Poftmfiii >*öc=3i%3 v gotovini.
Stav. 11.
v Ljubljani, dne 1-. «sprita XZZC
Cer,a posamezni številki 1'5Q Din.
Kil. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
Josip Skalar:
Bolmško zavarovanje
Z velikim zanimanjem sem čital oba članka pod tem naslovom v 6. in 8. številki »Našega Glasa«, saj sem o priliki otvoritve 'okrevališča (ljub* Ijanskih mestnih uslužencev v Kamni gorici poudarjal v našem glasilu po* trebo ustanovitve slične organizacije tudi za državno uslužbenstvo. Veseli me, da je povedal svoje mnenje tudi tako odličen strokovnjak na polju socialnega zavarovanja, kakor je g. dr. Joža Bohinjec’, vendar sem mišljenja, da ni absolutno potrebno obvezno bolniško zavarovanje (vseh) državnih uslužbencev, tem» več, da je možna samopomoč s pro» st o voljnim zavarovanjem.
Sedanja vlada je s:cer po odst ra» nitvi prejšnjega strankarskega režima izdala mnogotere jako dobre zakone, toda o socialnih ukrepih za državno nameščenstvo dozdaj žal še nismo čuli mnogo, dasi je ravno bolezen strašno socialno zlo za slabo plačane državne nameščence. Ker tedaj od vladne strani zaenkrat ni pričakovati iniciative za obvezno bolniško zava» rovanje drž. uslužbencev, ne preostaja drugega kakor samopomoč
Baš tu nam daje jako lep vzgled »Bolniška blagajna mestnih nameščen» cev ljubljanskih« v Ljubljani. Tudi ti nameščenci — razen mestnih delav» cev, ki so zavarovani pri OUZD — nimajo obveznega zavarovanja, temveč so se prostovoljno prijavili k temu zavarovanju in so prevzeli pla» čevanje nanje odpadlih 'zavarovalnih prispevkov. Če sem prav poučen, so pri tej bolniški blagajni vsi mestni uslužbenci, tako da je zavarovanih 420 nameščencev z njihovimi rodbin» skimi člani, skupaj približno 1400 za» varovancev.
Kar ‘je pri mestn'h nastavljencih mogoče, mora biti pri količkaj dobri volji tudi pri nas. Res je sicer, da so mestni uslužbenci bolje plačani kakor mi res je tudi, da je prevzela mestna občina ljubljanska plačevanje dveh tretjin pristopnine in prispevkov za bolniško blagajno, vendar bi tudi naša bolniška blagajna mogla postati — če je le količkaj zavednosti v vrstah drž. nameščencev — jako močna in končno bi se gotovo dobil kakšen kredit iz državnega ali banovinskega Proračuna za podporo naše bolniške blagajne ter bi bil na ta način pod» krepljen njen obstoj, naši prispevki pa znižani na minimum. Govoril sem tozadevno že z odločilnim gospodom, ki mi je zatrjeval vsestransko pod» poro.
Gospod dr. Bohinjec navaja v svojem članku, da bi se zavarovalna premija mogla gibati okoli največ 2'5% od celokupnih dnevnih prejem» kov. Ta odstotek se mi zdi previsok in ne vem, če je g. ravnatelj upošte» val dejstvo, da imamo državni name» ščenci itak brezplačno zdravljenje 'v III. razredu državnih in oblastnih bolnic. Ljubljanska »Mestna bolniška blagajna« ima prispevke takole do» ločene:
Pristopnina znaša 6 Din, zavaro» valni prispevki so pa določeni po sta» rosti članov ob pristopu k bolniški blagajni ter znašajo v L razredu (sta» rost do 20 let) mesečno 18 Din, v II. razredu (starost od 21 do 50 let) 27 Din, v III. razredu (starost 51 ali več let) 36 Din. Kot že omenjeno, pla» čuje od pristopnine in zavarovalnega prispevka mestna občina ljubljanska dve tretjini, tako da odpade na usluž» benca prava bagatela. Razen ene tretjine pristopnine in zavarovalnih prispevkov plačuje vsak član — dru»
Iv	•B	v v
drzaveili nameščencev.
žinski poglavar še posebni mesečni prispevek v znesku 8 Din.
Na zavarovanca odpadajoči me* sečni prispevek odteguje mestna bla» gajna pri izplačilu mesečnih službe» mh prejemkov ter bi bilo analogno postopanje izvedljivo tudi pri držav; nih uslužbencih.
Mestna bolniška blagajna ima v svojih pravilih nekatera zelo umestna določila ki izključujejo zlorabo te soc'alne institucije, n. pr. sledečo do» ločbo v § 6.: »Kdor ne prijavi svojega pristopa takoj, ko more postati član blagajne, temveč šele kesneje, mora plačati ob pristopu celotne izostale zavarovalne prispevke (ne samo eno tretjino) za vso dobo, katero bi bil že lahko član blagajne.«
Važno je tudi določilo, da blagaj; na plombiranja zob in naprav-ter po» pravil umetnega zobovja pred pote» kom dveletnega nepretrganega član; stva ne plačuje ter bi se preko te ka; renčne dobe moglo iti le pri precej visokem zavarovalnem prispevku.
Mestna bolniška blagajna ima 3 sklade: bolniški sklad, v ka» terega se izteka 88% celotnih zavaro; valn h prispevkov), pog|r|eb'ni sklad, ki je dotiran z 1 % in iz» redni podporni sklad, ki do; biva 11% vseh zavarovalnih prispev» kov. Vsak sklad se upravlja in vodi posebe ter se izplačujejo iz prvega vsi stroški za slučaj bolezni vštevši porodnino, iz pogrebnega sklada po» grebnina, iz izrednega podpornega sklada pa pogreb II. razreda po do» govorjeni tarifi mestnega pogrebnega zavoda. Izredni podporni sklad služi izrednim potrebam zavarovancev v svrho preprečevalne in okrevalne oskrbe in za slične namene.
Če bi prišlo do ustanovitve naše bolniške blagajne državnih uslužben» cev, bi mogli obdržati te sklade ter bi na ta način lahko odpadli razni skladi za slučaj smrti, ker bi bilo pri naši blagajni vse že združeno v enot» nem zavarovalnem prispevku. Koliko bo ta znašal, se danes pač ne more ugotoviti. Za merilo nam pa lahko služijo prednji podatki za »Mestno bolniško blagajno«. Ako bi vsak za» varovanec mogel mesečno prispevati skupno 30 do 50 Din, zase in za svoj; ce, bi bila, po mojem mnenju, naša ideja kmalu lahko izvedljiva. Štiri sto nameščencev državnih uradov in na; prav jc v Ljubljani menda vendar to; liko zavednih, da bodo sledili zgledu svojih bolje situiranih tovarišev pri mestni občini ljubljanski. In če je ob; stoj mestne bolniške blagajne mogoč, bi moralo pri dobri in pošteni upravi biti zagotovljeno tudi uspešno delo» vanje tudi naši bolniški blagajni!
