vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. vgak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za colo leto. Posamezne številke zijajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Volitve na Štajerskem. Deželni zbor Štajerski je razpuščen in v°litve za poslance v novi deželni zbor so ^pisane. Kmečke občine bodo volile dne ^ novembra, mesta in trgi dne 7. no-Vembra, v deželni deski zaznamovani vele-P°sestniki pa dne 11. novembra. Ker Jeromna večina naših čitateljev voli v niečki skupini, za to bomo govorili le o ^činu, kako se v tej skupini voli. Stara krivica. Volilci po mestih, trgih in v veleposestvu Olijo svoje poslance neposredno, to se Pravi, vsak volilec odda kar glas tistemu, aterega hoče za poslanca. Za kmetskega ’°|ilca pa to ne velja. Kmetski volići si piprej volijo volilne može in ti še-le po-,eni gredo v kako mesto ali trg, da tarnal izvolijo poslance. Volilni možje. Sl Ker volilni možje kmetom izbirajo po-ž*hca, za to je treba paziti, da si izvolite Rešljive, katoliške in narodne može, da J*11} na dan volitve ne pokažejo fig. Vsaka Cina voli za se svoje volilne ali zaupne ^0že. Občine do 500 duš imajo samo !8a zaupnega moža, če pa ima občina v -e« aa _ _ j 6 dug, potem voli toliko zaupnih mož Pride eden na 500 duš, in kar jih čez zaležejo zopet za enega zaupnega moža. Okrajno glavarstvo bo občinam razglasilo, kdaj in kje se bo vršila volitev volilnih mož Pazite torej na občinsko desko, da boste o pravem času zvedeli za razglasi Kdo sme voliti? V kmečkih občinah smejo voliti volilne može vsi oni, ki imajo naslednje lastnosti: 1. Morajo biti avstrijski državljani; 2. morajo biti v občini volilci in plačevati vsaj najmanj 10 K deželnega davka; 3. voliti smejo tudi duhovniki, dvorni, državni in deželni uradniki, upokojeni častniki, odvetniki, notarji, kakor vsi, ki nosijo naslov doktor, učitelji in častni občani. Vsak mora osebno priti volit, pooblastila ne veljajo. Le ženske, ki so posestnice in plačujejo vsaj 10 K deželnega davka, smejo dati tudi pooblastilo drugim, ako nočejo iti same volit. Pooblastilo e napiše tako: »Podpisana dajem s tem gospodu............ pooblastilo, da pri volitvi volilnih mož za deželni zbor v občini.......dne........za me odda glas. Občina......dne........Pod- pis.« Dobro je, ako se še vsaj dva moža podpišeta kot priče. To pooblastilo je ko-leka prosto. Volilni imenik. A vkljub temu, da ima kdo volilno pravico, še se vendar lahko zgodi, da n e sme voliti. To pa se zgodi, ako volilec ni vpisan v imenik volilcev. Zupan vsake občine ima nalogo, da sestavi imenik volilcev. Tega vpošlje okrajnemu glavarju, ki ga po pregledu zopet vrne županu, ter mu zaukaže, da ga postavi volilcem na ogled. Župan mora, ako ne ustmeno, gotovo pa na občinski deski naznaniti, kje leži imenik volilcev na vpogled in kako dolgo bo razpoložen. Vsak volilec sme v tem času imenik pregledati, če ni kak volilec izpuščen, ali če ni kdo vpisan, ki nima volilne pravice. Ako kak volilec ni vpisan, se lahko dotični volilec sam ali pa kdo drugi zanj ustmeno pritoži pri županu, da ga vpiše. Lahko pa naredi tudi kar pismeno pritožbo na župana, ki ki se tako glasi: »Slavni županski urad! Ko sem pregledoval imenik volilcev, našel sem, da nisem (ali da volilec N. N. ni) vpisan v imenik. Ker imam (ima volilec N. N.) volilno pravico za deželni zbor, zahtevam za se (za volilca N. N.), da se postavi ime v imenik volilcev. Občina____ dne .... Podpis.« Župan mora vposlati to pritožbo okrajnemu glavarju. Ako tudi ta noče privolili vpisa, potem se še naj naredi pritožba na ces. kr. namestnika v Gradcu. Kako on odloči, to potem velja. Kaj je sedaj potrebno? Sedaj je potrebno, da pazite, kedaj se razpoloži imenik volilcev; preglejte ga in Nekatere srbske narodne j povesti. Kdor je z malim zadovoljen, veliko doseže. tiig C ničesar drugega imeli, kakor eno v118'10 m to hruško so vsaki dan no redu Dili so trije bratje, ki na belem svetu vari to hruško so vsaki dan po redu 8ta ^ ^den je ostal pri hruški, dva pa (L Sla na delo. Enkrat pošlje Bog angela, aia.V|ni) kako ti bratje žive in če se jim nai iim kai K° V k k°ži* pride na zemljo, spremeni se wla?a in gre k tistemu bratu, ki je hrus.a hruško, pa ga zaprosi za eno rečo.0' izhere nekaj hrušek in mu dtu «NMi od mojih hrušek, od onih krp? V 41 ne morem dati, ker niso moje, ih ej-, niojih bratov.* Angel se zahvali Via1- ^an ^ru^i krat ostane i>0Prn«^riJhruški’ Pri^6 zopet angel in ga izbere *’ ^ hruško. Tudi on mu Vili i00 Hvoiih hrušek in pravi: «Nd od V v'l u5ek> °d onih drugih ti ne morem Vel .nij.° “ni®) nego mojih bratov.* ^ bil rpi njemu zahvali in odide. Ko na tretjega brata, da varuje hruško, pride zopet angel in ga prosi za hruško. In on mu tudi izbere od svojih hrušek, pa mu reče: «Na-ti od mojih hrušek, od onih drugih ti ne morem dati, ker niso moje, ampak mojih bratov.» Četrti dan se angel spremeni v meniha, pride rano zjutraj in najde vse tri brate doma, pa jim reče: »Pojdite z menoj, jaz vam hočem nekaj boljšega dati.» Oni gredo molče za njim. Ko pridejo do nekega potoka, kjer je voda glasno šumljala, vpraša angel najstarejšega brata: «Kaj bi ti rad imel?» On pa odgovori: «Da bi se vsa ta voda spremenila v vino in da bi to vino moje bilo.* Angel prekriža potok s palico in mesto vode začne teči vino: sodovi se pripravljajo, vino se grabi, ljudje delajo, — cela vas! Tedaj ga angel tamkaj pusti in mu reče: «Kar si želel, imaš, zdaj pa živi.* Potem gre z drugima dvema dalje. Pridejo na neko polje in to polje je bilo vse polno golobov. Tedaj vpraša angel srednjega brata: «Kaj pa si ti želiš?* On odgovori: «Da se ti golobi spremene v ovce in da so te ovce moje.* Angel božji prekriža polje s palico in mesto golobov Sklep uredništva v pondeljek opoldne. je vse polno ovac: tu so stanovališča, žene ovce molzejo, druge mleko prelivajo, ene (smčtano) vrhnje obirajo, nekatere delajo sir, druge zopet maslo topijo; nekateri sekajo, drugi merijo, tretji denar sprejemajo, ljudje delajo, — cela vas. Tedaj mu reče angel: «Zdaj imaš, kar si si želel.* Potem gre z najmlajšim bratom dalje, in ko prideta čez polje, vpraša ga angel: «Kaj pa si ti želiš?* On pa odgovori: «Jaz si nič drugo ne želim, kakor da bi mi Bog dal ženo od prave krščanske krvi.* Tedaj mu angel reče: «To je pač težko dobiti; na celem svetu so samo tri take: dve sta že omoženi, ena je pa še deklica in to snubita dva snubača.* Potem gresta dolgo po svetu in pridela naposled v neko mesto, kjer je bil cesar, ki je imel hčer od prave krščanske krvi. Ravno sta prišla dva cesarja snubit deklico in sta postavila svojo jabolko na mizo. Tudi ta dva postavita svojo jabolko na mizo. Ko cesar to vidi, reče vsem navzočim: «Kaj bomo zdaj: to so cesarji, vi dva sta pa berača proti njim?* Tedaj reče angel: «Veste kaj? Storimo tako-le: deklica naj vzame tri rozge, naj vsakemu eno zaznamuje napravite pritožbe, ako so potrebne. Tudi zoper to se lahko pritožite, ako je kdo vpisan, ki nima volilne pravice. Nadalje je treba paziti, da izveste, na kateri dan so volitve volilnih mož. Pogovorite se somišljeniki med seboj, katere može boste volili kot volilne može. Izberite si značajne, krščanske in slovenske može, ki se od nasprotnikov ne bodo dali vjeti, ampak bodo stali trdno na naši strani. Ako je v občini nasprotna nemškutar-ska stranka, potem delajte na vse kriplje, da pri volitvi prodrete s svojim volilnim možem. Preračunite svoje glasove in glasove nasprotnikov! Ne bodite lahkomiselni, češ dovolj nas je, saj ni treba računiti, že vidimo naprej. Tako površen račun vas lahko vkane. Vsi vaši somišljeniki morajo k volitvam, spravite jih na volišče! — Mladeniči slovenski, pomagajte agitirati! Rodoljubne žene, pregovorite svoje može, da gredo gotovo na volišče ter volijo za dobro stvar! S1 o v e n s k i m o ž j e, necepite glasov pri volitvi, ampak vsi volite skupno prej dogovorjene može! Častihlepnost naj izgine pri takih volitvah, glejte pred vsem na to, da so možje zanesljivi. Rodoljubi, skrajni čas je, da se začne s pripravami za volitve volilnih mož. V prihodnji števili bomo naznanili slovenske kandidate! Politični razgled. Slovenci na Spodnjem Štajerskem volijo v sledečih krajih