da bi si za takošno začet j e pridobil potrebnih pomočkov, hotel je prej osvojiti bogato Holandijo in že je z enim oddelkom svoje vojske šel črez mejo. Toda med tem ko ou tu ni imel posebne steče, udaril je princ Koburški z avstrijsko vojsko na ostalo francosko vojsko, jo užugal pri Al-denhovenu (dne 1. marca) ter jo zagnal nazaj za reko Mozo. Na povelje iz Pariza moral se je Dumouriez nemudoma vrniti v Belgijo, ali tudi tukaj zapustila ga je prejšnja sreča. Avstrijanci zmagali so ga v bitvi pri Neer-windenu (dne 18. marca) in mu zopet vzeli skoraj vso Belgijo. Vedoč, kakošna usoda ga čaka v Parizu, jel se je dogovarjati z avstrijskim generalom Mačkom, da bi mu pomagal ponoviti francosko kraljestvo. Akoprem so mu vojščaki bili do dobrega udani, skupaj s sovražno vojsko le niso hoteli iti na rojake svoje in odločno so se mu uprli. Zmerjali so ga izdajalca in celo streljali so na-nj, da jim je komaj uskočil v avstrijski tabor. Brez ugleda in veljave podal se je na Angleško, kjer je živel do smrti svoje (1823)-Po Dumouriezovem odhodu bili so Francozi v velikej zadregi; neskušenim njihovim poveljnikom so Avstrijanci vzeli več manjših trdnjav ob belgijskej meji, a Prusi izgnali so jih iz i-menitnega Moguča (Mainza). — Pot do Pariza bila je tako rekoč odprta ; toda med zavezniki je ni bilo jedinost, pa so zamudili pravi čas, med tem ko so jih nekoliko zadrževale nove homatije na Poljskem. To je Jakobincem dobro došlo. Imeli so časa, da so po Carnotovem nasvetu čisto preu-strojili vojsko, a bilo je tudi prilike, da so se v manjših bitvah odgojili novi generali. Tako se je y Belgiji po mnogih nezgodah Jourdan skazal pravega moža mladi Napoleon Bonaparte osvojil je Toulon, ob reki Reni pa se je poleg Pichegru-a še posebno odlikoval poveljnik Hoche, ki je konec leta 1793. avstrijskega generala Wurmsera in vojvodo vojvodo Braunschweigskega na zaij'potisnil ter mesto Landau o-svobodil oblegajočih sovražnikov. Francozom je tu mnogo pomogel razpor med zavezniki, kajti Wurmser hotel je z vso skupno vojsko hitro udariti na Elsas in ga osvojiti za Avstrijo, vojvoda Braunschweigski pa se je obotavljal in izgovarjal, da mora svoja krdela imeti pripravljena za Poljsko. Ko jim je tedaj proti Hochu izpodletelo, zahvalila sta se oba za poveljniško čast.
Kakor ob Reni tako je bilo Belgiji. Tu so Angleži gledali vzlasti na svoj dobiček in vojvoda York-ski hotel je po vsej sili osvojiti imenitno primorsko mesto Dünkirchen; avstrijski poveljnik princ Koburški pa je bi
nasprotnega mnenja ter je hotel do dobrega zavarovati trdnjave ob francosko-belgijskej meji. — Francozi znali so porabiti ta razpor in so se z večo močjo vrgli na ločene nasprotnike in spravili so jih v veliko zadrego. Naposled je Jourdan odločno zmagal avstrijsko vojsko v bitvi pri Fleu-rus-u (dne 26. junija 1794), kjer so Francozi prvikrat iz balona o-gledovali, kako so se nasprotniki razvrstili. Princ Koburški se je celo popoldne hrabro branil proti mnogo večemu številu sovražnikov, ko mu je pa došlo poročilo, da so Francozi vzeli imenitno trdnjavo Charleroi, pomikal se je nazaj črez reko Reno. Jourdan bil mu je vedno za petami, dokler se princ Koburški ni ustavil ter ga pri Hochstu užugal in nazaj zapodil. Po bitvi pri Fleurus-u se tudi Angleži niso mogli dalje muditi v Belgiji. Francoski poveljnik Piehegru zagnal je vojvodo York-skega iz Antwerpena in konec julija 1794 je vsa Belgija z nova bila francoska. Zmagoviti Picliegru pa je šel tudi v Holandijo in hitro je stopal dalje od mesta do mesta, kajti vsled hude zime zamrznile so vse vode' in ni mu bilo treba delati mostov, a podpirala ga je tudi domača u-porna stranka, ki ni l^Ja zadovoljnaz vladarjem	Vilje-'