Važnost bolniškega zavrovanja za nameščence je razvidna tudi iz račun» skega zaključka »Mestne bolniške bla» gajne« za leto 1928.; za leto 1929. se zaključek šele sestavlja. Izplačalo se je:	na zdravniških pristojbinah
90.985 Din, na zobozdravniških pri» stojbinah 43.126 Din, na porodninah 4400 Din, ?a ortopedične in terap. pri» pomočke 11.751TO Din, za bolniške oskrbne stroške, rentgen, prevoz 83.918T5 Din, za zdravila 73.179 Din 50 p. Na zavarovalnih prispevkih je dobila blagajna 281.728T7 Din in na izrednih dokladah družinskih glavar» jev 42.287-50 Din.
Po odbitku upravnih stroškov in dotiranju rezerv, sklada 19.354-80 Din, je preostal čisti dobiček 69-70 Din. — Premoženje blagajne je znašalo 1928. leta 262.989-61 Din.
V letu 1929. je pa kupila ta vzor» 3a bolniška blagajna sanatorij »J e» lovca« v Kamni gorici, ki je krasno opremljen in docela — plačan.
Mislim, da so zgornji avtentični podatki prepričali tovariše o potrebi bolniške blagajne za državne usluž» bence, ki naj bi bila samostojna ali pa naj bi se priključila kateri že ob» stoječih bolniških blagajn privatnih nameščencev, pri čemur bi se nam moral seveda zagotoviti primeren vpliv na upravo. Tudi v tem pogledu sem že razgovarjal ter bi bila i taka rešitev možna. Bolje pa je za nas, da ostanemo samostojni, dokler ne bo
Po »Učiteljskem Tovarišu« pri» občujemo naslednje poročilo, ker v njem vsebovane trditve v mnogih ozi» rib veljajo tudi za vse ostale stroke in panoge državmh nameščencev, ki služijo po deželi izven večjih mest, pa naj že bodo to sodni, finančni, poli» tični ali kateregakoli ministrstva uslužbenci. Poročilo slove:
»V času, ko se kujejo zakoni, s katerimi se nam odmerja naš kruh morda za daljšo dobo, bi bilo pač umestno in zelo potrebno, da se ogla» simo i mi, ki nam je naloženo najtežje delo v našem poklicu z največjim trpljenjem in odrekanjem — mi — podeželsko učiteljstvo.
Zakaj ta poudarek. Res,- da ni razlike med učiteljstvom ne po štu» diju ne v organizaciji; v teh dveh točkah smo enaki. Vsi smo usposob» Ijeni za isto delo, vsi smo tudi enako» vredni člani stanovske organizacije — v tej celo steber — toda vkljub vse» mu smo mi podeželani nekaki 'pa»* storki našega stanu.
MisLm namreč na te razne raz» rede, po katerih se nam odmerjajo draginjske doklade in stanarine. Pre» tehtajmo razloge, ki upravičujejo, da prejema učitelj na deželi nižjo dra» ginjsko doklado kot njegov enako stari tovariš v mestu! Edini stvarni razlog je ta, da je določeno šablon» sko »v tem kraju pripada ta draginj» ska doklada, v tem pa ta«. In nihče ne smatra za potrebno pretehtati in ugotoviti, kakšna je dejanska razlika v življenskih potrebah. Če bi ugoto» vili to, bi se pokazalo baš nasprotno.
Predvsem podčrtam dejstvo, da so naši prejemki skrajno pičli v sploš» nem. Pribijem pa tudi, da se danes na deželi ne živi niti za eno paro ceneje in ne laže kot v mestu, ampak na» sprotno, ker ni niti prilike postran» skega zaslužka. In čim oddaljenejši je službeni kraj, tem draže živiš. Samo nekaj primer:
a)	Hrana:
Vse življenske potrebščine: meso, mast, olje, riž. sladkor, celo krompir in fižol je v zadnji gorski vasi po isti ceni kot v Ljubljani, Celju ali Mari» boru — samo še kvalitativno slabše vsako zase, nekatere stvari pa celo dražje. Abonirana hrana je precej dražja in slabša po deželi kot v me» stu. Doč'm dobiš n. pr. v Celju dobro abonirano kosilo za 7"50 Din s kru» bom, ga plačuje učiteljstvo po (de» želi) vaseh po 10 Din brez kruha, pač pa z večjim refrenom: »vsak dan krompir, vsak elan krompir, od nede» lje do nedelje!«
b)	Obleka:
Mar porabimo iste na deželi po umazanih, neprimern h šolskih lokalih manj kot v mestu? In kje si bolj iz» postavljen kritiki? Preprosto ljud» sivo, preprost otrok sodi še bolj po
tudi naša država sledila zgledu Češko» slovaške, ki je ustanovila lasten zdrav» stveni fond za svoje državne name» ščence. Tam je zavarovanje obvezno, fond pa upravljajo nameščenci sami.
Vsekakor moramo takoj, vsaj v Ljubljani na delo, saj potem naše delovanje po zgledu sorodnih social» n h institucij lahko razširimo na ostale kraje dravske banovine ali pa tudi še na druge banovine. Interesente pro» sim, da mi svoj eventualni pri» stop k naši bolniški blagajni sporoče z dopisnico v najkrajšem času na na» slov: Jos. Skalar, v šji rač. svetnik v pok., Ljubljana, Resljeva cesta 13/L
obleki kot v mestu in nikoli ne boš nikjer tako hitro izgubil ugleda jza» radi svoje zunanjosti kot ravno na deželi. Čevljev potrga podeželski uči» telj ravno še enkrat toliko zaradi sla» bih in dolgih poti.
c)	Stanovanje:
Poglejmo še to! Ljudem na deželi ne pride niti na um, da bi pokazali učitelju ali učiteljici kadar išče ta stanovanje, kaj drugega kot podstreš» no luknjo, ki največkrat ne zasluži imena sobica. Poznam slučaje, ko sto» je cela nadstropja parketiranih sob prazna, učiteljstvo pa se stiska v pod» strešju. Zakaj? »Te sobe so za kakega boljšega gosta.« To se pravi, kdor jih lahko plača. Vsak že v naprej ve. da učitelj ali učiteljica težko plači preko 100 Din mesečno za prazno sobo.* Da bi dobila učiteljica sobo ali recimo stanovanje s kuhinjo, na kar bi imela pač kot človek pravico, to bi se srna» tralo za neumnost. Če pa se slučajno kateri posreči da dobi stanovanje, ni prav n:č cenejše kot v Ljubljani.
d)	Zdravje in bolezen:
Če zboli tovariš v mestu, ga od» pelje, če ni drugače — rešilni voz v bolnico, in ga ne stane nič. Isti slučaj obolenja stane podeželskega učitelja par sto dinarjev: zdravnik, katerega moraš poklicati, voz do kolodvora itd. V najslabšem slučaju pa zdravnika niti ne upaš klicati — ker imaš pra» zen žep! Vsak slučaj bolezni stane na deželi gotovo 100% več kot v mestu, ko je vse pri rokah.
e)	Izobrazba:
Ako nečeš izostati vsaj za dnev» ne novice in tok časa, naročiš si vsaj dva mesečnika, to je 50 Din mesečno. Najdejo te pa še vsi založniki, ki ve» do, da trpiš duševno lakoto tam za gorami in ti delajo skomine po lepem čtivu. V časopisu je objavljen kon» certni in gledališki program. Vse le za skomine. Kje imaš denar, da bi ga trosil še za knjige, koncerte, gledali» šča. Za vstopnino bi še, ali pot do tja, prenočišče itd.