poslance za kmetsko skupino: v celjskem okraju (2 p o-s lan c a) Celje, Vransko, Gornjigrad, Šmarje, Laško in Konjice; v slovenjegraškem (1 poslanca) Slovenj-gradec, Šoštanj, Marenberg; v mariborskem (2 poslanca) Maribor, Slovenska Bistrica in Sv. Ltnart; v ljutomerskem (1 poslanca) Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona; v ptujskem (1 poslanca) Ptuj, Rogatec; v b r e ž i š-kem okraju (1 poslanca) Brežice, Kozje, Sevnica. V mestnih skupinah volijo Slovenci v skupini Maribor, Ptuj, Celje, Slovenjgradec. JMgijska kraljica Henrieta, mati nadvojvodinjo Štefanije, je v petek zvečer 19 septembra v Spaa na Belgijskem po težki in dolgi bolezni umrla. Gospodarske stvari. Priprave za trgatev. Čas trgatve se bliža. Marljivi vinogradnik, ki se je mučil celo leto, da bi v jesini žel sad svojega truda, gleda z veseljem na težko obložene trte, na lepo grozdje, ki začenja dobivati svojo pravo barvo, ter v duhu računi, koliko bo pridelal vina, ugiblje ali bo dobro teklo, in če ne bo prekislo. V večernem hladu se pa začenjajo oglašati črički in vabijo po narodni pesmici, katero si zakrožijo fantje na vasi, ali pa dekleta na studencih, ko hodijo po vodo: „Ze čriček prepeva Ne more več spat, V trgatev veleva Spet pojdimo brat.“ Pa to ni samo dovolj, da smo se trudili in skrbeli za vinsko trto in za sladko grozdje, ter storili vse, kolikor je bilo v naši moči, da smo je obvarovali škodljivcev in pospeševali njeno rodovitnost, temveč tudi sedaj še moramo s paznim očesom in z vso marljivostjo skrbeti, da bodemo tudi ta božji dar skrbno spravili. Vesten vinogradnik vč kaj mu je storiti, ne bo držal sedaj križem rok in gledal, da grozdje dozori popolnoma, temveč bode začel snažiti in pregledovati sode, škafe, brente, preše in kleti. Cenjenim bralcem se vsojam dati tukaj kratko navodilo, kaj naj si vinogradnik in umen kletar stori, da bo njegovo vino dobro in da ga bo lahko prodal. Najpoprej je treba osnažiti klet, kjer bo shranjeno mlado vino ali mošt. Klet se mora dobro prezračiti in osnažiti. Skrbeti se mora, da ne bo imela po čem neljubega duha, ker vsak duh vzame vino nase in ga tudi obdrži. Potem moramo skrbeti za sode. Sodi za vrenje mošta se snažijo in dobro pogledajo, ali se ne bi in naj jih posadi na vrtu, na kateri rozgi bode zjutraj grozdje, tisti naj dobi deklico.» Vsi privolijo v to: Deklica zaznamuje vsakemu eno rozgo in je zasadi. Drugi dan najdejo na rozgi siromakovi grozdje. Tedaj cesar dh hčer onemu najmlajšemu bratu in takoj gredo v cerkev k poroki. Po poroki jih angel odvede v šumo in tamkaj pusti. Ko je minulo leto, reče zopet Bog angelu: »Pojdi in poglej, kako ti siromaki živč in če jim slabo gre, daj jim kaj boljšega.* Ko angel pride na zemljo, zopet se spremeni v berača in gre k onemu, kateremu je v potoku vino teklo, pa ga prosi za čašo vina. On pa se zadere nad njim: «Ko bi jaz vsakemu dal čašo vina, ne bi ga meni nič ostalo.* Ko angel to sliši, prekriža potok s palico, in zopet je tekla voda kakor poprej, potem pa reče temu bratu: »To ni za tebe; pojdi le domov in varuj hruško.* Potem gre k drugemu bratu, ki je imel mnogo ovac in ga prosi, da mu da košček sira. On pa se zadere na-nj: »Ko bi jaz vsakemu kos sira dal, ne bi ga meni nič ostalo.* Ko to angel čuje, prekriža s palico, in od ovac sfrfetajo golobi; bratu pa reče angel: »To ni za tebe, pojdi domov in varuj hruško.* Slednjič gre tudi k najmlajšemu bratu. Ta pa je zelo revno živel s svojo ženo v šumi v neki kolibici. Angel zaprosi, da ga sprejmeta na stan, in ona ga z vsem srcem sprejmeta in začneta prositi, naj ne zameri, da mu ne moreta postreči, kakor bi rada, ker sta velika siromaka. Angel pa pravi: »Nič ne de, jaz sem zadovoljen s tem, kar je.» Kaj naj zdaj storita? Moke za kruh nimata, ampak sta tolkla skorjo raznih dreves in sta iz tega kruh pekla. Tak kruh vmesi tudi zdaj žena in ga dene v peč. Potem se začnč pogovarjati. Ko pozneje žena pogleda v peč, je- li kruh pečen, vidi, kako se je kruh lepo vzdignil kakor od najlepše moke. Ko to vidita, povzdigneta roke k Bogu rekoč: »Hvala ti, dobri Bog, da zdaj moreva temu človeku z nečim postreči!* Potem postavita pred berača kruh in vodo, ali ko začno piti, ni bila voda ampak vino. Tedaj angel prekriža hišico in naenkrat postanejo iz nje cesarske palače in v njih vsega zadosti. Potem ju angel blagoslovi in zapusti, in tako sta srečno živela do svoje smrti. kje naselila kaka plesen ali kaj enaceg^ moštu in vinu škodljivega. Vrelne pilke se pregledajo, če niso kje strte, ali so z3 porabo, in če jih bo dovolj, da še se pP' mankljaj o pravem času naroči. Novi sod1 in taki, ki so se uporabljali tudi za drog0 reč, se morajo še zato pripraviti, predno se sme v nje vliti mlado vino. In o te! točki bo »Naš Dom* v prihodnji številk1 prinesel poseben članek o pripravljaj3 sodov. Sedaj pride na vrsto preša, bo zavzemala pri napravljanju mošta, 12 katerega postane potem vino, tista žlali,nii kapljica, ki je priljubljena v vseh krog3' naj si bo bogatin ali revež. Ta potrebu3 naprava se mora dobro pregledati, če le še v dobrem stanu, ali bo še dobro slis' kala itd. Mora se pregledati, ali se 1,1 morebiti v kakem kotu pogubljiva plesr3 vgnjezdila; sploh se mora vse lepo oso3' žiti in tisti deli, ki pridejo v dotiko 2 grozdjem in moštom, umiti z vročo vod°' v katerej je raztopljena soda. S tem s° ugonobijo plesne in druge glivice, kateD mi nismo zapazili. Ko smo vse tako ur3'" nali, ter pripravili tudi brente in ška10’ bo tudi prišel čas, da začnemo s trgat^0: Po vseh goricah se bodo začele razleg3t vesele pesme trgačev, topiči bodo poka1’ da bodo odganjali kače, naznanjaje da je čas, da se sme zobati. Otroci, ti - - - - 06ji že sedaj komaj pričakujejo, da bode P prvi strel in željno pogledujejo v pratik^ kedaj bode minul sv. Mihel in odvagal hi' ljubim, ki so že na onem svetu, gro20'’ bodo spravljali pod streho jagodo za iag°d ’ grozd za grozdom kot bi se spustili Pr° drzni škorci in kure v vinograd. Ih zadovoljijo ti svoj želodec, so pa r82^ sajeni, da jih ni moči strahovati. Pa ^ odrasli se veselijo tega dneva, saj se 1 bo poplačal trud, ki so ga imeli celo 10 J ved6, da se bo za prodani mošt ali ^ je napolnile mošnje in tudi za priboljšek ^ bo v kleti nekaj ostalo. Resni gospodar vinorejec odveže na ta dan svoj 1110 zavezan mošnjiček in vzame iz njega f} petič, češ: Mati pa nam priskrbi dah,. nekaj boljšega za poldan in za pr® .^ zvečer ne sme manjkati pečenke in k10^ tudi ne tečnih potic in drugih reči. ^e^jc je res ob trgatvi in tudi pisec teh vr se je že veseli, ker ve, da bo pa to hep0 prijetnih uric, med znanci in prijatelj1^ tedaj pa na svidenje! Zanemarjeni plot. Vsi ste ga poznali, vrlega Lip®tojžeii Dražo. — Ne bogat ne ubog, pa nezad0^ gospodaril je v lepi vasi L. blizu D. Bilje zbog svoje vljudnosti in Pojili Ijivosti jako priljubljen. Narodnjak 3 .^(jf skozi, pošten in delaven, bil je praV1.u^f slovenskega gospodarja. Žarke, 8 r V razžaljive šale so kinčale njegov f>° , pj|, družbi veselih bil je neprisiljeno ves , a nikdar bil pijan; s prav prijetnim 8 ^ ^ je popeval domače pesmi. Nikdar o j prepiral, nikdar koga tožil, z Vf^mr)^eč ^ v najlepšem sporazumljenju- r gesla .moli in delaj», mu 1® vse, česm je lotil, srečno izteklo. ^vol° deco j gajal v strahu božjem- Doma m bilo prepira in nemira* nikdar ni padla sl8 beseda. Takšen je bil naš Draž. A ko strela z jasnega neba se j® P3' enkrat vse spremenilo. Nesreča j® trkala na vrata, malenkost jo je povzroo v Čuden, a istinit slučaj: v plotu je že “ | ] ^asa eni deski manjkal spodnji žrebelj; Samo eden žrebelj, a toliko nevolje. — Le Slušajte! Bilo je baS pred žetvijo. Draževa po-s'°Pia atala so na južni meji posestva in Za velikim ograjenim dvoriščem in sadu-J'usnikom nahajala se je soseda Davorina lePa kmetija. — Na dvoru se je paslo več [rav lepih svinj. — Tolstemu prašičku ni .sr nič ugajala ograja. Stikal je ob plotu ‘i1 iskal, kje bi našel izhod, na kar pride omenjene deske, ki je samo na gornjem žeblju visela. Lesko na stran, smuk vun in naravnost v sosedovo pšenico. Vesel svoje prostosti, j^Val je po njivi, skakal sem ter tje, po-'handral velik del že na pol zrele pšenice. , Davorinovi ljudje — na čelu jim gospo-'pr .sam — so bežali od enega vogla do ^rUgega, kričali, žugali s palicami, a zaman; Purednež se za nje niti zmenil ni. Vpitje sosedovih je tudi našega Draža gabilo iz hleva in kako se je prestrašil, Ro je videl svojega prašička v sosedovi Menici. „ Hitro čez plot in kar naravnost na ^vo, a »kjer se ena nesreča glasi, šest drugih za njo sledi« Mkvi pregovor. Tik za plotom se je nahajala apnenica, še nedavno ugašenega apna. — Draž, "ecej velik in plečnat mož, skoči v naglici ,a slab pokrov apnenice, in — ko bi jfenil — bil je do pasa v apnenici. — aka nesreča! Klical je pomoči, ker sam se v gosti Pheni zmesi niti ganiti ni mogel. Hitro ^..izvlečejo iz jame, a kakšen je bil naš p%telj; na pol pečenega so nesli domov. Trpel je strašne bolečine. Vse ga je žalovalo, le sosed Davorin se ni dal pojiti radi škode, katero je povzročil pra-^ek. Kar drugi dan je šel v mesto R. in Po odvetniku dr. Pravdozgubu tožil. bfa* So’ ■fo je bil določen dan drage komisije. , še vedno bolan, je bil prisiljen vso b'lho zadevo izročiti zastopniku dr. Gosto-Medu. — No, sedaj Vrm pa ni treba J/Msati, kak6 sta dohtarja pravdo zavlekla 'a dolgo in široko. — Dan obravnave je 'sel. Naš Draž se je sam udeležil raz-ave. Ljubeznjivi okrajni sodnik je tako ^stno govoril za spravo, da se ji jo avorin brez ugovora ud&l. Vse je bilo J/i pri starem, a kak6 sta se neskušena Odarja prestrašila, ko sta od svojih za-°Pnikov prejela račun. L Troski so bili toliki, da bi si lahko ^P'ia ge dva prašiča in povrh še par j^evenk pšenice. — Draž je postal resnejši tega časa je skrbno pazil, da ni ler niti enega žreblja manjkalo. de ?raUe> bodimo tudi pri najmanjši za-ke * iV gospodarstvu oprezni in natančni, at0 gagajmo na jutri, kar lahko danes . in izogibajmo se vseh nepotrebnih 2b> kajti- •boljše najslabša sprava, kot najboljša pravda!« F. V. k -----------r azne novice in druge reci. ‘§l^a,no dva duhovnika prime tokrat je g .rc*- Brvi, katerega vlači po predalih, podDj/Upn*k v Dobju. Pod dopisom je 'Samo eden Dobjan«. Da, da, ‘h ne„eden .^0Bian v svoji slepi strasti ninosti sovraži g. župnika, drugi pa so prijatelji g. župnika, ker je tudi on njihov prijatelj. Drugi kamen vrže »Štajerc« v g. župnika v Poljčanah. Stare lažnjive kvante o občinskih volitvah, ki so že davno minole 1 Nesramne laži o gospodu župniku v Crešnjevcih pa še zmeraj ptujski list ni preklical. Za to razpisuj« g župnik Kruljcu 500 K, Kresniku 500 K, Spragerju 500 K in »Štajercu« 500 K, ako dokažejo v št. 18. izrečena hudobna sumničenja. Na noge, po denar, velemožni gospodje Kresnik in prijatelji! Korondič med cvetlicami. Kvaterno nedeljo si je tudi ptujski korondiček privoščil romanje k Sv. Trojici; pa že celo med cvetlicami. A prodajalka najbrž brati ne zna, ker ga ni prej opazila, dokler je niso 3 fantje iz Šavnice opozorili na to. Pa ženi je bilo tako neljubo, da fantje niso kupili pri njej, marveč pri sosedi cvetlic, da je s cvetlicami in korondičem potegnila nazaj v Ptuj. Ivanek, Peter in Franček iz Šavnice. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. Naš župan se še vedno drži trdo nemškega uradovanja. Zato pa tudi nekateri (ne vsi 1) njegovi občinski odborniki kaj radi prebirajo ptujsko »mulo«. »Štajerc« je tukaj žalibog še precej razširjen. Sad ptujskega oslička se pa tudi pozna! Nezakonski otroci oženjenih mož! Obrekovanje poštenih oseb! Fantje »Štajerčeve« stranke se klatijo po drugih župnijah in delajo nemir! Postavno prepovedane igre! To so znamenja, da je »Štajerc« razširjen. Sinovi tistih, kateri bi morali biti drugim v vzgled, so jim pa v vzgled za pohujšanje! Pa še nekaj! Tukaj imamo gostilnico, na kateri se sveti napis: »Franc Sitar’s Gasthaus, Kleidermacher und Ge-mischtwarenhandlung« Kaj pa, ko bi res prišel k vam kak Nemec, g. Sitar? Kako bi mu odgovarjali, ker ne znate nemško? V gostilni g. Doljša tudi negujejo ptujsko »mulo«. Tudi brala Ferk ie vedno trdno stojita pod praporom »Štajerca. Seveda so oče župan glava »štajerčeve« stranke. To se vse godi v občini »St. Jakob bei Marburg.« Mladeniči šentjakobski! Ali res spite, da ne vidite, kako se okoli vas v sosednih župnijah mladeniči organizirajo. Na delo! Posnemajte jih! Združite se ter se bojujte za vero in domovino, kakor vaši sosedni tovariši! »Štajercu« pa pogin! Ven ž njim iz Vaše lepe župnije! Sv. Benedikt v Slov. gor. Gospod urednik! Ali se še spominjate, ko smo vam mi benediški mladeniči okoli Jurje-vega naznanili, da se bomo pričeli učiti tamburanja. Obečali smo vam takrat, da vam naznanimo, kedaj bomo prvokrat nastopili. Obljubo hočemo izpolniti. V nedeljo, dne 14. septembra smo se drznili pokazati pred svetom. Toda poprej še vam povemo, da se nam ni nič kaj dobro godilo. Začetek je pač vsak težek. Nismo imeli potrebnega denarja, da bi si nabavili potrebnih tamburic. Pa smo začeli prositi. Hvala Bogu in darovalcem, inštrumente smo si nakupili. Toda niti prijeti jih nismo znali, sekiric ne poznali, kaj ne, to je bilo sitno. Vrhu tega pa še so naš gospod kapelnik bili hudi in strogi. Mi pa smo bili lepo tiho in ponižni. Na tihem in skrivnem smo se vadili, da smo pri vaji kaj znali. Ko smo odložili motiko, čepe ali koso, segli smo po tamburico in šlo je. Danes pa smo veseli in od srca hvaležni gosp. Hinkotu Bregant, da so bili hudi in strogi. V nedeljo pa smo želi obilni sad svojega truda; ki so nas poslušali, so nas jako pohvalili. To je bilo naše prvo veselje oni dan. Drugo pa smo vživali, ker smo tudi kot pevci nastopili ter zapeli nekaj prav težkih pesm'j. Tretje veselje pa smo doživeli, ko smo, kakor so ljudje pričali, dobro predstavljali veseloigro «dr. Vseznal*. Ednajst nas je igralo. Še bolj veseli pa smo bili, ko smo se po končani slavnosti skoro sami fantje, domači in tuji zbrali v gornjih prostorih Selakove gostilne, kjer smo se spoznali, vnemali in navduševali za sveto narodno stvar. Oj, kako ginljivo in veselo jo bilo, ko smo si podajali roke s fanti iz dalnega Št. lija, Sv. Ruperta, Radgone, Št. Jurija ob Ščavnici. S sosednjimi smo že večinoma znani. Poprej so nas tuji fantje pisano gledali, kadar smo prišli v tujo župnijo, godili so se celo pretepi in poboji, a odslej ne sme več biti tako. Ljubezen mora vladati med nami, kakor so nam pravili gospod slavnostni govornik J. Bosina. Res, skoro bi pozabil! Jasno in glasno smo obljubili gospodu govorniku, da hočemo biti zvesti sveti veri in besedi materni, da hočemo imeti ljubezen med seboj in da hočemo biti delavni t. j. učiti se, brati mnogo, razširjati «Slov. Gospodar* in «Naš Dom* ter ob raznih volitvah delati za ugoden izid. Govorilo je potem več fantov, posebno naj imenujemo Zebota, Nemca, Roškarja in Lojzeka iz Gornje Radgone. Škoda, da je moral naš Kramperger od Sv. Roperta tako hitro domu. 'Radi bi bili slišali tudi njega, posebno kar je videl in slišal v Ljubljani na shodu nepolitičnih društev. Nismo popivali, temveč popevali, tamburali, govorili in nekoliko okrepčali. Med deveto in deseto uro pa smo se vsi veseli in zadovoljni razšli. Slednjič še izrekamo najtoplejšo zahvalo g.|H. Bregantu za njegov neumorni trud, ki ga je imel z nami pri petju in lamburanju. Tovarišem pa, ki so nas obiskali od blizu in daleč, kličemo: Slava! Benediški mladenič. Nemška šola v Ljutomeru. Minilo je zopet šolsko leto, otroci se brezskrbno veselč sladkih, težko pričakovanih počitnic. Teh počitnic pa se ne more veseliti, v čegar prsih utripa rodoljubno srce. Kajti ravno zdaj je divji lov na slovensko deco za nemško šolo, da se vzgojijo nemšku-tarski janičarji. Bridka žalost nas obide, ko se spomnimo tega... Želel bi si glas mogočnega leva in bi stopil na najvišji prostor ljutomerske okolice ter zaklical tako gromovito, kakor zarjove lev v puščavi, da bi se vse streslo: «S t a r i š i, ki imate še količkaj ljubezni do otrok, ne prodajajte svojih otrok!