mota V.. Dne 19. januarja 1795. je Piehegru bil v Amsterdamu, a kmalu ¡potem so Holandijo gkli-eali republiko-Batavsktf, ki je bi-la popolnoma odvisna qd Francoske in morala je celo obdržati francosko posadko od 25.000 vojščakov. . •
Med tem se je bila ob Renj bojna sreča zopet nekoljko o.Vrnila na stran Prusov, ki so se pod poveljnikom Hohenlohe-m pri Kai-serslauternu hrabro in slavno borili zoper Francoze. Toda ker se Prusi nikakor niso več sporazumeli z ostalimi zavezniki, nagovarjali so državni svetovalci že dalje časa kralja svojega, da naj se pobota s Francozi. Friderik Viljem II. se je s prva obotavljal, ko je pa v Parizu jenjalo krvavo gospodstvo, stopil je iz zaveze, sklenil s Francozi mir v Ba-zileji (5. aprila 1795) ter jim začasno prepustil vse svoje dežele na levem bregu Rene proti temu, da bo za uje dobil primerno odškodovanje na tej strani reke, ko bi tudi po končanej vojski z zavezniki Rena ostala meja med nemško in Francosko državo. Še prej nego Pruska je Toskana stopila iz velike zaveze zoper Francoze; zdaj pa se jima je pridružila Španjolska, kjer je takrat največo veljavo imel kraljičin ljubljenec minister Godov. Francozi so bili namreč z vojsko pridrli črez pirenejske gore ter zmagali v nekih manjših bitvah; ob enem pa so v Ameriki na otoku St. Domingu naščuvali tamošnje sužnike zoper Španjolce. Upornike vodil je zamorec Toussaint Louverture in bil je dosti srečen. Godoy je tedaj španjolski del o-toka prepustil Francozom, ki so zato tudi v Evropi odjenjali od daljnega bojevanja, sam pa je za prizadevanje svoje dobil častno i-me “knez miru”. Za Španjolsko pobotala se je s Francozi tudi Portugalska. Le pa morju Francozi niso imeli sreče in se nikakor niso mogli skušati z Angleži, ki so jih zmagali v bitvi pri,Oues santu, v Indiji pa jim vzeli pino-go bogatih naselbin.
Najdalje vojskovala se je Avstrija. Da bi tudi njo skupaj nemškim cesarstvom prisilil na mir, sklenil je francoski direkto-rij po bojnej osnovi bistroumnega Darnota, prijeti jo od treh stra nij. Na spomlad leta 1796. imel je Jourdan z eno vojsko iti črez dolnjo Reno, z drugo je Moreau isto reko imel prestopiti pri Strasbur-gu, s tretjo pa je Napoleon Bo-naparte imel črez gorenjo Italijo udariti na Tirolsko. Pred Dunajem so se vsi trije poveljniki imeli zjediniti ter cesarja prisiliti na sramoten mir, kakor bi se Francozom zljubilo. Začetek bil je za Francoze dober. Vrhovni poveljnik avstrijske vojske, pet in dvajset let stari nadvojvoda Karol, cesarjev brat, moral se je pred Jourdanom umikati od Rene pa noter do češke meje. Med tem ko so Jourdanovi vojščaki strašno razsajali po Frankovskem ob reki Meni (Main) ter ropali in o-skrunjevali po mestih in vaseh, vzel je Mroeau s svojimi Baden-sko in "VViirtemberško in prisilil olje deželi, da ste se odcepili od
nemškega cesarstva ter da ste mu plačali mnogo davka v gotovih novcih in v raznih potrebščinah za njegovo vojsko. V tem se je sreča obrnila na drugo stran. — Nadvojvoda Karol je med potjo iz mest pobral vse posadke in ko je tudi od doma dobil nove pomoči, zmagal je Jourdana najprej dne 24. avgusta pri Ambergu, a dne 3. septembra pri Wiirzburgu tako popolnoma, da so nasprotniki brez vsega reda bežali proti Reni. Moreau bil je že na Bavarskem in je tu pobral za deset milijonov liver davka, kakor hitro pa mu je došlo poročilo o nesreči njegovega tovariša, vrnil se je tudi on nazaj na Francosko. Nadvojvoda Karol hotel je iti za njim, a dobil je povelje, da mora na drugi strani braniti državo. V Italiji namreč so Francozi zmagovali. Leta 1797. sta poveljnika Hoclie in Moreau vsak z eno vojsko zopet šla črez Reno, toda poročilo o sklenjenem premirju u-stavilo je daljno njuno vojskovanje.
(Dalje prihodnjič.)
§T	NAJBOLJŠA KUHINJA!
Billiards’	-Pool Table—Prenočišča za potnike.
Domače pripravljene j< di. Odprto podnevi in ponoč	
	P. Peric, 1412 W. 18. St.,
	CHICAGO, ILL.
Dopis.
Franklin, Kans.