Ali je čudno, če se poraja misel — glej tovariš v mestu ima vse to na razpolago, kar bi mene stalo X Din.
Vse to so razlogi, da je upravičeno zahtevati enake draginjske doklade za vse učiteljstvo, ker je že zdavnaj minul čas, ko je bilo življenje na de» želi cenejše kot v mestu.
Za izredna odročna službena me» sta. kjer imajo službujoči res izredno drage življenske razmere zaradi odda» Ijenosti, pa naj se nakazujejo posebne doklade.
Ako se že morajo odreči vsem ugodnostim, naj imajo vsaj za to pri» merno doklado.«
* V mestu je soba od 500 do 800 Din, stanovanje od 800 do 1500 Din mesečno.
Ginotfil položaj podeželskega učiteljstva.
(Poročilo Litijskega učiteljskega društva.)
MabavJjalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani
t5* <**
'	f>


:.^r

■r.0
ravi 'xoirie
SARGOV
KALODONT
je imela svoj VIII. redni letni občni zbor za leto 1929. dne 27. marca t. 1. ob 20. uri v hotelu Un onu v Ljubs Ijani. Predsedoval mu je g. dr. Ivan Modic, ki je imenoval za zapisnikarja g. Ignacija Finka za overovatelja za* pisnika pa je izvolil občni zbor g. ing. Otahala in g. iVnka Pavčiča.
Iz letnega sklepnega računa za* druge posnemamo, da je zadruga za* ključila to leto z Din 66.199-43 čistega prebitka. To vsoto je dosegel, oziro* ma za malenkost prekosil le prebitek iz leta 1924., ki je znašal Din 67.716‘39 in oni iz leta 1927., ki je znašal Din 67.828'31. Napram prebitku iz leta 1928. je pa prebitek večji za Din 14.376-62 t. j. za 27%.
Iz tajnikovega poročila, ki je bilo sprejeto z aplavzom, posnemamo tož* bo upravnega odbora, da je zadruga utrpela na čistih dohodkih letno Din 6000 izgube na najemnini za lo* kale. ki jih je prej uporabljalo mestno tržno nadzorstvo. Ta urad je namreč moral svoje lokale izprazniti in dati finančni direkciji na razpolago. Na* vedeno najemnino je dovolila zadrugi še b vša finančna delegacija kot od* škodnino, ker zadruga teh lokalov ni mogla dobiti. Sedaj je odpadla ta od* škodnina, kljub temu, da zadruga ni dobila teh lokalov, dasi bi nujno po* trebovala več prostorov, da bi se mo* gla razširiti in udobneje in moderneje urediti svoje poslovanje.
Zadruga bo morala prej ali slej poskrbeti da dobi svoje lastne po* slovne lokale ali v novi zgradb5, katero bi sama postavila, ali pa tako, da si kupi staro hišo. Na svoji strani ima zadruga Savez nabavljalnih zadrug dr* žavnih uslužbencev v Beogradu, ki ji nudi ob vsaki priliki potrebno materi* alno in moralno pomoč.
Konec leta 1928. je imela zadruga 795 članov. V letu 1929. je na novo pristopilo 136 članov, izstopilo pa je 10 članov in je imela zadruga konec 1929. leta skupno že i861 članov. Novi člani še vedno pristopajo in je že le* tos pristopilo spet 18 članov. To je dokaz, da se med državnimi uslužben* ci vedno bolj utrjuje vse večje zaupa* nje v zadrugo in da državni name* ščenci uvidevajo potrebnost zadruge in njene koristi.
Kakor je napredovala zadruga po številu članstva in po doseženem let* nem,čistem prebitku, tako je napre* dovala tudi v posameznih svojih pa* nogah ali oddelkih v prodajalni, v čevljarni in prav posebno še pri pro* daji kuriva.
Poročilo dalje omenja, da je ime* la zadruga vedno konkurenčne cene, samo sveže blago prvovrstne kakovo* sti in da se je pazilo vedno na pra* vično mero in vago. Zahteve članov po mesečnem kreditiranju blaga zavze*
Spomini na Francijo. |
Piše Rudolf Dostal.
(Konec.)
Mnogo inozemcev študira na gre* noblski univerzi, precej je tudi Jugo* slovenov. Poleg Dalmatincev, Vojvo* dincev, Beograjčanov je tudi nekaj Slovencev. Ko odhajamo zvečer od koncerta iz gledališča, nam kliče pri* znalne in pohvalne besede mlad Slo* venec. Pa ga vprašam, ali študira v Grenoblu. Ne, ni akademik, temveč mizarski pomočnik, rojen Ljubljančan, tu na delu. Oj Slovani, kje šo naše meje? Da, tudi Slovenca dobiš že sko* ro povsod. Sicer je pa v mestu mnogo Italijanov, protifašistov. Mestna godba je skoro popolnoma italijanska. — Po večerji se nas zbere manjša družba v neki restavraciji. Slišali smo, da je njen lastnik bivši operni pevec, ki pa zaradi prevelike obilnosti ne more več na oder, zato pa pridno obiskujejo nje* govo restavracijo muzikalni krogi. Tu sedi pri velikanskem vrču francoski kraljevič Marko težak 180 kg in še poje junaški tenor ter se šali. Poje tako, da se tresejo in zvene čaše na mizi. Ša* Ijivo pripoveduje, koliko metrov blaga potrebuje za hlače. Pa zadovoljno kima in posluša slovensko pesem. Našo pe* sem poslušajo tudi poljski akademiki, ki so prišli baš zato v gostilno. O naših
majo vedno večje dimenzije, vendar pa kreditirano blago člani z redkhni izjemami redno plačujejo.
Najtežji problem naših zadrug se zdi problem skupnih nabav robe za zadruge. Bilo je že več sestankov in konferenc z zastopniki naših zadrug v Sloveniji in imel jih je tudi Savez z Zastopniki zadrug vse države. Na* preduje ta stvar le počasi in s težavo. Med tem, ko se direktne nabave po* tom Saveza hitro in brez ovir izvršu* jejo, se skupno nabavljanje robe z drugimi zadrugami še ni moglo uve* sti. Savez se trudi, da bi skupne na* bave kolikor mogoče sam organiziral in zdi se, da bi bil ta nač n še naj* boljši. Redno skupno nabavljanje več posameznih zadrug je zaenkrat zve, zano še z prevelikimi težkočami.