* Ta nam ugovarja, češ revež sem, imam veliko otrok; v nemški šoli pa mi otroka oblečejo. Res beda je nekaj bridkega, pa za tiste cunje pošteni stariši ne dajo svojih otrok v šoli, v kateri se no morejo ničesar naučiti, ker ne razumejo svojih učiteljev, in vsled tega dozoreva v njih pobalinstvo. Otrok tam vzgojen, kjer ne razume učitelja, je zrel za vsako hudobijo in je sin pogubljenja. «Na njih sadu jih bote spoznali*, uči Kristus. Ali se morebiti sad še ni pokazal? Stariši, ali ste že tako zaslepljeni? Naj se vam odprejo oči! — Ko je nek učitelj imenovane šole nagovarjal deklico, da vstopi v nemško šolo, pove doma očetu. Oče, mož slovenske korenine, odvrne kratko: «Rajše te.........kakor da mi pojdeš v nemško šolo!» Čast takemu možu! — Drugi, zlasti viničarji, so prisiljeni po svojih gospodarjih, dajati otroke v nemško šolo. Ne dajte se siliti! Nek viničar je zavrnil svojega vsiljivega gospodarja: «Lažje najdem jaz dobrega gospodarja, kakor vi dobrega viničarja!* Tako je! — Tretji pravi, da človek pred svetom več velja, če nemški zna. Taka misel more le bahače slepiti in tepce premotiti, nikakor pa modrih, prebrisanih glav. Res si večje časti vreden, ako znaš svoj materni jezik dobro in pravilno pisati, poleg njega pa še tudi enega ali več tujih jezikov umeš, to je gotovo. Ali slovenski kmetje! ali morete reči, da se je le eden izmed vas v ljudski šoli dobro naučil nemškega jezika? Ali je to čast, da kdo ve komaj toliko nemščine, da za silo podpiše svoje ime nemški? Ali je to čast za tebe, ki si po šest in več let drsal po šolskih klopeh, slednjič nemških bukev ne veš niti brati, niti jih ne umeš; pri slovenskem branju pa tudi tako jecljaš in se spodtikaš, kakor otrok, ki se šele uči črke sestavljati? Ali si šteješ v čast, da materin jezik govoriš popačeno, nemškega pa tako lomiš, da vsakega sili smeh, kdor koli te sliši? Vsak omikani narod ljubi svoj jezik, le Slovenec meni, da postane imenitnejši, ako zaničuje jezik svoje matere in si nemško šemo na lice vleče! .... Ljubi slovenski stariši! Ne dajte svojih še nepokvarjenih otrok v nemško šolo, ko imamo vendar tako izvrstne slovenske šole, kjer se otroci naučijo toliko nemščine, kolikor je potrebujejo. Vsi od prvega do zadnjega skrbimo Da bomo narod poštenjakov, Da bomo narod vrlih mož I —r. Cezanjevci. Ljutomerski Slovenci kaj radi obiskujejo idilične Cezanjevce. Posebno veliko se nas je zbralo na Rokovo nedeljo, ko Cezanjevčani obhajajo svoje proščenje. V prejšnjih časih so prihajali verniki v procesijah iz vseh sosednih župnij, častit sv. Roka in se mu priporočat. Žal, da je zadnji čas to slavljenje leglo v grob! O da bi češčenje sv. Roka obhajalo med nami veselo vstajenje! — Za prijazno cerkvico se izdelujejo nove orgije. Primanjkuje pa še potrebnega denar ja. Za vse dobro vneta cezanjevska dekleta so priredila igro «Sv. Neža* in ves čisti dohodek tega gledišč-nega poskusa je bil obrnjen za nove orgije. — Občudovali smo, kako navdušeno so izvajala priprosta dekleta, ki so zdaj prvič nastopila, svoje uloge. Kostumi, ki so si jih pripravile mladenke same, so bili jako okusni in času, v katerem se vrši dejanje, primerni. Priprostega ljudstva je prišlo toliko, da je primanjkovalo prostora. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo igri, zlasti ker je gospod kapelan Ciuha prej raztolmačil kraj, čas in vse okolščine, v katerih se vrši dejanje. Marsikomu se je nehotč prikradla solza v oči, ko je moral gledati, kako se je ravnalo s svetnico Nežo. Kratko pa dobro: Igra «Sv. Neža* je v rajskih Cezanjevcih dobro vspela. Čast vam, navdušene mladenke! Hvala pa pred vsem gospej nadučiteljevi, ki je z ne majhnim trudom pripomogla, da se je igralo tako dobro 1 — Po igri so možje z velikim zanimanjem poslušali podučno predavanje potovalnega učitelja g. Rožmana iz Gradca. — Priprosti zabavi v gostilni Markovičevi je nas kratkočasila med drugim tudi šaljiva pošta. — Cezanjevčani, priredite kmalu zopet kako razvedrilo in nas povabite, da se veselimo med vami. Živeli! —r. Sv. Križ na Murskem polju. Važno poročilo imam za Vas, gospod urednik, ki se toliko zanimate za mladeniško gibanje; namreč poročilo o veselici mladeničev bralnega društva, katera je bila dne 14. septembra v Križevcih, v lepo okrašeni prostorni Zamudovi uti. Gledalcev je bilo, ki so se zopet udeležili veselice, prav mnogo, od blizu in daleč. Posamezne točke, kakor pozdrav, pesmi, slavnostni govor in dve igri: «Dr. Vseznal in njegov sluga* ter »Sanje*, so vse prav izborno uspele. Čast igralcem! — Fantje, dekleta! le pogumno naprej, združimo se in podpirajmo bralno društvo, da bomo vsestranski napredovali. Podpirajmo katoliško časopisje, naročimo si »Naš Dom*, razširjajmo ga, ker iz njega se lahko učimo, kako se nam je treba varovati sovražnikov, ki nas napadajo od vseh strani. — Kdor prebira »Naš Dom*, »Slov. Gospodarja*, izprevidi, da po drugod nastopajo tudi slovenska dekleta na odru, zato bi marsikateri želel, ko bi tudi naša narodna dekleta nastopila na oder in pokazala svojo spretnost. Sv. Peter pri Gornji Radgoni. V nobeni svojih številk hudobni »Štajerc« ne pusti čast. duhovščine pri miru. Tudi v 18. številki jo nesramno blati. Med drugim obrekuje naše duhovnike, da so oni bili dopisniki tistih člankov v »Našem Domu«, kjer so podpisana slovenska dekleta. Pa vedi »Štajerc«, da si se prav pošteno vrezal. Da, ko bi me slovenska dekleta bila naročena na umazanega »Štajerca«, potem bi že koga potrebovale, da bi za nas pisal članke, ker kaj pametnega in poštenega se iz njega nikdar ne bi naučile. Huje ko se bo »Štajerc* jezil in nas obrekoval, bolj se bomo me dekleta navduševala za milo domovino in v tem večjem številu pristopale k bralnemu društvu. »Štajerc« uči naše častite duhovnike, kako naj se podpisujejo. Toda izve naj, da slovenska dekleta imajo dovolj poguma, da se s svojim imenom podpišejo. Potem ne bo več dvomil, ali res te članke pišejo slovenska dekleta ali kdo drugi. Toliko za zdaj, ob drugi priliki pa več. V imenu vseh petrovskih narodnih deklet Antonija Kovačič, posest, hči. Iz Poljčan. »Štajerc« je podoben židu, ki si ga vrgel skozi ena vrata, a pri drugih zopet prileze k tebi. Laži, katere je prinesel pred kratkim iz naših Poljčan, v svoji zadnji številki zopet premleva. Prav debela laž je, da si je gosp. Gajšek mislil: »Kaj (!) sem iskal, to sem najdel, in boljša je ena zaušnica, kakor morda deset gorkih.« Zakaj g. Gajšek je po sod-nijski poti enemu dopisniku zasolil tako zaušnico, da si njo bo ta dolgo pomnil: za svoje pisanje v »Štajercu« bil je obsojen na 200 (dvesto) kron! Koliko »šnopsa« bi si bil lahko isti dopisnik privoščil za ta denar! Laž je nadalje, da bi bil »Naš Dom« v št. 16 trdil, da se g. župnik ni nič brigal za občinske volitve; ampak mi smo samo pribili resnico, da so bile volitve že pred skoraj pol letom, in da so se celo mirno in enoglasno izvršile. Laž je, da je g. župnik tudi po najslabših bajtah romal ter volilce zoper Nemce ščuval. Pooblaščeni smo izjaviti, da dobi lažnjivi dopisnik 100 kron nagrade, ako dokaže, da je g. župnik ščuval ob času volitev proti Nemcem ali nemškutarjem. Torej z nepobitnimi dokazi na dan! Znano nam je, da gospod župnik ne dela nobenega razločka med svojimi farani, in da Pr‘" jazno občuje ne samo s Slovenci, amp8^ tudi z Nemci, ki so mu gotovo stokrat ljubši, kakor kak izgubljen »šnopsarskP »Štajercijanec«, ki ne ve, ali je ptič ali Očividno ga grabi jeza, da na eni strani tukajšnje ljudstvo ne mara za »Štajerca*; in njegove lažnjive dopisnike, na drug1 strani pa najlepša zastopnost in mir vlada med tukajšnjimi duhovniki in poštenim* Nemci. Ko bi lažnjivi dopisnik »Štajerca* tako skrbno obdeloval svoje posestvO) kakor obdeluje g. župnik svoje vinograda* namesto da se vedno potika po »šnop«8' rijah«, bi ljudje ne sodili, da bode v krat' kih letih vse pognal po nenasitem svojem grlu. Slednjič izjavimo, da se nadalje D® bodemo več brigali za lažnjive dopis® zloglasne ptujske »krote«. Ondna nemščina. Iz Polzele nam pišejo: Gospod urednik! To pa to! N®* kaj takega pa še ne!! Vi ste gotovo uče*) mož, in znate kaj več, kak hruške peč' Pa stavim groš na goldinar, ako znat® to-le pravilno na slovensko prestaviti. Do* bil sera dopisnico v roke, na kateri stol* črno na belem dobesedno: »Aich! 2. 9 Warum? nicht antvort,, mirgeben? Od®r nicht Brief bekomen oder (veis) Ich schu*1 geschrieben firzen tage lang! Adio ..