Kje delegate čevelj žuli?
0 delu detegatov in delegacij v KS Beričevo-Brinje
V letosn|em letu smo na vseh ravneh skupscin-skega sistsma posvetili vetiko pozornoati uresni-čevanju delegatshega sistema Tudi v krajevni skupnosti Beričevo-Bnnje so obravnavali delo svojih detegaiov m deiegacij Ocendi so. da se aktivnost izbolj&uje predvsem pn delegaciji za zbor krajevmh skupnosti, medtem ko deio dele-gacije za skup€Line samoupravnth interesih skupnosti Se ni -steklo-.
O probtemih pri delu deFegacii smo se pogo-varjalt z vodjem obeh defegacij
Joža Pacik, vodfa detegaclj* za rbor kra|aw-nih skupnoatf: .Menirn. da se delo na$e delega-cije izboljšuje V začetku lega mandata smo imeli sicer precei težav. kr pa smo jih skupfia rešlti. Sedaj se redno udeležujemo sej obL>nske <n meslne skupdčme. 0 gradivu za le seje razprav-Ijamo na sejah delegacije, ki jih imamo vedno pred zasedanjem skupSfime Prt tem se srefiuje-mos problemom udeiežbe, saj smo le redkokda) skiepčni O pomemOnejSih stvareh. ki jih obrav-nava skupšdina, govonmo na skupnih sajah de-legacijo in sveta KS. kjer delegati tudi poročajo o svojem delu «
Toni Ofoid, vodta dttlvgac^* za 31S:
»V naši krsjevni skupnosti spioSna delegacija SIS Pri delu se srefiujemo z vrsto problamov. To je predvsem probtem gradiva, ki jo preobsezno in napisano v preveč strokovnem jeziku, z&to tudi ne moremo dajad pnpomb m svojih predlogov Poleg tega pnhaja gradivo največkrat zadnje dni pred sejo, tako da se delegati v krajevm skupno-sti ne moremo sestan. BoljSa rešitev bi bila tudi, 4e bt gradivo za obiinske seje poštljah za vse SIS skupa) in seveda prej. Tako bi se delegacije v KS lazje sestajale in ustrezno sodelovale v delegat-skih razpravah   Gradiva, ki se HCejo konkretnih
probfemov v krajevni akupnosti, pa bl morali obravnavati na skupSCini KS afi na skupnih sejah deJegacij, sveta KS. SZDL m drugih orgamzacij, s čimer bi prihraniti veliko časa, ki ga posamezniki izgubimo. ko moramo posluSaii isto slvar na vei sestankih. zagolovili ps bi ludi sklepinost Veltka pomanjkljivost je bila pri nasi delegaciji prav gotovo la. da nismo bili ze pn kandidlranju za delegate seznanjem z nalogami. odgovornostmi in kompetencami delegalov v zadostni meri Na vse te stvan bomo morali prav gotovo veliko bol) pazili pri nastednjih volitvah,-
Kako deio delegacij spremljajo v krajevni orga-nizaciji SZDL, smo se pogovarjalr tudi s predse-dnihom krajevne konteranca -Janeiom Oradom: •V naii organizaciji delo delegacij redno spram-tjamo in o njem vefikrat razpravljamo tudi na sejah predsedstva. Ko so nastale težave ph de4u delegac>|e za zbor krajevnih skupnosti, smo tudi takoj posredoval' m skupno z deiegati reSili pro-bieme Kljub temu pa seje delegacij v krajevni skupnosti niso sklepčne. čeprav se občinskih se) večidel redno udsleiujemo. Veliko problemov nastaja tudi pri pripravljenosti občinskih sej Predvsem pri sejah SIS so pritožbe, da so seje nezanimive. večkrat nesklepčne in pogosto ob neprimernih urah SkMcevalci sej bi morali bolj mislrli na to. da so delegati ddpoldan v sluzbi. pa ludl kmetje izgubijo veliko časa. če morajo sredt dneva na sejo v mesto. Zato je razumljivo, Cejih na ponovno sklicani nesklepino sejo ni V orga-n>zaciji SZOL s> bomo ie naprej pnzadevali za izbotjšaaje dsla delegaci}, ki jtm bomo poskufeali nuditi tudi ve4 pomoCi, tako pri seslaianju in obravnavt gradiva. kol tudi stikih z (judmi - dele-gatsko bazo.«
1RENA LOŽAR