Zadruga je naročala v letu 1929. potom Saveza samo sladkor in v dru* gi polovici leta tudi moko iz lastnega zadružnega mlina v Adi, Bačka, kjer pridelujejo najboljšo pšenico. Z moko so bili člani v splošnem zadovoljni. Redke pritožbe so se sporočile Sa* vezu, ki je nedostatke takoj odpravil. Upoštevati je treba pri moki to, da je Savez z mlinom v lastni režiji šele pri* čel, da je ob pričetku poslovanja treba v vsakem podjetju premagati večje ali manjše neprilike in pomanjklj vo* sti, ki polagoma same prestanejo Za* vedati se je treba pri tem, da je to naš lastni mlin, ker je Savezov. Saj Savez sam ni nič drugega kot or* ganizacija naš h zastopnikov, torej nas samih. Sami s seboj pa moramo včasih že tudi kaj potrpeti.
Poroč lo omenja tudi po uredbi o nabavljalnih zadrugah ustanovljeno Stanovanjsko zadrugo in Zadrugo za nabavo kredita in priporoča državnim uslužbencem posebno Stanovanjsko zadrugo, ker jim bo mnogo koristila. V programu ima ta zadruga gradnjo večjih skupnih zadružnih hiš, kjer bodo dobili člani stanovanja v najem po primern'h cenah. Njen načrt pa vsebuje tudi zidanje malih enodružin*, skih stavb ali pomoč pri gradnji po* sameznih hiš, katere bi hoteli graditi posamezni člani zase.
Iz poročila sledi dalje, da je upravni odbor prejel od Zveze držav* nih nameščencev v Ljubljani v pro* učevanje ponudbo nekega valjčnega mlina za dobavljanje moke in za usta* novitev lastne pekarne. Iz istih razlo* gov kakor v letu 1928. glede ustano* vitve lastne mesnice, je moral upravni odbor žal tudi to ponudbo zaenkrat še odkloniti.
Zadruga se je udeležila leta 1929. po svojem zastopniku letne skupščine Saveza na Cetinju. Poročilo o poteku te skupščine je bilo svoječasno objav* Ijeno v »Našem Glasu«. Upravni od* bor zadruge se je udelež 1 po svojih
krajih nimajo niti pojma. Na marmor*
I nato mizo jim rišemo našo zapadno mejo in pripovedujemo o brezprimer* nem moralnem in fizičnem trpljenju na* šega primorskega naroda onkraj meje... V plemenitem slovanskem zanosu se iskre mladim Poljakom oči in v pozni uri je ustanovljena v savojski reziden* ci ob Iseri poljsko*jugoslovenska zveza. $
Prihodnje jutro zasedemo svoje prostore v kupejih in se odpeljemo do zadnje točke naše francoske turneje, v
Lyon. — Gallia est omnis divisa in partes tres ... itd. O slavni Cezar »z debelo palico«! Vstajajo spomini na zlato dijaško dobo. Tu je bilo torej glavno mesto Galije. Tod je gradil Cezar čez Rodan svoj znameniti most, ki nam je v šoli v svojih podrobnostih delal toliko preglavic. Sedaj pa gledam moderne viseče mostove, na bregovih pa mnogo kilometrov dolge keje. Ob izlivu reke Saone v Rodan se je razvilo tekom stoletij moderoo trgovsko vele* mesto prvega reda. Prevladuje svilna industrija. V mestu samem je velikan* ski promet, ki spominja na pariško vr* venje. Zanimiv je pogled na bazar ob bregovih Rodana. Več kilometrov da* leč hodiš po nabrežju med samo novo in staro robo od dragocene svile pa do preprostih trakov.
V reprezentativni sprejemni dvo* rani na magistratu nas pozdravlja ve*
zastopnikih v preteklem letu tudi kongresa glavnega zadružnega Saveza kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil v Ljubljani, in dveh anket organizacij državnih uslužbencev zaradi zgradbe Doma drž. nameščencev.
Z željo da bi zadruga napredo* vala in se razvijala v splošno in čim večjo korist vseh državnih uslužben* cev in z vzklikom zadrugi: Vivat, crescat, floreat! je bilo tajniško poro* čilo končano.
Nato se je prečitalo še poročJo nadzornega odbora, ki je ugotovil, da je bilo vse poslovanje zadruge v redu v smislu uredbe in v smislu pra* vil in da je letni sklepni račun pravi* len in točen.
Po razpravi o letnem sklepnem računu in o podanih poročilih, v ka* tero je poseglo več članov, je sklenil občni zbor soglasno, da se odobre let* ni sklepni račun in obe poročili, da se podeli razrešnica upravnemu in nad* žarnemu odboru in da se mora v bo* dočc letni sklepni račun vselej nafs* niti in razposlati pred občnim zborom vsem članom.
Čisti letni prebitek se razdeli med drugim tako, da dobe člani od letnega konzuma po 3% povrač la, v ostalem pa v smislu pravil in uredbe.
Nato se je prečital čl. 64. pravil, ki se je moral na zahtevo Saveza v
smislu točke 4., čl. 7., vzakonjcne uredbe o nabavljalnih zadrugah spre*
Drago Gorup & Co.

LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 14/II.
Izdelava in prodaja HIV O ICO S	damske in moške
konfekcije. — Naro-Dli/TAIIi g,ia p0 meri ge izvršujejo hitro in točno
likan na duhu in telesu, lyonski maire Herriot, nekdanji ministrski predsed* I nik, bivši minister za prosveto, politik, ki je imel pogum in drznost, da se je lotil jezuitov. Mož, ki se spet in spet vrača na čelo francoske vlade. Danes pa predstavlja lyonsko občino. Stoji* mo pred njim in ga opazujemo. Intere* santna pojava ta*le Herriot. Velikan* sko glavo nosi orjaški tilnik. Oči za* mišljeno strme nekam v daljavo. Da, tak mora biti borec, mislec. In govori o naši državi, ki j.o dobro pozna, spo* minja se jugoslovanske žene.
Večerni koncert v Grand Theatre zbere veliko množico publike. V res* niči veliko je lyonsko gledališče, po* dobno milanski Scali. Štiri nadstropja lož. V drugem nadstropju sedi v loži japonska delegacija, trije gospodje in ena dama. In navdušeno ploskajo na* šim pesmim.
Z Lyonom je konec najlepših dni francoskega potovanja. Tu se tudi po* slovimo od našega atašeja pri poslani* štvu v Parizu, izseljeniškega komisarja dr. Kuharja, našega rojaka. Bil nam je zvest spremljevalec in mentor'od Lilla naprej na vsej turneji. Pri izhodnih vratih Francije v Lyonu se poslavljamo s težkim srcem.