•••* Jelite, klasična nemščina, katere bi mord8 sam dr. Pommer ne umel. Tudi to pim**0 je sad nemške kulture, ki je nežno Pjs8' teljico obliznila. Žalibog, da se še nahajal® ljudje, ki, ako znajo nekoliko nemšk1'1 besed, se sramujejo slovensko pisati. A s svojo nevednostjo sami sebe osramoti0’ ter delajo svojim starišem največjo n®' čast. Dekleta in fantje slovenski! ^ab ni-li sram takih spačenih neumnosti P1' sati?! Kdor ne zna dobro nemški, bolj8® nič, da se Vam vsaj ljudje ne bodo sm®' jali. Saj je vendar naš slovenski jezik ta« lep, zakaj se ga ne poslužujete?! Hoč®1^ li biti v zasmeh vsem. Pišite torej s*°' vensko, ako hočete, da Vas bodo lju(1! spoštovali. — To vam svetuje slovenski mladenič Od Sv. Martina na Paki. Dr^ »Naš Dom«! Iz našega kraja pač i»a jj kedaj prineseš kakšnih novic, dopisov 8 kaj tacega. Zato sem se odločil pisati P8^ vrstic in ti poročati, kako je kaj ^ nami. Naznanjam ti, preljubi »Naš D®110^ da te tudi pri nas z veseljem sprejem8!?, in čitamo in to še v prav obilnem št®v' v . Samo naše bralno društvo dobi 16 i^'s vi tega prekoristnega lista. To bi moral* videt, kako v nedeljo v bralni sobi kom8^ čakajo možje in mladeniči, da dob'!0 roke »Naš Dom« ali pa »Slov. Gosp0°_ar' . Posebno mladeniči segajo po . ast ,4 Domu«. Kakor slišim, začela se j® J0® mladeniči živahna agitacija za t« Pri 1U.; i Ijeni list. Prav tako, vrli paški m*8®*®^1 ' Le tako naprej! Z branjem dobrih čaa nikov si boste pridobili potrebno omiko in znanost in tako boste postali iz dobrin krščanskih mladeničev vzorni krščans možje. Vi ste sedaj naš ponos in na va® stavimo upanje, da boste zvesto varova dve nam najdražji svetinji, namreč ve* in jezik naših očetov. Torej le pridno 8 naročujte in prebirajte »Naš Dom«, >D tudi drugim ga priporočajte, da si ga n8' t j-'očajo. Ako bi vsak mladenič pridno prebiral »Naš Dom« in se po tem ravnal, Potem bi bilo marsikaj drugače. Utihnilo bi divje ponočno vpitje, prenehalo pono-oevanje, pijančevanje, poboji itd. Izginil b* kmalu tudi »Štajerc«, kateri se je žali-b°g tudi pri nas ugnezdil. Sicer pa ho-6eiQ o tem drugokrat več poročati. Kaj Pa naša dekleta? Te se še pa žalibog ne Sanimajo mnogo za čitanje, posebno za ‘Naš Dom« se vse premalo brigajo. Vendar čast jim, da »Štajerca« sploh ne ma-raio. Kaj pa mislite, drugače pridne in PoStene Pačanke? Ali boste zaostale za ■anti? Poglejte v »Naš Dom«, kako pridno *e dekleta v njega poročajo o svojem delovanju! Ali hočete ve zaostajati? Ne, ^e?a pa že ne! Tudi ve morate pokazati, Jja vam bije v prsih srce za našo milo domovino. Naročajte si tudi ve »Naš Dom«, Pfidno ga prebirajte in se tako marsikaj baučite in izobrazite. Glejte, za borno konico na leto dobite toliko lepega be-ri'a. Ako ne veste, kako in kje si ga Izročiti, oglasite se pri organistu, ki vam bo z veseljem ustregel. Kako bi pač bilo P°tem lepo, ko bi se moglo reči: Poglejte Vrlo paške mladeniče in dekleta, kako so j-avedni, kako izobraženi in omikani! Ali . ‘ ne bilo to lepo ? Torej na noge, fantje 'b dekleta! Naročajte in razširjajte vrli ‘Nas Dom«, lažnjivega »Štajerca« pa v Prihodnjič hočem pa nekoliko za bSesi popraskati naročnike »Slovenske uši«, Posebno pa njene »apostole«, kajti zelo 80 potrebni. Na zdar! . Smrt mladeniča v tujini. Dne 16. t. m. v vojaški bolnišnici v Pulju umrl Ed-ard Ježovnik, edini sin občespoštovanega ^fodnjaka g. Vinko Ješovnika v Velenji. Morano umrli mladenič je bil kot vojak j f vojaških vajah doli v Istri. Dobil je Jjhžo, ki ga je v malo dnevih položila na /b’tvaški oder v nepopisno žalost blage ^bine. Naj v miru počiva v daljni tuji v Iz Otoka pri Bočni. Umrl je nagloma |, boči cd 16. do 17. t. m. pri Matevžu jjbpušar, Jožef Golob, zidarski mojster iz (jr.‘ža. Prav veselo je še delal v torek. 11 je obče znan kot eden najboljših de-^vcev. Zapušča udovo in nedorastlo hčerko, se je povsod kot vernega kristjana barodnjaka. Naj mu sveti večna luč! w deklicam Marijinih dražb! Shod ^brijinih dekliških družb celjske, novo-1 bovške in braslovške dekanije bo dne HgPblobra — t. j. v torek po rožnivenski V belii v Petrovčah ob vsakem s,_emenu. Isti dan se bo ondi bralo več sv. rnaš. ob 8 ^ -ias, a prvo glavno opravilo bo ^ 1; Pridigo bodo imeli cerkovški kaplan K°keli >n sv- mašo g. župnik Viio^i Miroslav Kukovič. Slovesno opra-g. cb 10 uri bodo pa imeli milostivi la Celjski Franc Ogradi. Shod bo tJo^Sbnizaeijo Marijinih družb velikega ^daien,a ter obeta biti res velikansk. Že 1 vlad °vito navdušenje. Pridite torej vrle ^bdo Vla<*a po nekaterih krajih med dekleti ^0' P^dit*3^6 m*a^en^e 'z omenjenih dekanij, božii 6 Jnno8°stevdno, da se pri Materi ^i v _ otrovčah z nova navdušimo za boj, sel6 'lemo v življenji. Pridite, pojoč ve-Pokl0P*mice> pridite, da se ondi skupno v‘^° ‘n Priporočimo nebeški kraljici! veselo svidenje! vnu D‘Ia- V Gradcu se nahaja na e hiše trta z 1191 grozdi. Pred leti je imela trta le 500 grozdov, a marljivemu vrtnarju se je posrečilo s skrbnostjo število grozdov tako pomnožiti. Grozdi so beli in izborne kakovosti. Naši štajerski mladeniči! Iz Škofje Loke na Kranjskem nam pišejo: Dovolite mi v vaš cenjeni list par vrstic. Ne morem si kaj, da bi vam, gospod urednik, ne sporočil in ne pohvalil vaših srčnih in za sveto vero in narod slovenski navdušenih mladeničev. Morda že veste, kje sem jih videl? V Ljubljani si mislite! Da! v Ljubljani, dne 7. in 8. septembra, na shodu slovenskih katoliških nepolitičnih društev. Pa so res srčni in navdušeni vaši mladeniči. Priprost kmečki mladenič pa si upa pred mnogoštevilnim ljudstvom tako srčno in navdušeno potegovati se za svoj zatirani slovenski narod — tega jaz ne bi verjel —. Ni pisal «Naš Dom» zastonj, da predavanja na Štajerskem rode obilno sadu. Da, dokler bo imela Štajerska tako navdušene mladeniče kakor sedaj, se pač sovražnik zastonj zaganja vanje. Zastonj ti, «Slov. Narod», izdaješ Slovence Nemcem in steguješ svoješ roke po njih šolah in grdiš njihove duhovne, zastonj «Rodoljub* pošilja svoje umazane predale na Štajersko, zastonj «Štajerc», ta narodni izdajalec, grdi kmečke fante in dekleta in blati njihova društva, zastonj se trudijo domači odpadniki vere in naroda, da bi vzeli vernim slovenskim Štajercem njihov jezik in sveto vero. Da, zastonj se trudijo njihovi sovražniki proti njim, dokler so tako navdušeni za vero in domovino svojo. In predragi mladeniči, tako tudi zanaprej, ne odjenjati in se vdati sovražniku, ampak boriti se naprej in zmaga mora biti vaša. Lep vzgled nam dajate, kako se moramo združevati v društvih. Bog daj, da bi se tudi pri nas v tem oziru kaj zboljšalo! In sedaj dragi mladeniči, vas vprašam, od kod to navdušenje za sveto stvar ? Od kod toliko vaših društev in mladeniških zvez? Kdo je vas navdušil za to? Ali ne vaši duhovni?! Da, po duhovnih je prišlo vse to. In kdo je nas najbolj navduševal v Ljubljani? Ali ne ravno duhovni? Da! da! da rečemo po besedah «Slov. Naroda» «farji*, oni, o katerih pravi, da bi radi, da bi bilo naše ljudstvo neumno in zabito — kar bi pa sam najrajši videl, da bi lahko še nadalje sleparil. Zato rečem, prav je govoril oni delavec iz Vevč, ki je rekel «da delavec nima med izobraženimi in visokimi stanovi nobenega prijatelja kot duhovnika, vse ga zaničuje in po strani gleda, le duhovnik ne, on mu je prijatelj v sreči in nesreči.