Cenjeni urednik: —	1
Prosim, odstopite mi mali pro štoreek v priljubljenem nam-listu “Gliis Svobode”. , .. ... ™ j :Namenil sem se, da opiše nekoliko tukajšnje delavske razmere. Res, dobili smo sedaj povišano plačo in sier 3c pri toni premoga, ali glej, vraga, olje, ki je bilo prej 75c galon, je sedaj 95c — en dolar. Ko pritisnemo po enem kraju malo, že kapitalisti po drugem za tretjino ceno povišajo. — Tako se godi delaven trpinu!
Dragi rojaki; kmalu bo priša čas volitev. Pazite, koga bodete volili, saj je vam in tudi meni kazal kapitalist roge in nas tiščal k zemlji. Toda, ntoral je odnehati, ker delavci so bili slož-nejši kot kapitalisti, ki so se razdražili. Koga naj volimo, to ve vsak delavec.
Sedaj je preteklo šest mesecev, ko ni bilo nobene plače in tudi naša društvena blagajna se je posušila. V ta namen je družtvo “Jutranja Zarja” št. 35 S. S. P. Z. pri seji sklenilo, da se napravi veselica povodom obletnice »vsta-novljenja druživa, im sicer dne 23. oktobra v klubovi dvorani v Franklin, Kans. Veselica se prične ob 2. uri popoldan. Sedem vrčkov piva stane 25c, vstopnina za možke je 25q. Zenske in dekleta v spremstvu vstopnine proste. Za red, godbi in prigrizek skrbi odbor. Najuljudneje vabim člane in vse sosede k obilni udeležbi.
Z bratskim pozdravom
John Žager, tajnik.
Odredbe proti koleri. Za slučaj. da bi se v Ljubljano zanesla kolera, je magistrat že vse.potrebno ukrenil, da se prepreči razširjenje bolezni. Preiskala so se skupna prenočišča, sosebno še o-na, po katerih stanujejo delavci, ki so zaposleni pri Grubarjevem prekopu ter so se vsi nedostatki, ki strogo ne odgovarjajo zdrav stvenim predpisom, takoj odpravili. Policija je v tem smislu izšolana in ima strog nalog paziti na tujce ter one, ki bi utegnili priti iz okuženih krajev, takoj prijaviti fizikatu. Bolnica za silo je popolnoma pripravljena in se vsak trenotek lahko prične z rešilno akcijo. V javnem interesu pa je, da občinstvo točno izpolnjuje tozadevne predpise in da gre povsod na roko oblastvom, ter se pokori njihovim naredl^am.
fi" g^e^g^e^e^g^g^g^g^g^g^g^li]
§ Pridite k nam po jesensko § ===== obleko ali sukiso =
Pri nas badste dobili boljše blago za isto ceno kot kjerkoli drugje.
NAŠE TOJESENSKE OBLEKE PO ,
$14.85
%
Napad na kanonika. V Velikem Varadinu je bivši učitelj Ivan Mocz polil z vitrijolom kanonika Atanazija Ciceronesea, ko je prišel iz škofijske palače. Kanonik je dobil precej nevarne opekline na obrazu. Pri napadu je Mocz vzkliknil: “Zdaj se maščujem ra di oporoke!” Oče napadalca je bil namreč rumunski duhovnik ki je svoje premoženje najbrž vsled prigovarjanja kanonika Ci ceronesca zapustil cerkvi, dočim je svojega sina popolnoma pre zrl. —•
so najboljše, kar se jih je še kedaj prodajalo po tej ceni. So istega mat**riiala in kroja, kot obleke, kise jih p-oda j a povsod drugod vChicigi. Ako bi želeli pa slabejše ali boljše kvalitete obleko jih imamo na stotine na izbiro vredne od
$10.00 do $25.00
Vogal Blue Island Av.
Cor. 18. Place.
$ Je-lnek nmT-¡0<2^Sî®<2SSESS<2PôliO<2$SSiiBS§SS5S€85S5Sâ
“1
Kašparjeva Državna Banka,
-------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE $3,500,000.00
GLAVNICA . $200.000.00 PREBITEK . . $100.000.00
Prva la edina češka državna banka v Chi jagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, Imamo tudi hratlilfle predale, Pošiljamo denar na vse dele
c—	—i
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
tool PERU PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru,
Podpirajte krajevno obrt!
ATLAS BREWING CO.
•luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAGNET | QRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
*
*
*
*
*
*
*
*
4*
^ Pridite in prepričajte se
J
^■(	že 29 let v tej trgovini na Itlem prostoru
¿4 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti ^	Dvorani v Chicagu 111.
Naj večja sl j venska lekarna v Chicagu *
Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9 ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
C. G. FOUCEK
EDINA
VINARNA
*w Vsak slovenski delavec in napredno misleč človek bi moral brati “Glas Svobode” in se nanj naročiti.
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pripeljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni Se nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard 1903 Blue Island AVe.
Telefon Canal 843.