*
Vlak že spet drvi z nami naprej, a sedaj poje monotono pesem: do*mov! do*mov! Naši krasni in srečni dnevi v
meniti in spopolniti. Občni zbor je soglasno sprejel spremembo, oziroma dopolnitev cit. člena v smislu uredbe.
Za volitve članov upravnega in nadzornega odbora, ki so vsi svoja mesta stavili občnemu zboru na raz* polago, sta bili vloženi dve listi. Izvo* Ijcni so bili v upravni odbor gg.: Žigon Alojzij, Junc Ivan, Tumpej Franc, Beguš Josip, dr. Šapla Anton, Pečnik Anton, Ilovar Ivan; kot na* mestniki v upravni odbor gg.: Sfi* ligoj Josip, Flegar Janez Turin Maks. — V nadzorni odbor pa gg : Mi* slej Rudolf, Vesel Alojzij, Gvardjan* čič Ivan, Wedam Josip, Kramer Ivan, Pavčič Vinko, Šega Josip. Kot na* mestniki v nadzorni odbor pa gg.: Kos M hael, Pelc Stanko, Zupanc Fr.
Na prvi skupni seji upravnega in nadzornega odbora, ki se je vršila dne 3. aprila, je bil izbran za predsednika upravnega odbora sodnik okrož* nega sodišča g. Alojzij Žigon in za podpredsednika agrarni inspektor g. dr. Anton Šapla. — Za predsednika nadzornega odbora je bil izbran policijski uradnik g. Rudolf Misle j in za podpredsednika rač. knjigovodja g. Alojzij Vesel.
Na dnevnem redu je bilo še skle* panje o podelitvi pooblastila uprav* nemu odboru za večjo zadolžitev za* druge pri Savezu za slučaj, če bi za* druga pričela graditi ali čc bi hotela kupiti primerno hišo.
Občni zbor je pooblastilo soglas* no odklonil z ozirom na to, ker sedaj za tako pooblastilo ni potrebe, če bi se pa pokazala, se lahko skliče izredni občni zbor. S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsednik g. dr. Modic ob 23. uri zaključil lepo uspeli občni zbor.	J. B.
Vestnik.
Plenarna seja Glavnega Saveza.
Zveza je prejela brzojavno obvestilo iz Beograda, da je plenarna seja Glav* nega Saveza, ki je bila sklicana za dne 10. aprila t. L, preložena in se bo vršila v ponedeljek, dne 14. aprila
Franciji so dokončani in pred nami je le še povratek skozi Švico. Od jutra do opoldne gre naša pot skoro ves čas ob Rodanu navzgor. Na meji pomak* nemo naše ure zopet po srednjeevrop* skem času za eno uro naprej in dospe* mo opoldne v
G e n e v o. — Prvi vtis s kolodvora nas ravno ne preseneča. Na prvi pogled je vse v manjšem stilu kakor smo bili vajeni v Franciji. Kaj pomeni Ženeva, razumemo šele po obedu, ko se pribli* žarno jezeru. Ob obali se dvigajo naj* modernejši hoteli in palače. Niti v tem zimskem času tujski promet ni popol* noma izumrl. Kakšen promet mora biti tod šele poleti! Tudi zasedanja Dru* štva narodov privabijo vsako leto sem* kaj obilo tujcev. Tam v'Hotel Victoria v Salle dela Reformation se vrše glavna zborovanja. Dvorana je izredno aku* stična. Hodimo ob jezeru, opazujemo jate galebov in pozlačene svetilnike. Na obali nam kažejo prostor, kjer je anarhist Luccheni zabodel avstrijsko cesarico Elizabeto. Ogledamo si pala* čo, kjer je sedež Društva narodov, ka* kor tudi palačo mednarodne borze dela. Tu nas pozdravi njen ravnatelj Albert Thomas, eden največjih mož na polju socialnih znanosti. Kot bivši francoski minister je mnogo deloval za ustvaritev solunske fronte in je velik prijatelj Jugoslovanov. Palača, zidana v najmodernejšem slogu, ima prekras*
1930. v dvorani Zveze nabavljalnih za* drug v Beogradu. Plenarne seje se kot zastopniki Zveze udeleže: g. načelnik dr. J. Ferjančič, podnačelnik Zve* ze g. Andrej Škulj, (oziroma drug delegat UJU ljub. poverjeništva) in g. Ivan Gvardjančič kot zastop* nik organizaeij nižjih drž. uslužbencev.
Tajništvo Zveze posluje za stran» ke v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. vsak delavnik (razen sobot in dni pred prazniki) od 19. do 20. ure. — Telefon Zveze ima številko 3473.
Državnim 'upokojencem! Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani posluje za svoje. člane vsak torek od 17. do IS. ure (od 5. do 6.) popoldne v pisarni Zveze dr< žavnih nameščencev f v Ljubljani, Frančiškanska ulica '6, Učiteljska ti* skarna, I. nadstropje sprednjega trakta, desno. Poslužujte se teh urad* nih ur za svoje stanovske zadeve. — Odborove seje se vrše prav tam vsa* ko drugo sredo v mesecu ob 16. (4.) uri popoldne.
Nova pravila ljubljanskega dru* štva upokojencev priobčimo v eni pri* hodnjih številk, ker je bilo zaradi teh* ničnih ovir nemogoče v celoti priob* č ti jih v tej številki.
Ljubljanska okolica in I. draginj* ski razred. Odposlanci učiteljstva na osnovnih šolah v 'Mostah, v Zgornji Šiški in na Viču so predložili dne ]. aprila g. banu spomenico, v kateri prosijo za uvrstitev učiteljstva teh šol v I. razred draginje. Gospod ban je obljubil svojo pomoč deputaciji, ka* tero je vodil tajnik g. Kobal. — Tudi iz vrst drugih strok drž. uslužbenstva, ki službuje v navedenih krajih se ču= jejo enake želje. Te svoje želje ute* meljujejo s tem da se tudi uslužben* cem z vsega policijskega ra* j on a mesta Beograda izplačujejo draginjske doklade po I. draginjskem razredu. V okoliš ljubljanske uprave policije pa spadajo tudi Moste Zgor* nja Šiška in Vič.
Odkupnina za osebno delo in ino* zemci. Ker se je pojavilo vprašanje, da=li so tuji državljani oproščeni pla* eevanja odkupnine za osebno delo (»kuluk«) po zakonu od 8. maja 1929. o grajenju in vzdrževanju samouprav* nih cest, je ministrstvo za notranje zadeve pojasnilo, da plačevanja te odkupnine ni mogoče smatrati za slu* čaj, na kakršne se nanaša konzularna konvencija od 21. avgusta 1924., tem* več da je odkupnina za osebno delo redna vsakoletna, zakonski dolplčejna davščina. Zato so vsi inozemci, tudi državljani kraljevine Italije, dolžni plačevati to davščino prav tako kakor jugoslovenski državljani.