* In tako dragi mladeniči končam svoje vrstice, saj vem, da bo gospod urednik že hud, ker zmiraj pravi: le kratko, le kratko in pa ker je nas Kranjce že enkrat krenil, češ bodite doma, imate tam vrlega »Domoljuba*, katerega se držite! — Torej še enkrat prisrčno mi bodite pozdravljeni sinovi zelene Štajerske, dokler se zopet ne vidimo v Slovenskih goricah. Z mladeniškim pozdravom Matej Vidmar. Iz velikovške okolice. Da so koroške šole slabe za našo slovensko mladino in jej prinašajo le malo, ali skoraj nič koristi, bo nam vsakdo pritrdil. Pisec teh vrst je pred kratkim govoril z učiteljem, ki je nasprotnik Slovencev. O naših šolah rekel je učitelj, da je to največja neumnost in potrata zlatega časa mladih let, če mo- rajo otroci hoditi v šole, v katerih se poučuje vse nemško in kjer leta trgajo hlače zastonj, nauče pa se bore malo. To toraj spoznavajo že nasprotniki, najbolj pa spoznavajo in občutijo to slabo stran naši stariši sami. Poglejmo si velikovško šolo, kateri pa nikakor nočemo jemati dobrega imena. V njo zahaja mnogo slovenskih otrok, ker je okolica Velikovec všolana. Uspehi kažejo, da se otroci nauče vse drugega, samo tistega ne, kar bi nam treba bilo. Krščanskega nauka se ne nauče skoraj nič, ker ne razumejo kateheta, kateri mora na nemški šoli poučevati seveda nemško. Od mestnih sprijenih paglavcev se nauče ničvrednih in škodljivih neumnosti, in otrok, ki je bil doma še priden in ubogljiv, se v mestu popači in ko iz šole izstopi je dostikrat celo izprijen in popačen. Vzgledov vam morem našteti dovolj. — Toda kaj bi tožili in svetu odkrivali rane svojega ljudstva, dajmo mu rajši dober svet. Slovenski stariši velikovške okolice, če še imate kaj srca za srečo svoje mladine, ubogajte in dajte svoje otroke v našo pravo krščansko šolo v Št. Rupertu. Vprašajte tiste, ki imajo že tam svoje otroke, če jim je žal, da so jih dali v Šent Rupert; prepričan sem, da vam porečejo, da jim ni žal. V Šent-rupertski šoli se zraven poštenosti in drugih potrebnih reči nauče dovolj tudi nemščine, posebno še sedaj, ko se šola razširi in se napravi še zraven četrti razred. Storite toraj, ki berete ta le dober naš nasvet, dne 15. oktobra svojo krščansko dolžnost, poučite tudi druge naj storijo enako; plačati za svojega otroka v šentrupertski šoli ni treba beliča. Tisti, ki bi trdil in vas hujskal drugače, se vara laže. Gotovo veselo in koristno bode za vse, če 15. oktobra kolikor mogoče dosti otrok iz velikovške okolice začne hoditi v šentrupertsko izvrstno šolo. Škocijan na Koroškem. Ciril in Metodova podružnica za Škocijan in okolico priredi dne 5. oktobra torej na rožen-vensko nedeljo papeževo jubilejno slavnost. Predpoldan se opravi cerkvena slovesnost s pridigo na Šentjurski gori, popoldan pa je zborovanje pri Majerju v Skocijanu. Ob enem napravi podružnica svoj letni občni zbor. Obljubil je priti govorit izvrsten govornik, ki nam pove marsikaj zlatega in koristnega za našega kmeta. Da nam zraven ne bode dolg čas, za to bodo že skrbeli naši mladeniči-pevci in potem dobro znani tamburaši iz Celovca. In primahal jo bode čez Vrhe »reberški Ožbej« prinesel bode seboj različne farbe, da po Škocijanu farba prav pošteno. Torej vrlo kmečko ljudstvo, pridi na roženvensko nedeljo od blizu in daleč v velikem številu v slovenski Škocijan. Na veselo svidenje! S Koroškega. Kakor bode mogoče znano bralcem »Našega Doma«, je koroški deželni zbor letos razpuščen; torej se vršijo zopet nove volitve, ki bodo najbrž koncem oktobra. Tokrat bodo volitve že direktne, to se pravi, da ne volimo najprej volilnih mož, ki potem volijo poslance, temveč vsak, ki ima pravico voliti, bode od sedaj naprej volil naravnost poslanca, kakor je navada po mestih. Potem volimo tajno po zaprtih lističih, katere do-pošlje vsaki občini okrajno glavarstvo. Na ta način drug za drugega ne bode vedel, koga da je volil; radi tega pri prihodnjih volitvah ne bode več tistega na- silstva in hrupa, kakor je po nekaterih krajih bila navada. Ljudje, ki so dosedaj bili odvisni od bogatejših in dostikrat bili primorani voliti proti svojemu prepričanju, pri prihodnjih volitvah lahko volijo popolnoma po svoji volji. Vse to je prav in bode boljše za našo krščansko sveto stvar. Odločno pa moramo obsojati liberalno večino v deželnem zboru, ker je tako krivično razdelila volilne okraje. Ce bi volili na primer kmetje slovenskega dela dežele sami za se po nekaterih krajih in ne skupaj z liberalnimi volilci nemških okrajev, bi veseli bili nove volilne postave, sedaj pa je ne moremo z veseljem pozdraviti. Ce bi dali nižjemu ljudstvu, tistemu stanu, ki plača največ davkov, namreč kmetu več volilne pravice, bi si katoličani, če tudi so krivično razdeljeni volilni okraji, vendar priborili kakih deset poslancev. Poglejmo, kje je pravica! Veleposestnikov, večinoma nemških liberalnih grofov, ki imajo svoja posestva zapisana v takoimenovani deželni deski, je 113 in ti volijo 10 reci deset zastopnikov, obrtna zbornica, ki šteje 25 volilcev, pa voli 3 poslance. Torej pri veleposestnikih voli 11 ali 12 volilcev že enega poslanca, pri obrtni zbornici pa pride na sedem in osem volilcev že en poslanec. Na tisoče kmečkih volilcev, katerih je skoraj v vsaki občini nad 300, pa sme voliti vse skupaj samo 14 poslancev. In če bi tudi vsi ti edini bili, so oni vendar v manjšini, ker še imajo drugi stanovi večino proti kmečkemu, to pa radi tega, ker se jim pridruži še devet poslancev, katere volijo koroška mesta in trgi za se. Prej je bilo deželnih poslancev vseh skupaj 36, sedaj jih bode 43. Namesto, da bi vzeli veleposestnikom nekaj poslancev (po davku računjeno zaslužijo samo dva) so mestom in veleposestnikom pustili, kar so dosedaj imeli. Mestom, katerim gre samo 5 poslancev, ne pa devet, so Sedali enega. »Gnadljivo« so tudi kmetom dali še enega več in še poleg ustanovili novo četrto kurijo, ki naj voli 4 poslance. Po pravici bi morale kmečke občine voliti 29 poslancev, ne pa samo 15. To naj bi bila potem pravica. Pa nič ne de; če nas dosedaj na Koroškem niso odnesli, odsedaj še nas bodo tem manj. Pravica, ki zmaguje sicer počasi, pa vendar gotovo, zmagala bode glede volitev tudi na Koroškem. Liberalne trdnjave pokajo, se goljufi z njih ven vlečejo. Slovenski volilci! o pravem času se seznanite z volitvami; ko pa pride čas volitev, stojte kakor skala in ne dajte se zapeljati od liberalnih protiverskih hujskačev. Vsaka občina bode volilni kraj, torej volilcem ne bode treba hoditi volit v mesto, temveč volite poslanca že doma. Dal Bog, da bi se skoraj določili poslanci, pravi možje, katerim ljudstvo zaupa, in jim rado odda svoje glasove. Tem poslancem oddajte potem svoje glasove, nihče ne sme ostati doma. Voliti pošteno in krščansko je dandanes dolžnost vsakega kristjana. Kakšni so poslanci, takšne so postave. Krčanje na Koroškem. Preljubi »Naš Dom«! Sprejmi tudi od nas krčanskih mladeničev prisrčen pozdrav! Iz drugih župnij vedno poročaš, kako veselo napredujejo mladeniči in dekleta. Mi ne zaostajamo za njimi, ampak si pridno naročujemo tebe našega junaka. In še bolj se oklenimo, dekleta in mladeniči, vrlega »Našega Doma«, da se nam ne bo treba nikdar sramovati pred dekleti in mlade- niči v drugih krajih. Krčanski mladenič. Vlak povozil. Med Krivo Vrbo in Pričico je vlak dne 12. septembra povozil nekega kmeta. Kmet je hotel uloviti kravo, ki mu je ušla, tekel je po tiru in ni zapazil vlaka, ki ga je na mestu usmrtil. Ponesrečeni je 55 letni najemnik Josip Krainer. # * * Samomor vojaka. Ko se je vračal parobrod »Habsburg«, na katerem so se vozili nazaj v Trst vojaki 97. pešpolka, ki so se v puljski okolici udeležili vojaških vaj, ustrelil se je med potjo neki vojak Iskra z Reke. Ta vojak bi imel iti po dokončanih vajah domov. Pregrešil se je pa nasproti nekemu podčastniku s tem, da mu ni izkazal potrebne pokorščine. Ta pa ga je ovadil stotniku, na kar ga je stotnik okregal in mu žugal s posledicami te vojaške nepokorščine. To je vojaka tako užaldo, da je šel pod krov parobroda in se tam ustrelil. — Zadnji hip pa smo izvedeli, da se je Iskra ustrelil, ker bi se imel zagovarjati zaradi razžaljenja Nj. Veličanstva. Po čem poznaš, da bo v kratkem dež ? Neki star mož mi je rekel neko jutro, ko ni bilo videti nikjer najmanjšega oblačka: »Pazite, v kratkem času bo dež.« Ker mi je že večkrat vspešno prorokova! spremembo lepega vremena, vprašal sem ga, kako ve on to? »Poznam na luni«, odgovoril mi je. Ker se mi je zdel ta odgovor dober,vprašal sem ga nadalje: »Kako pa po-zn?.te to na luni?« Odgovoril mi je: »Lunin srp ima dva konca, enega proti jugu, drugega nasprotno. Kadar zapazite, da je južna stran srpa širša, bodite gotov, da bo v kratkem dež.« Ce kdo ne veruje, pa naj se prepriča!« Živa kača v želodcu! Neki Boschero v Trevizu je čutil že dolgo časa slabosti v želodcu in ni mu pomagalo nobeno zdravilo. Te dni pa se mu izvije h kratu 50 cm dolga kača iz grla, katero je nosil že več časa v želodcu. 