O ORGANIZIRANIH POČITNICAH V NAŠIH DO
Kje bomo dopustovali?
»Hej ti, kdaj greš na dopust? Kam pa greš? Imate v fabriki kej organiziran? A maš svoj šotor?«
Takšna in podobna vprašanja so danes malodane vsakodnevna. Posebno tisto o organiziranem letovanju v delovnih or-ganizacijah je danes, ob skorajda nera-zumljivih cenah, zelo pogosto. Če ne bi bilo takšnih počitniških hišic in domov, bi jih verjetno zelo velik odstotek dopu-stovalo doma, tako pa le preživijo teden dni, ki je kajpada veliko krajši od tistega na delovnem mestu, ob morju, na soncu.
Zanimalo nas je torej, kako so v posa-meznih organizacijah poskrbeli za dopu-stovanje delavcev, za takšno dopustova-nje, ki si ga hodo lahko privoščili vsi zaposleni.
Delovna organizacija HOJA ima zares široke možnosti letovanja. Delavci lahko izbirajo kar med štirimi kraji. V Pelegri-nu pri Umagu imajo sedem hišic s skupaj
43 ležišči, v Punatu na Krku imajo dve garsonjeri s po tremi ležišči, v Selcah pri Crikvenici imajo šest sobic s 15 ležišči, v Fiesi dve hišici s po šestimi ležišči, v Portorožu tri hišice s po štirimi ležišči in na Krvavcu hišičo z desetimi ležišči. Po-nudba je vsekakor pestra. Povpraševa-nje? Tudi to je iz leta v leto večje, tako da letos posamezna družina lahko letuje le sedem dni. Le tako se jih namreč Iahko zvrsti čimveč. V Hoji je zaposlenih 760 delavcev, od tega je večina delavcev iz drugih republik in svoj dopust najraje izkoristijo za obisk rodnega kraja in dru-žine. Odstotek tistih, ki letujejo v ome-njenih počitniških domovih je prav zato nizek - 23 od&totkov je teh počitničar-jev. Ta številka pa nam hkrati tudi pove, da se vsi bstali delavci poslužujejo teh kapacitet. Kar 105 družin iz Hoje bo naprimer preživelo del svojega rednega dopusta v Pelegrinu pri Umagu, kar 50
družin pa v Selcah pri Crikvenici. Zmog-Ijivosti domov so popolnoma zasedene tja do desetega septembra. Povedati pa tudi velja, da se jih poslužujejo tudi upo-kojeni delavci in sicer predvsem v pred-sezoni, ko so domovi tudi polni družin s predšolskimi otroci.
V delovni organizaciji TOVIL, ki za-posluje 300 delavcev imajo 9 počitniških prikolic od katerih so eno posodili prebi-valcetn potresnega območja y Črni gori. Štiri od teh prikolic imajo v Umagu, dve v Medveji pri Reki, dve pa na Malem Lošinju. Prav zdaj pa so prevzeli še dve garsonjere v Bovcu. Zanimanje delavcev za počitnikovanje v teh prikolicah in gar-sonjerah je veliko, saj so vse zmogljivosti polno zasedene tja do sredine septem-bra. Cena bivanja je osem starih tisoča-kov dnevno, kar je zavidljivo in pohval-no. Še bolj pohvalno pa je, da v predse-zoni lahko tako upokojenci, kot tudi re-dno zaposleni delavci letujejo brezplač-no, stroške pa krijejo iz sklada skupne porabe.
Povsem drugačna pa je slika v PLE-SKOOBLOGI. Res je sicer, da je tu zaposlenih le 29 delavcev, pa vendarle mora tudi teh 29 delavcev nekje najti prostor za počitek, za dopust. Kje? Vsak si ga poišče po svoje, dopust si organizi-rajo, kot radi pravimo, v lastni režiji. Morda pa bo že letos drugače. Vsaj pe-ščica delavcev, predvsem tisti z majhnimi
otroci, že nestrpno pričakujejo, kdaj bo-do dobili počitniško prikolico, ki jo je Pleskooskrba že zdavnaj vplačala.
ILIRIJA VEDROG je organizacija s skoraj 1000 zaposlenimi delavci. Pet let je preteklo od tedaj, ko so začeli načrtno skrbeti tudi za svoje počutje v času dopu-stov. Do sedaj so si nabavili že 20 priko-lic in kupili devet počitniških stanovanj, dve od teh bosta vseljivi letos jeseni. In kje te zmogljivosti so? Prikolice so raz-porejene po istrski obali in na otokih -Lošinj, Krk, zadnja je na Pagu. Tri počit-niška stanovanja imajo v Novem gradu, šest pa v Kranjski gori. V stanovanjih in prikolicah se poleti zvrsti 150 družin, vsaka letuje deset dni. Cena? Za en dan v prikolici plača družina 70 dinarjev, v stanovanju pa 100 dinarjev, posezonske cene so za 40 dinarjev nižje. Seveda vsi delavci vsako leto ne pridejo na vrsto. Kriterije, kdo ima prednost letovati v Ilirijinih počitniških stanovanjih, določa interni poslovnik. Prednost imajo starši oziroma družine s predšolskimi in šo-loobveznimi otroki, sledijo jim delavci brez otrok oziroma z že odraslimi otroki, ki pa še niso letovali, potem so tu še zdravstveni primeri in tisti, ki so naj-manjkrat izkoristili omenjeno ponudbo. Upokojeni delavci letujejo predvsem v izvensczonskem času.
NINA LEGAT-ČOŽ