»Zagrebački zbor« in državno na* meščenstvo. Uprava velesejma »Za* grebački zbor« je, kakor že doslej obi* čajno dovolila članom »Saveza javnih namještenika i umirovljenika« v Za* grebu 50% popusta za vstopnice na pomladanski velesejem, ki se vrši od
ne prostore, ki jih krasi nešteto kipov in slik, prvovrstnih umetnin, daril raz* nih narodov in držav. Velika knjižnica hrani dragocena dela v vseh mogočih jezikih.
Zanimiv je spomenik švicarskim verskim reformatorjem v mestnem parku. Za ostanki nekdanjega trdnjav* skega zidovja je zgrajena več metrov dolga in visoka stena, ob njej pa v več* jih razdaljah velikanski kipi: Zwingli, Melanchton, Calvin. Pred steno pa ši* roka struga tekoče vode. Spomenik na* pravi impozanten vtis.
Ženeva ima tudi svojega »Figov» ca«. Tam blizu iztoka Rodana iz jezera stoji priprosta, nizka hiša sredi visokih stavb in palač. In ravno tako priprosta, a čista in snažna je točilnica »Au wa* gon«. Tu toči gostilničar, z značilnim imenom Bonvin, dobro kapljico po bajno nizki ceni, liter po L20 švic. fr., po našem okroglo 14 Din. A tudi v Restaurant d’ Archebuse, kjer imamo obed in večerjo, ga pijemo po 2 švic. franka. Zvečer se razvije animirana zabava. Vrste se govori in pesmi. Na* vdušen bolgarski akademik govori za splošno jugoslovansko idejo. Simpatič* ni naš generalni konzul g. Petrovič po* zdravlja svoje rojake in se zahvaljuje Matičnemu zboru za dostojno repre*
4. do 14. aprila t. 1. Vstopnina za jav* ne nameščence, člane imenovane zve* ze, znaša 5 Din za osebo. — (Kaj pa uprava ljubljanskega velesejma?
Odtegljaji za nabavljalne zadruge. Pod tem naslovom beremo v listnici uredniškega odbora »Učiteljskega To* variša« od 3. aprila naslednje obve* stilo: »Na razna vprašanja v tej za» devi, zakaj so se vrnili in se ne odte* gujcjo več zneski v nekater'h stro* kah, smo prejeli pojasnilo, da sc je to zgodilo na osebno prošnjo prizade* tih. Sklicevali so se na odlok ministr* stva pravde od 14. decembra 1929., št. 100.599/1929. in na rešenje Drž. Sa* veta od 8. julija 1929., št. 19.15/1929. Svojo prošnjo so utemeljevali, da se nabavljalnih zadrug ne poslužujejo niti se je v bodoče ne bodo posluže* vali. Istočasno so naprosili, da se jim vrnejo vsi dosedanji odtegljaji, t. j. od 1. julija 1928.« — Dostavljamo te* mu pojasnilu še to, da se po naših in» formacijah celokupnemu , sodnemu uslužbenstvu na področju dravske ba» novine ti prspevki že ne odtegujejo več od službenih prejemkov.
Stanarine učiteljstva. Kakor po» roča v svoji zadnji številki »Učiteljski Tovariš«, je po informacijah in avten* tičnega vira odločeno, da bodo učitelj* stvu izplačevale stanarino občine, ka* kor to določa zakon o narodnih šolah. Zato torej poročila nekaterih listov, da se bodo plačevale .stanarine uč te» Ijem iz splošnih kreditov državnega proračuna, niso točne. Vprašanje na* turalnih stanovanj se bo pa rešilo s posebnim pravilnikom.
Glavna skupščina poštne organi* zacije. Letošnja XI. redna glavna skupščina ljubljanske OPO sc bo vr» šila dne 4. maja v Mariboru.
Občni zbor »Društva drž. upoko* jencev in upokojenk za Slovenijo«, sedaj v Mariboru, se bo vršil, kakor poroča mariborski »Upokojenec«, v nedeljo 18. maja ob 10. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Na dnevnem redu je razen ob:čajnih točk tudi »Sklepanje o društveni imovini« in volitev odbora podružnice »Dru» štva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani«. — Iz vabila sledi da bo ta VI. (IV.) redni občni zbor mari* borskega društva upokojencev prav za prav zadnji, ker pristopijo člani k novemu skupnemu društvu upokojen» cev v Ljubljani, čigar oklic smo pri* občili v zadnji številki.
Občni zbor železničarske nabav* Ijalne zadruge. Prihodnjo nedeljo, dne 13. aprila ob pol 9. uri dopoldne se bo vršil v »Ljubljanskem dvoru«, v pro* štorih glasbenega društva »Sloge« v Ljubljani, Pražakova ulica 17, VIII. redni letni občni zbor »Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, r. z. z o. z.«
Redni občni zbor društva zemlji* škoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 4. maja 1930. ob 10. uri do»
zentanco Jugoslavije v mednarodni prestolici, v Ženevi.
Kmalu po polnoči odhajamo na po* stajo. Pa še vedno prekinemo na po» vratku vožnjo v Bernu, Luzernu in Zii* richu, povsod za par ur. V Bernu, glavnem mestu zvezne republike, nas zanimajo ulične kolonade, po katerih prideš s kolodvora prav v sredino me» sta. Diven je pogled s terase izpred Bundespalasta čez reko Aar, preko ka» tere je razpet eden največjih mostov v Evropi. Zanimiv je tudi spomenik mednarodni poštni konvenciji, ki je bila sklenjena v tem mestu. — >Čez poldan smo v Luzernu ob Vierwald* stättskem jezeru. Za hip se odkrije Pilatus iz megle. Prijazen Švicar nam pokaže pot v meščansko gostilno »zum Metzger«, kjer smo izvrstno in ceno postreženi. — In zopet naprej v Zii* rieh, mednarodno središče ^nanosti, predvsem tehničnih. Prekrasna je vož* nja ob Ziiriškem jezeru. Tudi v tem mestu prebijemo nekaj ur.
Proti večeru se odpeljemo. Sedaj gre pa brez večje prekinitve domov. Prihodnje jutro smo že na Jesenicah. Čudovito lepo jutro nas pozdravlja na vožnji skozi Gorenjsko. Triglav se sveti kakor stožec kristalnega slad* korja. Da, tudi naši kraji so lepi, prav nič lepši niso tuji. Domovina, mili kraj!
poldne v razpravni dvorani štev. 00 okrajnega sodišča v Celju. Dnevni red: 1. Presoja poročil o poslovanju društvenega odbora, odobritev račun* skega zaključka in ugotovitev prora» čuna. 2. Določitev članarine. 3. Voli* tev odbora. 4. Volitev dveh računskih preglednikov in dveh namestnikov. 5. Izprememba pravil. 6. Sklepanje o morebitnih drugih predlogih. 7. Slu» čajnosti. — V smislu § 16. sme vsak član staviti predloge in se udeležiti posvetovanja. Predlogi se morajo od* boru prijaviti 8 dni pred 'občnim zbo* rom, drugače se sme o njih razprav» Ijati le tedaj, ako to skleneta dve tret» jini navzočih in zastopanih zboroval» cev. — Opozarjamo, da se vrši letošnji občni zbor v smislu sklepa lanskega občnega zbora prvič izven Ljubljane, in sicer v Celju. Vabimo najvljudneje vse cenj. gg. tovariše(ice), da se ga udeleže polnoštevilno. — Odbor.