76 letni sin — umoril 112 letnega očeta. V Demsaffu v Algiru je 76 letni sin ustrelil svojega 112 letnega očeta, ker ni hotel izročiti imetja svojim sinovom, katerih najmlajši šteje 65 let. Kako so Židje varali svoj Talmud („sveto pišmo“) V petrograjski »Novoje Vrernja« pripoveduje neki popotnik zanimivo povest o judih, ki so goljufali sv. pismo. V istem vozu se je vozilo tudi nekaj ušivih judov, ki širijo svoj česnov duh po celi Rusiji. Bila je ravno sobota. Ti krivonosi sopotniki pa so se med celo vožnjo gugali na svojih sedežih semtertja, da je bilo videt', kakor bi so vozili na kaki ladiji. Ko popotnik vpraša sprevodnika, zakaj se ti ljudje gugajo, mu odgovori: »To so judje, kateri bi se po predpisih Talmuda ne smeli v soboto, ki je njih praznik, voziti po želez-znici, marveč samo na ladiji. Da goljufajo svoj Talmud, ima vsaki jud pod seboj steklenico z vodo, na kateri se guglje, kakor bi se vozil na ladiji.« — Tako judje celo goljufajo svoje sveto pismo, je li čudno, ako tudi goljufajo ljudi? Osemdeseti krat obsojen v prisilno delavnico je bil Austin O’Malia v Clevelandu. Istega dne je bil aretovan radi pijanosti in policijski sodnik mu je prisodil 30 dnij v prisilni delavnici in pla- ćanje stroškov. Gotovo so ga tam z ve-likim veseljem sprejeli. Italijanski ogleduhi. Dve italijanski ladiji sta se v Pulju sumljivo bližali trdnjavi in avstrijskemu ladijevju. Avstrijska policija ju je preiskala in našla fotogrš' fični aparat. Italijanske ogleduhe so najprej zaprli, potem pa izpustili. 22 otrok. V Minneapoliju živita bogata posestnika imenom Šandrov, ki nisi® imela nič otrok. Te dni je nakrat pričel0 kričati v njihovi hiši 22 otroških gr’-Ljudje so se začudeno izpraševali, kaj 1° pomeni. Zakonska sta to kmalu pojasnite Šla sta v sirotišnico in vzela za svoje 22 otrok, katere hočeta vzgojiti. Mnog0 takih! Punt premagan z vodo. V Spoletu so se spuntali kaznjenci. Ker jih nis° mogli pomiriti na lep način, poklicali s° ognjegasce, ki so začeli vanje vodo ver pati iz brizgalnic in so jih s tem tudi premagali. , Tudi vzrok. A: Zakaj si pa odseka' rep svojemu psičku? B: Ker ta pasi8 pošast vedno tako prijazno mahlja z repotei kadar pride eksekutor. . Vspešno sredstvo. I: Ali si že ču'< da se je Klepetuljeva Ivanka zastrupite' V: Tako — prav je — gotovo se je ugr'2' nila v — jezik. Ali ni res? Tisti zakonec, ki je dovoljen s svojo soprogo, je čudak; tak soproge, ki bi bila zadovoljna s svoj'111 možem — pa sploh ni. • Siromak. Glas iz sosedne sobe: sto maljon hu......, kako dolgo bodete ropotali po sobi predno greste v postelj f Natrkan sosed: »I-i, s-saj že p-pol iš-čem po-postelj, pa-pa jo ne mo mor® na najti!« . Grozodejstva divjakov na Sal8g monovem otočju. Parnik »Rio Loe*> katerim so se peljali delavci na Sateni novo otočje, je dospel v Bribone s s 0 Tonnra; caKau spremilo krošnjarja do zapora i * - pred hišo m so slišali vpi« » č0ž ► Morilec, kaj sem ti štorij ^ bil po vsem životu ranien in zatekel, « je k zdravniku, ki mu 1« rekel, da bo bolečine kmalu ponehale m so res, ' krošnjar je v par urah umrl. Karabiu®11 Ministrant zgorel. V nemškem Lan^i bergu jo cerkveni strežaj Franc Shari vte adilnico, bi razvnel oglje. Vihtel je po-j>0ao z gorečim ogljem preko glave, pri etn pa se je posoda zadela ob gorečo Petrolejsko svetilko. Petrolej se je razlil a niinistranta, plamen oglja je prižel s Petrolejem v dotiko in hitro je bil mini-rant ves v ognju. Deček je umrl na °Peklinah. . Z grozdjem se je zastrnpil na Du- .naju sinček gostilničarja Spannagla. Jedel 'e namreč še nezrele jagode, kojih se je ^držala bakrena galica, s katero so grozdje ^r°pili zoper peronospero. In otrok je snolel za ostrupljenjem krvi. Zdravnik je PriSel, a dečka ni mogel več rešiti. Umrl *e sinček še isti večer. Gospoda tovariša. Skoraj neverojetno je, da se dvojica rravih tovarišev, ki poslujeta v jednem in stem uradu, črtita iz dna Svoje duše celo 'oljenje, ne spregovorivSi besedice med enoj. Kadar pride pogovor na kaj tacega, asrat se vedno spominjam dveh knjigo-0dij, ki sta poslovala nad deset let v nekem bančnem zavodu pri jedni in isti Pralni mizi, obrnjena drug proti drugemu, /jn da bi bila kdaj spregovorila besedice ?ed seboj. Muho so zvali prvega in Bolho rngega. Muha je bil kmečkega rodu nekje 2 Dolenjskega, Bolha je bil meščan; prvi y bil neoženjen in zahajal v različne ,,r°ge; drugi je bil oženjen, jako občutje narave in gledal veliko na vnanjosl. sta se ta dva prvikrat videla, stisnila .la si roke in v tem trenutku sta vedela, 7 se ne moreta trpeti. Muha si je mislil: *A)pern in nepriljuden človek*, Bolha pa: tem kmetom, nerodnim, da bi občeval ^ nikdar!* Poklonila sta se drug drugemu, dšla vsak na svoj prostor in molčala. slekom enega tedna sta se vsak dan pri-.edsi v urad pozdravljala z «dober juter!* ^ ‘dobro jutro I* potem pa nič več, ker ‘bar med njima se je bil že pojavil. Kar ®kega večera je bilo izbruhnilo. Slišati v bilo dvoje glasov, eden glasnejši od J^gega in skuSaje prevpili drug drugega, Jjen votel in globok bas, kakor bi govo-iz kakega praznega soda, drugi prav j^bek in mil tenorček, ki je bil ves poln sPič astih besedij. j Od onega nesrečnega in usodepolnega j®6) ki je bil zapisan v oblakih in se je > 0ral vsaki čas pojaviti, se je bila pri- Cela j - vojska. Mislila in ugibala sta noč in ^n, kako si bodeta nagajala in si grenila r"8 drugemu življenje, ie M a^° n' Pr- Dolha dobro vedel, da p Muhi zelo rado vroče in da ni prenašal to^Uce vročine v uradu. Kadar je kazal Muh er Cez Petnai8t stopinj, se je dvignil lle na raz svojega sedeža in odprl okna, vprašaje, če je komu prav ali ne. bal ^asPr°tno je Bolho vedno zeblo in Tak8^ Vsabe sapice, vsakega prepiha. je g0!’ bo je odprl Muha okna, pozvonil pret ° ba slugi in mu zapovedal jih za-je Pri tem je pa muzaje se gledal svo-ip Sovražnika, ki je sedel njemu nasproti ra5 es r(ieč, kakor kuhan rak, zrl v svoje ‘b n^h ’ P?t' mu ie ^ curkoma po obrazu bbarnat- ^ Preve6 zakurjen ‘b ž!!n^ai se ie Z0Pet na dru8 iabo prijeten Puldno' a in način maščeval. Vsako do-8vo-,h 0^u enai»te ure izvlekel je 8° bili'*1 žeP°v po več zavojev, v katerih razna jedila, kakor: Sunka, razno- vrstne klobase in druge take stvari, ki razširjajo jako prijetno vonjavo, da so se Bolhi kar sline cedile po ustih Vseh teh jestvin je bila pa tolika obilica, da bi zadostovala za celo družino, pa Muha je vse sam glasno cmokaje pojedel in pohrustal, ne da bi komu kaj ponudil. Samo časih je pogledal svojega suhega nasprotnika, ki si kaj takega ni mogel privoščiti kot oče četverih nedoraslih otrok. Seveda je Bolho ta požeruh grozno jezil, da je kar barve spreminjal. In vselej, kadar je Muha pojedel vse do zadnje drobtinice, se je zadovoljno pogladil po svojem precej obširnem trebuščku, se obrnil proti kakemu drugemu tovarišu in mu rekel: »Danes je bilo pa nekoliko premalo, veselim se že na kosilo, kajti za danes opoldan sem naročil v hotelu: rakovo juho, pečeno teletino, belo meso od ku-retine z grahovo polivko in poleg tega še močnato jed, seveda je tudi umevno, da pijače ne bo manjkalo na mizo za poplakniti grlo.* «Da bi ti trebuh razneslo*, mislil si je vselej takrat »ljubi* tovariš. Bolha se je pa osvetil zopet na drug način. Imel je neke vrste natezalnico za živce in to je bil pivnik, katerega je krepko drgnil z roko, da je Muho kar spreletaval mraz in Ščegetalo ga je po živcih, kakor bi lezli po njih mravljinci. Vsake tri minute je Bolha to ponavljal in dasiravno se je trudd Muha prikriti, da ga to počenjanje ne vznemirja in še sam začel drgniti z roko po svojem pivniku, vendar je Bolha dobro vedel, da mu je to neprijetno in vselej opazil, kako se je ugriznil v spodnjo ustnico. Tako in enako sta si nagajala obadva odrastla in velika otroka leto za letom in sicer toliko časa, da je priSel oni usode-polni trenutek, ko se je ubil vrč pri pre-govorskem vodnjaku. To se je pa tako-le zgodilo: Bolha je postal sčasoma zelo natančen in pedanten človek, ki je strogo pazil na red. Nikakor ni mogel trpeti, če je kdo izmed drugih uslužbencev metal papirje po tleh in tako se je počasi navadil, da je mehanično pobral vsak papirček, ki je ležal po potu in ga vtaknil v žep. Muha, kateri ni prezrl to najnovejSo slabost tovariša, je razmetaval papirčke okoli sebe kar po cele pesti. Bolha je seveda opazil, da meče njegov tovariš nalašč papirčke po tleh, zato se ni nič zmenil za nje. To je pa zopet jezilo Muho in ugibal je, kako bi speljal Bolho na led. Nekega lepega dne je pa vendar dozorel načrt v njegovi glavi. Muha je priSel isto popoldne prej kakor navadno v urad, tudi Se nikogar ni bilo tamkaj. Šel je k omari, kjer so bile shranjene uradne suknje tovarišev, vzel je iz nje Bolhovo suknjo in prerezal z nožem tisti žep, v katerega je navadno shranjeval papirčke. Potem je Se napolnil žep do vrha s papirčki, obesil suknjo na prejšnji prostor in se veselil svojega čina, kakor cigan, ki je dobil velik kos belega kruha. Čudne misli so mu rojile po glavi, kakor kakemu Indijancu, ki je zalotil kak imeniten skalp, ko se je vsedel na prežo, kajti že se je bal, da Bolhe to popoldne ne bo v urad. Bolha je pa priSel točno, kakor navadno, ob treh in oblekel uradno suknjo, ne da bi kaj slutil. Stvar pa ni Sla popolnoma po volji Muhe, kajti že trije papirčki so padli skozi prerezan žep na tla in še nobenega drugih tovarišev ni bilo navzočih. Zelo lahko bi se prigodiio, da Bolha zagleda papirčke na tleh in potem bi bil lahko sumničil Muho, da mu je ta to napravil. Sreča je bila, da je imel Bolha mnogo posla in ni imel časa se ozirati okoli. Poldruga ura je skoraj potekla, predno se je dvignil Bolha raz svojega sedeža in šel po uradu. Takoj je pobral one tri papirčke in jih, nič hudega sluteč, vtaknil v žep. Po isti poti nazaj prišedši se je zopet spodtaknil nad papirčki, ki so mu prej odpadli skozi luknjo in jih pobral, seveda je pri tem stresel zopet nekoliko papirčkov. Ko je pa napravil še enkrat isto pot, in zopet zagledal papirčke na tleh, se mu je tako zdelo, da napravlja to nekdo nalašč. Z nagrbančenim čelom in jeznimi pogledi je meril najbližje tovariše, katere je smatral krivcem, pa od teh se ni nihče zmenil, ker vsak je bil zavarovan v svoje račune. Naprej grede se nakrat obrne in zapazi, da leži takoj za njegovim hrbtom nekoliko papirčkov, katerih prej ni bilo. To je bilo za Bolho preveč, tako se norčevati iz njega, tako nagajati gospodu knjigovodji. To ni nihče drugi storil kakor tisti, ki je bil najbližji in to je bil pomožni uradnik Debevec. Na tega je zvrnil Bolha ves svoj srd in zakričal nad njim: »Kaj, Vi se drznete mene zasmehovati!?* Toda Debevec, jako miren človek, ga je malo debelo pogledal, zmajal s svojo kodrasto glavo in sešteval Številke, ne vprašaje, kaj se je pravzaprav zgodilo. »Ali ste me razumeli?* vpije Bolha zopet nad njim. »Pet in osem je trinajst, devetnajst, petindvajset, trideset*, je mrmral Debevec naprej in se ni pustil motiti na noben način. »Ali mi bodete odgovorili?* kričal je Bolha ves razjarjen, »takoj grem po gospoda ravnatelja 1» Škodoželjno hihitanje je bilo slišati od pisalne mize, kjer je sedel Muha, med tem je pa že dirjal Bolha proti vratom, iste odprl, jih za seboj zaloputnil, da se je vse potreslo in tekel po stopnjicah navzdol. Drugi ravnatelj ni bil poseben prijatelj takih stvarij, vendar se je podal s knjigovodjo v uradniške prostore in tjakaj pri-SedSi jako resnega obraza oštel osobje: »Gospoda moja, jako obžalujem, da se dogajajo take reči v uradu med odrast-limi; boljše bi bilo, da se Vas pošlje v ljudsko šolo.* Vse osobje se je dvignilo raz sedežev in poslušalo. »Kaj se je zgodilo, gospod knjigovodja; kako je bila stvar?* vprašal je ravnatelj Bolho. »Stvar je bila taka*, začel je Bolha, »stal sem na tem prostoru, kakor stojim sedaj. Noben papirček ni ležal na tleh, kakor sedaj, moja častna beseda. In sedaj*, nadaljeval je Bolha, koraraje naprej, da bi boljše predočil sramotni čin, »ko sem tako korakal naprej, sem se nakrat obrnil, ravno tukaj*, se obrne, »in vidite...* Naprej ni mogel govoriti, kar naenkrat je utihnil. Stal je kakor pribit in okamenel, usta odprta na stežaj in zijal na pet papirčkov, ki so ležali med njim in ravnateljem. Bolj pametnega in resnega obraza Se ni bil nikdar napravil v svojem življenju ne prej ne pozneje, kakor ravno ta trenutek. Pa to ni trajalo dolgo, kajti vse osobje se je pričelo krohotati na ves glas, tudi ravnatelj je pomagal. Pa ta veselost osobja ni pomanjšala jeze Bolhe, Se bolj se je razsrdil, ko je segel z roko v žep, iz katerega je izvlekel polno pest papirčkov. Takoj se mu je zasvetilo v glavi, treba je bilo samo pogledati obraz tovariša Muhe, njegove majhne, poredne oči, ki so tako Škodoželjno zrle izpod obrvij; na pol slep bi moral biti Bolha, če ne bi tega opazil. Bolha se ni mogel več vzdržavati, napravil je par korakov do tovariša Muhe in mu vrgel celo pest papirčkov v obraz. Seveda se je Sele sedaj začel pravcati prepir, ker Muha je trdil, da je Bolha toliko časa spravljal papirčke v žep, da se je ta vsled prevelike teže in napetosti sam pretrgal. Bolhi so se kar vidno ježili lasje, ker ni imel dokazov, da mu je to napravil Muha. Ravnatelj je takoj videl, da mora ločiti ta dva petelina, kar se je tudi zgodilo, ker drugače bi bilo morda prišlo Se do prelivanja krvi. Ko sta bila ločena in je bil prestavljen Bolha v drug oddelek, režal se je Muha, Bolha je pa tako kislo skremžil obraz, kakor bi bil ravnokar požrl liter jesiha z žolčem. In jeza med njima se Se ni polegla in traja Se naprej, če že nista umrla «Moskito». Lepa zidana hiša, z veliko kletjo, kuhinjo, hlevi za svinje in govedo, velik vrt s trtami in sadnim drevjem, sposobno za vsakovrstni obrt in za penzijoniste je ne daleč od Maribora po ceni na prodaj. Kje ? pove upravništvo lista. 22 2—1 Pozor! kmetovalci! Kdor ima kaj prodati, bodisi sadje, vino in druge pridelke, naj se obrne na Franca Niederl, Špediterja, p. Leoben. Uraduje se slovensko! 21 2—2 Za izdelovali je diplom za častne občane po primerno nizki ceni se priporoča Tiskarna sy. Cirila v Mariboru. Jožef Ullaga, trgovina z mannfaitnrnii Magom v Maritrt Tegetthoff-ova ulica. priporoča svojo veliko in raznovrstfl0 zalogo manufakturnega blaga, platn8 in sukna, posebno lepo izbirko s uku8 za možke in ženske obleke po naj' nižji ceni, ter odeje in perilo lastneg8 izdelka. 13 26—12 V Marijinem Celju. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je im® v Marijinem Celju, dr. Anton Medvedi c. kr. profesor v Mariboru. Knjiga obsega 173 strani v 8°. Cena je 60 vin., po pošti 70 vin Razpošilja se samo proti predplačil8’ denar se tudi lahko pošlje v znamkah. Dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru- KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sy. Cirila v Mariboru. Pozor! na nakup za zimo! 51 Ne konkurzno blago, ampak vedno svežo blago prodaji Matija Stergar v Mariboru Matija Stergar v Maribora gosposke ulice št. II gosposke ulice št. II nasproti IVlartincn nasproti Martinca Pristni flanel-barhet v vsehlbarvah meter po 25 kr. Sukno za možke obleke . mtr. po gld. — 63 do — 85 Molinos za rjuhe 140 cm široko . mtr. po gld. —•40 » Kranjski loden gladek in progast. » » » 1 — » 125 Pristno platno za rjuhe 160 cm Pristno brnsko sukno za možke . > 180 * 2-80 široko T> » » — t»t> do (Ceig) za hlače, dvojne Sirokosti » » » - 55 » —-68 Spodnje hlače iz barhenta. komad » » — 40 » Različna sukna za obleke dvojne » » > gradina . » » » —'35 » Sirokosti » » » —18 » —-25 Srajce iz Oksforda .... » » » —•58 » More-sukno, čista volna . » * » —40 » —-60 Jegrove srajce » » » — 45 » Crn kažmir » » * —40 » - 60 Bele srajce likane .... » » » — 89 > » atlas 140 cm širok za pred- Odeje » » 2 — pašnike . » » » - 50 » —-75 Koce za konje » » » — 90 » Črno sukno za obleko 120cm široko » —-48 » —-60 Slamnjak Širok * » » — 85 » Platno za matrace » » > —40 > —65 Spleteni robci » — 55 » Silon » » » -15 » —30 Veliki robci za ogrnilev . » » » 120 * Damast-gradl » » » - 24 » —35 Kašnec robci » » » —'45 » Oksiort » » » —16 » — 20 Šali » » » —'55 » Belo platno » —12 » —20 Moderci » » — 50 Platneni robci, 1 ducat . » » 1- » 150 Nogavice za zimo .... » » » —16 » Robci za otroke, komad . » » -04 Rokavice » » » — 20 » Platno za posteljske oprave 120 cm i Obrisalke » » — 18 » Široko » » » -32 » —-38 __.60 ^.40 V' V' X' _80 23 3—1 Moder in beli barhet 70 o»§ širok meter 20 kr. IFoclši-vi po cenalil Vsako naročilo se odpošlje točno in hitro po postnem povzetju. Vzorci se zavoljo pomanjkanja časa ne pošiljajo. K obilnemu nakupu vabi uljudno W»j»teli in nložnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik: Edv. Jonas. Tisk tiskarne sv. Ciril**