Društvo učiteljic v Ljubljani bo imelo izredni občni zbor v sredo dne
17.	aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj na šent* jakobski dekliški šoli v Ljubljani. V slučaju, da bi bile velikonočne počit* niče prestavljene, pa v četrtek dne
18.	aprila ob isti uri. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Volitve. 3. Referat An* gele Vodetove: »Strokovne organiza» cije učiteljic pri nas Jn drugod«. 4. Slučajnosti.
Opozorilo staršem. Natečaji za sprejem gojencev v brodarsko pod» častniško šolo v Šibeniku, v L pehotno podčastniško šolo »Kralja Aleksan» dra L« v Beogradu in v II. pehotno podčastniško šola »Prestolonasledni» ka Petra« v Bdeči (Hercegovina) so objavljeni v »Službenem vojnem listu« št. 11., ki je na razpolago pri pristoj» nih vojnih okrožjih in po vseh orož* niških postajah.
Pehotna podoficirska šola kraljice Marije v Zagrebu sprejme 1. maja te» kočega leta večje število gojencev iz civila in vojske. Za natečaj imajo pra* vico vsi dovolj pismeni mladeniči od 17. do 21. leta starosti. Natančnejša pojasnila glede sprejema se dobivajo pri domačih občinah, orožniških po* stajah in pri vseh vojaških komandah.
Razpisani mesti banovinskih ce* starjev. Razpisani sta dve mesti bano* vinskih cestarjev v območju cestnega okrajnega odbora rogaškega, in sicer obe mesti na cesti od Rogatca do Že* tal. Prošnje je treba vložiti do 16. t. m. pri kr. banski upravi v Ljubljani.
»Finansijski zbornik«. Po zakonu o organizaciji finančne uprave izdaja finančno ministrstvo kot svoje služ» beno glasilo »Finansijski zbornik«. V njem se objavljajo predpisi in po* jasnila ter naredbe iz vseh strok fi* nančne službe in vsi zakoni, oziroma uredbe in predpisi, kolikor se tičejo finančne uprave in monopolske služ* be. Naročnina znaša za drž. name» ščence, aktivne in upokojene, po 120 Din za vse leto, za vse ostale pa 240 Din na leto. Naroča se »Finansij* ski zbornik« samö za vse leto, in sicer pri davčnih upravah in carinarnicah. * 5
Obleke kemično čisti, barva, plisira fn lika tovarna J O S. REICH.
Ustanovitev železničarske menze ' v Ljubljani. S 1. februarjem je pod okriljem železničarske Nabavljalne zadruge v Ljubljani začela poslovati »Železničarska menza«, ki je namešče» na v lokalih, katere je imela v najemu svojčas restavracija Ljubljanski dvor. Namen železničarske menze je, nuditi v Ljubljani nameščenemu osebju drž. železnic dobro, tečno in čim cenejšo hrano. Menzo smejo posečati tudi iz* venljubljanski železniški uslužbenci, kadar prihajajo na sedež direkcije. Obisk je dovoljen tudi rodbinskim članom železničarjev, dočim neželezni* čarji ne smejo obiskovati menze. Men» za ne sme delati dobičkov. Vodil jo bo stalni odbor konsumentov. Zaenkrat so določene sledeče cene prehrani: stalni abonenti plačajo za zajtrek 2 Din, za kosilo 6 Din in za večerjo
5 Din. Prehrano je plačevati vnaprej za mesec dni. Izvenljubljanski usluž* benci, ki nameravajo posečati menzo samo izjemoma, morajo to prijaviti po možnosti en dan prej, najkasneje pa do 9. ure zjutraj istega dne. Za ne* abonente se cena kosilu in večerji po* viša za 50 para. Ustanovitev železni*
in varuje ne samo belo temveč tudi barvano perilo. Pa tudi za
volno in svilo
je idealno sredstvo za pranje
Schicht oy
RADION m
čarske menze je eno prvih del v iz* vajanju socialnega programa, katerega si je stavila ljubljanska železniška di* rekcija. Vsem železniškim uslužbencem, posebno še ljubljanskim, bo s to usta* novo brez dvoma zelo ustreženo.
Kultura.
Prosvetno delovanje slovanskega učiteljstva. Mladinski list »Naš rod«, katerega izdaja pod okriljem ljubljan* ske sekcije UJU poseben konzorcij, izhaja v nakladi nad 40.000 izvodih. To je menda doslej najvišja naklada kateregakoli slovenskega mesečnika. Dokazuje, kakšne vprav neverjetne uspehe je mogoče doseči s strumno organizacijo, požrtvovalno delavnost» jo in smislom za kolegialno sodelova* nje. Nekatere šole so po zaslugi svo» jih vrlih učiteljev dosegle, da so prav vsi šolski otroci naročeni na novi mladinski list, ki se je s tem že s prvi* mi svojimi številkami priljubil in raz» širil med našo mladino. Veliko kul» turno, in vzgojno vrednost dobro ure* jevanega mladinskega vestnika lahko vsak oceni, komur je le malo znan ustroj šolske in izvenšolske vzgoje-mladine. Zato je našemu učiteljstvu treba le čestitati k temu brezprimer* nemu uspehu.
Statistika našega časlopisja. Po najnovejši statistiki dr. Ivana Nevi* stiča izhaja v Jugoslaviji zdaj 800 no* vin in časopisov. Slovenskih je 147, v srbohrvaščini jih je tiskanih 206 s cirilico, 267 pa z latinskimi črkami. Z obema pismenkama se tiska 82 srb* sko»hrvatskih listov. V nemškem je* z'ku izhaja 41 listov, v madžarskeu 28 novin in časnikov. Poleg tega izha* jajo še novine v tujih jezikih. To so: 6 ruskih, 3 češke, 3 slovaške, 4 fran* coske in angleške, 1 rumunska, ena je pa tiskana v jeziku esperantov. Po banovinah so razdeljeni časopisi tako* le: Beograd 157, Dravska 162, Drinska 58, Dunavska 115, Moravska 10, Pri* morska 30, Savska 235, Vardarska in Zetska banovina po 16. V Vrbaski banovini izhaja en sam list, namreč »Uradni list«. Dnevnikov je v Ju* goslaviji vsega skupaj 31, in sicer jih izhaja po posameznih banovinah: Beograd 6, Dravska banovina 5, Drin* ska 3, Dunavska 4, Primorska 2 Sav* ska 11. Ostale banovine so brez dne v» nikov.
Koliko listov izhaja v Ljubljani. V letu 1929. se je tiskalo v Liubljnni 120 Fstov, in sicer političn'h 13. sta1 novsko»strokovnih 26 gospodarskih, prometnih, upravnih 23 znanstven h 7, književnih, glasbenih družinsk h in humorističnih 19 prosveta h m'a dinskih in dijaških 17, verskih in cer* kvenih 11, športnih, zdravstvenih n poučnih 4.
Koliko je v Ljubljani Ijudskošo!» skih otrok? Ljubljana šteje po letos» njih podatkih 7325 šoloobveznih ot ok. Občinski proračun za vzdrževanje šol znaša 2 milijona dmarjev.
Iz beograjske statistike. Po po* slednjem štetju živi v Beogradu
226.289 ljudi, in sicer 126.539 moških ter 99.730 žensk. Zanimivo je torej, da v Beogradu prevladuje moški spol. Od vsega prebivalstva je 25.737 anal« fabetov. Od teh je 14.965 moških in 10.772 žensk. Nepismenih je torej v Beogradu nad 12% odraslih prebi* valcev.
Pismenost v Rusiji. Rusko držav* no upraviteljstvo vodi sistematično borbo proti nepismenosti. V šolskem letu 1927./28. so imeli 42.177 šol za ne» pismene (v mestih 6277, v vaseh 35.900), z 1,318.005 učenci. Vendar do* sedanji rezultati pokazujejo, da bo treba tej borbi doprinesti še mnogo žrtev. Kako počasi raste procent pis» menosti, je razvidno iz službene sta* tistike, ki ima leta 1897. komaj 22‘3%
pismenih, leta 1920. le 31'9% in leta 1926. samo 39‘6% pismenih. Pismenost v mestih je nekoliko večja in znaša 1926. leta 63'3%, v vaseh pa 34'5% pis* menli. Torej, rusko kmečko ljudstvo je 65‘5% nepismeno. — »Učit. Tov.«
Število ogrskih šol. Sedanja Ogr* ska ima 8,518.574 prebivalcev in za» vzema 93.010 km2. Po uradni statistiki je imela v šolskem letu 1926./27. vseh šol 13.498, z 32.320 učitelji in 1,261.874 učenci. — »Učit. Tov«.
Kalendar Saveza nabavljačkih za» druga državnih uslužbenika 1930. Zve* za naših nabavljalnih zadrug je izdala svoj koledar, ki na 88 straneh obsega mnogo zanimivega gradiva. Razen obi* čajnega koledarskega dela so v njem prav mnogi članki o delovanju in raz*
voju naših konzumnih zadrug, iz ka» terih je razvidno, kako se osamosvoji» tev državnega nameščenstva v gmot» nem oziru iz dneva v dan vse bolj utr» juje in spopolnjuje. Med člankarji sre* čamo odličnega zadrugarja Miloša Š t i b 1 e r j a, Ivana D e r ž i č a, ki piše o zadružnem gibanju med slovenskimi železničarji, B. Romiha s člankom o nabavljalni zadrugi v Novem mestu, potem Jovana D j o n i ć a, Vladimira Vujnoviča, Milana Novakovi» č a in druge. Brez označbe avtorja je članek o nabavljalni zadrugi v Mari» boru, ki je, kakor še mnogi drugi, okra* šen z lepimi slikami. Med ilustracijami vidimo več portretov zaslužnih zadru* garjev in pa poglede na zadružna po* slopja in prodajalne. Iz vse vsebine je
razv.deti veliko agilnost naših nabav* 1 jalnih zadrug in njihove Zveze. — Vsem tovarišem toplo priporočamo, da si ta zanimi koledar nabavijo in članke v njem pazno prečitajo.
Rusi bodo uvedli latinico. Ruska vlada namerava uvesti latinico po vsej državi. V to svrho je stopila v stik z Akadenvjo znanosti. Listi zatrjujejo, da bodo uvedli latinico po vseh ruskih šolah že s prvim januarjem leta 1931.
Tim--------------------T-r~ i-BOSI ———.. i
TOVARIŠI!
Stanovska dolžnost vsakega za» vednega državnega uslužbenca, brez razlike stroke in položaja, je, da pod* pira svoje glasilo. Zato naročajte, ši* r te, podpirajte in priporočajte »Naš Glas«l

Priporočamo Vam
„PUCH“ kolesa
hi so Hieil vsemi najtrpežnejša. Dobe se po ugodni ceni in tudi na obroke pri tvrdki
IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7.
TVamsko in moško perilo, bluze, torbice U flor-nogavice, rokavice, naramnice, kravate, palice i. t. d. kupite po na solidne ših cenah pri Šterk nas*.
Miloš Karničnik, Uubljana, Stari trg 18.

%a cj/OopoSe
pti/HCioa mo
pom facWtvo^e
tiooool/i!
A. ŠINKOVEC NASL.
K SOSS
LJUBLJANA, MESTNITRG
oi naio žjci-Čoijo !
Priporoča se
i. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
^/uiuni/wwwu/u/u/u/u/u/u/uniAi/u/u.Lru/wu/UAi/uni/u/u/wu/iiz
a	Kr. dvorni dobavitelj	^
I ANTON VERBIČ, Ljubljana |
I Delikatese iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiii Špecerija g
3	Solidna postrežba, zmerne cene.	S
/n/n/n numii/n/R j ni m/n /n/n/!\/mmii/n/n/n/n/it/n/n/n/n/r/t\
|Ivan Perdan nasl., Ljubljana
1 Veletrgovina kolonijalnoga in špecerijskega blaga.
Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic.
1 Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
^ Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. -- Raznovrstno rudninsko vodo.
laserirajte v „M A Š E M GLAS U a!
L. Mikuš
kljiiiiljana, tslni !rg 15
t priporoča svojo zalogo
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJEVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gi spode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10"/o popusta.
Telefonska štev 2412
Štev. pošt hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.-2.
lm0i trgovina mili izttv
priporoča tudi tvojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šeknburgova ulica
A. & E. Skoberne, Linbliaoa


Velika izbira češkega in angleškega sukna.

Oblačilnica „ILIRIJA“ vodi!
Da udovoljimo željam naših strank, smo ustanovili novi oddelek za
izvije.
Poleg vseh oblačilnih artiklov boste lahko dobili pri nas
damske,moške in otroške čevlje
prvovrstnih kvalitet na obroke
Oblačilnica „ILIRIJA"
LJUBLJANA, Mestni trg št. 17
TELEFON 28 - 25.
Sl C. J. HAMANN

Weis?! r§iyđi	vir isakypa parila,
opreme nevest m rtovoroiesukov» perja» modnih
oofrabššifs - Predffsltariia	dal»
1
Izdaja Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Zanjo odgovarja nač. dr. J. Ferjančič. Odgovorni uredn k dr. Karl Dobida - Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani,