P. b. b.
Posamezni izvod 1.30 lil., mesečna naročnl na 5 h!ia)a v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt
šilingov.
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfacb 124.
Letnik XV.
Celovec, petek, 8. julij 1960
Štev. 28 (947)
Obisk Nikite Hruščeva v Avstriji
7.a danes popoldne je določen odhod predsednika sovjetske vlade Hruščeva in njegovega spremstva. S tem se bo zaključil državniški obisk, ki je bil poln drobnih presenečenj in je vzbudil med avstrijskim prebivalstvom mnogo več zanimanja, kakor je to ljubo gotovim krogom, ki so precej neokusno pozivali, naj ljudje raje molijo kot pa pozdravljajo „vrhovnega poglavarja brezbožnega komunizma“. Kljub takim pozivom se je namreč povsodt kjer so se na krožni vožnji po Avstriji ustavili sovjetski gostje, zbralo veliko število prebivalstva, posebno lepi sprejemi pa so bili na Koroškem in za zaključek v Grazu. Če pa govorimo o presenečenjih, potem mislimo zlasti na številne drobne dogodke med obiskom, pri katerih se je Hruščev izkazal kot človek zdravega humorja in nenavadne odrezavosti ter se je v vsaki situaciji znašel na način, ki ga zelo redko sre ■ čarno pri oficielnih državniških obiskih.
Državniški obiski gotovo ne služijo samo vljudnosti in določenim formalnostim, marveč imajo tudi konkretne namene. Tako se v zvezi z obiskom Hruščeva v Avstriji v prvi vrsti poudarjajo gospodarska vprašanja in je značilno, da je bilo pri vseh oficielnih sprejemih in ogledih širom države vedno v ospredju gospodarstvo. Hruščev je sicer govoril tudi o razorožitvi, o dobrih odnosih med državami ter o nevtralnosti Avstrije (ki jo — kakor je poudaril — ogrožajo ameriške raketne baze na Južnem Tirolskem ter agresivna velikonemška politika Zahodne Nemčije!), vendar je ob vsaki priložnosti načel tudi vprašanje gospodarskega sodelovanja in združevanja, konkretno v avstrijskem primeru pa govoril o potrebi po razširitvi gospodarskega sodelo-vanja s Sovjetsko zvezo. V tem smislu tudi tolmačijo dejstvo, da je predčasno za-
ključil krožno vožnjo po zveznih deželah ter se že v noči od srede na četrtek vrnil na Dunaj, kjer so se nadaljevala pogajanja med predstavniki avstrijske in sovjetske vlade.
Kakor že omenjeno, je bil sprejem sovjetskih gostov posebno prisrčen na Koroškem. Tako se je na primer v sredo opoldne zbralo na celovškem Novem trgu mnogo tisočev ljudi in so imeli varnostni organi, ki so jim priskočili na pomoč tovariši iz raznih avstrijskih mest, precej truda, da so vsaj za silo utrli prosto pot gostom iz Sovjetske zveze,
ki jih je na vsej vožnji spremljal tudi kancler Raab. Smešno zveni pisanje nekaterih listov, češ da je bil sprejem v Celovcu izključno ..komunistična družinska zadeva", kajti toliko komunistov verjetno cela Koroška ne zmore in je bilo v množici opaziti tudi precej takih, ki so prišli iz prepričanja, da s strankarsko-političnim hujskanjem ni mogoče ustvarjati zbližanja med narodi. Navzočih je bilo tudi lepo število koroških Slovencev in so se slovenski transparenti ter slovenski klici „Živel Hruščev' in „Mir in bratstvo" harmonično vključili v pozdrav, ki ga je deželno glavno mesto priredile Hruščevu in njegovemu spremstvu pred celovškim zmajem.
Oticielni sprejem je bil v hotelu Moser-Verdino, kjer je deželni glavar (ki se je po pisanju tiska pri prvem pozdravu v Mall-nitzu med razgovorom s Hruščevom poslu-žil tudi slovenskega jezika) v svojem nagovoru poudaril posebno vlogo Koroške kot mostu med Vzhodom in Zahodom ter Jugom in Severom. Ko je v imenu deželne vlade
podarii Hruščevu lovsko puško — izdelek boroveljskih puškarjev, se je Hruščev zahvalil na svojstven način: „Ne razumem prav, kako je mišljeno to darilo. Kot sovjetski državnik se zavzemam za razorožitev, za uničenje vsega orožja, vi pa ml poklanjate puško, vi me oborožujete!"
Takih in podobnih .vložkov" je bilo mnogo med obiskom Hruščeva v Avstriji. Doživeli pa smo — prav v Celovcu! — žal tudi druge stvari, ki zvenijo popolnoma drugače kot ponovno izražena želja po zbli-žanju med narodi. Tako je bila na primer po sprejemu Hruščeva na Novem trgu skupina naših ljudi v neki gostilni zaradi svoje slovenske govorice deležna prav čudnega pozdrava, ko jim je ena izmed tamkajšnjih natakaric zabrusila v obraz: Če niste zadovoljni pri nas na Koroškem, zginite dol k čušom, saj tja sploh spadate. Tukaj smo Nemci in na to smo ponosni! — Nočemo verjeti, da je to govorila iz notranjega prepričanja, bolj verjetno je, da je tako strupeno sovraštvo do Slovencev plod nenehnega hujskanja in zastrupljanja ozračja na Koroškem, ki ga očitno tudi v tem lokalu le manjka, kjer se navadno zbira tako imenovana celovška .inteligenca” in .elita'.
Rankovič na proslavi Dneva borca:
Jugoslavija se vztrajno prizadeva za ohranitev miru
Visoko odlikovanje za jugoslovanskega veleposlanika
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, bo sedanji veleposlanik FLR Jugoslavije v Avstriji Jože Zemljak prihodnji mesec zapustil Avstrijo in odšel na novo službeno mesto.
V ponedeljek je bil veleposlanik Zemljak na poslovilnem obisku pri zveznem prezi-dentu dr. Scharfu. Ob tej priložnosti ga je zvezni prezident v znak priznanja za zasluge v razvoju dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo odlikoval z velikim zlatim častnim znakom.
Zlata doktorska diploma
dunajske tehniške visoke šole za prof. dr. inž. Milana Vidmarja
Pred nekaj dnevi je bila priznanemu slovenskemu znanstveniku prof. dr. inž. Milanu Vidmarju podeljena na Dunaju zlata doktorska diploma. Prof. Milan Vidmar je namreč pred petdesetimi leti doktoriral na dunajski tehniški visoki šoli iz tehniških ved in je bil eden izmed prvih takrat še redkih doktorjev te stroke.
Leta 1957 je prof. dr. inž. Vidmar prejel na dunajski tehniški visoki šoli tudi zlato inženirsko diplomo.
Zadnjo nedeljo so po vsej Jugoslaviji na številnih prireditvah ob srečanjih borcev iz narodnoosvobodilne vojne in odkrivanju spominskih plošč padlim junakom slovesno proslavili letošnji Dan borca. Osrednja proslava je bila v Sremski Mitroviči, kjer se je poleg številnih predstavnikov političnega življenja, množičnih organizacij in združenj borcev zbralo blizu 100.000 prebivalcev Srema in bližnje okolice. Na proslavi je govoril predsednik Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič.
V svojem govoru je Rankovič najprej obširno opisal razvoj narodnoosvobodilnega boja v Sremu, ki je bil vsa vojna leta eno izmed najbolj pomembnih žarišč tega boja in je jugoslovanska narodnoosvobodilna armada v boju proti fašistični Nemčiji prav na sremski fronti izvedla najpomembnejše akcije za dokončno in popolno osvoboditev domovine.
Ko je govoril o sodelovanju balkanskih narodov v zadnji vojni, je Rankovič poudaril, da bi izboljšanje odnosov med narodi balkanskega področja tudi danes pomenilo tehten prispevek k nadaljnji krepitvi sil miru v Evropi. Omenil je ostre napade nekaterih balkanskih držav proti Jugoslaviji od leta 1948 naprej in dejal, da nastaja resno vprašanje, kaj se je zgodilo v povojnem razvoju, da mora Jugoslavija
danes z nekaterimi sosedi tako rekoč začenjati obnavljati sodelovanje od kraja, kot da ni bilo oboroženega sodelovanja v vojni. „Mi pa smo — je izjavil Rankovič —
po vojni neštetokrat dokazali, da je neob-hodno potrebno sodelovanje med balkanskimi državami. Prav tako mislimo tudi danes. In ne samo mislimo, ampak je tudi vsa naša politika usmerjena v sodelovanje med narodi in državami. Vedno smo nudili našo roko vsem sosedom, ki iskreno želijo razvijati z nami medsebojne stike na podlagi medsebojnega spoštovanja, enakopravnih odnosov in nevmešavanja v notranje zadeve."
Rankovič je tudi dejal, da v svetu jugoslovanske narode pogosto imenujejo .bojevite narode". Toda mi nismo bili dobri borci — je naglasil — zaradi tega, ker smo se želeli vojskovati, ampak zato, ker nam je bila vojna vsiljena in ker se nismo vojskovali, da bi osvajali tuje ozemlje ali si pokorili druge narode, ampak da bi ohra-
nili svojo svobodo, pogostokrat pa tudi svoj obstoj. V vseh povojnih letih pa se Jugoslavija vztrajno in odločno zavzema in bori za okrepitev miru, ker ima v osnovi take svoje politike pred očmi neizpodbitno dejstvo, da je moč samo v miru zagotoviti povečanje blaginje in nenehno krepiti socialistične družbene odnose, da je samo v miru mogoče razvijati prijateljstvo in najtesnejše sodelovanje z drugimi narodi in državami. Toda v boju za mir in aktivno koeksistenco med narodi in državami ni treba ostati pri izjavah, pozivih in deklaracijah, ampak je treba vsak dan konkretno delati za to, da bi na vseh področjih mednarodnih odnosov dosegli določene pozitivne rezultate, ki bodo pomenili spodbudo za nadaljnje napore in nadaljnje uspehe. Tako bosta olajšana zbiranje in krepitev vseh miroljubnih in naprednih sil in bolj jasno se bodo pokazale tiste reakcionarne sile na svetu, ki zastrupljajo mednarodne odnose.
Plodni razgovori o manjšinah
na seji mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora
V skoraj dva tedna trajajočih posvetovanjih je mešani italijansko-jugoslovanski °dbor v Beogradu razpravljal o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na italijansko manjšino v Jugoslaviji oziroma jugoslovansko manjšino v Italiji. Dnevni red tega zasedanja je bil — kakor smo poročali že v zadnji številki — precej obširen in je obsegal razne probleme, ki so življenjskega pomena za nadaljn|i obstoj in uspešni razvoj narodnih manjšin v obeh državah.
Delo odbora je potekalo v dobrem razumevanju in prijateljskem vzdušju ter je, Čeprav še niso znani podrobni rezultati, dovedlo tudi do konkretnih uspehov, ki bodo gotovo pozitivno vplivali na položaj manjšin. Posebno konstruktivna je bila razprava © šolstvu, kjer je jugoslovanska delegacija posebej naglasila, da mora biti novi zakon o slovenskem šolstvu v Italiji v skladu s Posebnim statutom londonskega sporazuma, kar je bilo z Italijanske strani tudi zagotovljeno. Prav tako je bilo v tej zvezi govora tudi o priznanju diplom in službenih let slovenskih šolnikov, ki poučujejo na slovenskih šolah v Italiji.
Tisk slovenske manjšine v Italiji je pozorno spremljal zasedan|e mešanega odbora In je z zadovoljstvom zabeležil dobr< potek razgovorov. Pač pa |e v zvezi s šolskim vprašanjem ter zlasti z novim zakonom o slovenskem šolstvu, ki ga je pred krat-klm potrdila italijanska vlada, zelo ostro opozoril na dejstvo, da z uzakonitvijo slovenskega šolstva na Tržaškem In Goriškem še nikakor ne bo v celoti rešeno šolsko vprašanje slovenske manjšine v Italiji, ker zakon ne upošteva Slovencev v Benečiji ‘n Kanalski dolini.
Nepopustljivost Francije do Alžircev
Nedavni razgovori med predstavniki fran- tere predsednik je celo izjavil, da bi bila lu-coske ter začasne alžirske vlade, katerih na- nizija pripravljena vstopiti v skupnost fran-men je bil pripraviti možnosti za pogajanja coskih držav, če bi Francija priznala Alžiru o ustavitvi sovražnosti v Alžiru, so se za- neodvisnost. Tudi o izjavi alžirske vlade v ključih brez vsakega uspeha. S francoske stra- tunizijskih krogih menijo, da je bila zelo ni so bili postavljeni taki pogoji, ki jih Alžir- zmerna.
ci nikakor ne morejo sprejeti, ker bi v bistvu V teh dneh je tudi predstavnik LR Kitaj-pomenili brezpogojno kapitulacijo. Zaradi te- ske poudaril, da bo Kitajska v celoti podpi-ga se je francoska vlada znašla v precej ne- rala alžirsko borbo ter dodal, da bi bil di-prijetnem položaju in ji zdaj očitajo, da de- plomatski predstavnik alžirske vlade dobro-jansko sploh ne želi pogajanj, marveč hoče došel na Kitajskem. To pomeni, da namerava še naprej voditi vojno v Alžiru.	Kitajska uradno priznati začasno alžirsko
V zvezi s pripravljalnimi razgovori v Me- vlado, lunu je objavila alžirska vlada posebno izja- ^Arabska liga pa se medtem trudi, da bi vo, v kateri poudarja, da v sedanjih pogojih alžirsko vprašanje ponovno spravila pred in okoliščinah ni umesten odhod njene dele- Glavno skupščino OZN, ki bo septembra za-gacije v Francijo. Če pa bi francoska vlada čela svoje letošnje zasedanje, sprejela načelo, da se morata o pogojih za prihod delegacije sporazumeti obe strani, je alžirska vlada pripravljena ponovno poslati v Francijo svoje predstavnike. V izjavi po -sebej poudarjajo, da so pogoji francoske vlade taki, da bi bila alžirski delegaciji odvzeta sleherna svoboda in bi imeli člani alžirske delegacije pri pogajanjih v Franciji mnogo Ija levega krila angleške laburistične stran-
Umrl je Aneurin Bevan
V starosti 62 let je na svojem domu blizu Londona umrl znani angleški politik Aneurin Bevan, ki je veljal za vodile-
manj svobode, kakor jo ima politični kaznjenec.
Tako iz izjave alžirske vlade kakor tudi iz mnenja francoskih vladnih krogov je sicer razbrati, da mostovi med francosko in alžirsko vlado niso porušeni, vendar za zdaj ni pričakovati, da bi prišlo do medsebojnih pogajanj. Trenutno se za obnovitev francosko-alžirskih razgovorov trudi zlasiti Tunizija, ka-
ke. Njegova življenjska pot ga je vodila od rudarja preko sindikalnega funkcionar-jo do poslanca in ministra. Položaj ministra za delo je leta 1951 zapustil iz protesta proti oboroževalni politiki vlade. Kot podpredsednik laburistične stranke se je prizadeval za resnejše stike med Vzhodom in Zahodom.

Kjer manjšina ni več -
Že na glavni cesti, ki vodi iz Trsta v Koper, je pred vstopom v mesto velik dvojezični krajevni napis: Koper-Capodistria. To je le eden izmed številnih dvojezičnih napisov, ki jih je Jugoslavija uvedla v vseh krajih, kjer živi italijanska manjšina. Pri tem pa je značilno, da so jih postavili ne glede na to, da italijansko prebivalstvo na teh področjih ne dosega 25 %> vsega prebivalstva, kot je to določeno v Posebnem statutu londonskega sporazuma, ki vsebuje predpise v zaščito manjšin.
Isto velja tudi za vse ostale dvojezične napise, tako za ulične kot tiste na javnih ustanovah v Kopru, Izoli in Piranu. Samo v Kopru je okoli 80 dvojezičnih napisov na okrajnih in občinskih ustanovah ter uradih. Pošte v Sečovljah, Portorožu, Piranu, Izoli, Kopru in Škofijah udarjajo na vse pisemske pošiljke dvojezične poštne žige. Celo v republiškem telefonskem imeniku so glavni kraji tiskani v obeh jezikih. Imajo pa v načrtu, da bodo (v kolikor to ni že izvedeno!) dvojezične napise dosledno uvedli še pri gospodarskih podjetjih, na trgovinah, delavnicah in javnih lokalih.
Svojo enakopravnost ima italijanščina tudi v živi uporabi. Vsak Italijan uporablja svoj jezik v vseh javnih uradih in ustanovah. Na sodišču so razprave v italijanščini in izdajajo uradne akte dosledno v italijanskem prevodu. Poleg tega pa bo okraj uvedel sploh vse formularje, rojstne liste, poročne liste, davčne in druge prijave v obeh jezikih.
Tamkajšnja uprava se dosledno zavzema za popolno enakopravnost obeh jezikov. V veljavi je okrajni odlok, ki določa, na katerih mestih morajo uslužbenci obvezno ob-
GOSPODARSKI DROBIŽ
Povečana proizvodnja živega srebra v Idriji
Zaradi modernizacije rudnika bodo proizvodnjo živega srebra v Idriji povečali za 85 ton. S tem se bo izkoriščanje rudnika povečalo od dosedanjih 85 na 91 odstotkov. Živo srebro jc iskano blago širom po svetu in povpraševanje za to rudo stalno narašča zlasti v Zahodni Nemčiji, Franciji, Švici in Ameriki. Zato bo povečana proizvodnja v rudniku Idrija velikega pomena za jugoslovansko gospodarstvo tudi na inozemskem trgu.
Padec proizvodnje jekla v ZDA
Na ameriškem trgu jekla je nastal precej kritičen položaj, ki se še nadalje zaostruje. Zato so ameriške jeklarne prisiljene, da le deloma izkoriščajo svoje zmogljivosti. Zaradi tega kritičnega položaja je bil tudi največji ameriški jeklarski kompleks — „United Steel Corporation" — prisiljen prekiniti aktivnost nekaterih svojih naprav. Ameriška jeklarska industrija izkorišča sedaj samo 60 odstotkov svoje produkcijske zmogljivosti.
Rekordna proizvodnja grafita v Avstriji
Avstrija zavzema v pridelovanju grafita drugo mesto na svetu, odkar je bil v Donaivitzu uveden nov sistem proizvodnje. Rekordno proizvodnjo grafita so dosegli v prvem četrtletju tekočega leta, ko je znašala 19.100 ton grafita, kar je skoraj trikrat več kot v istem razdobju lani.
Povečan izvoz sovjetskega petroleja
V zadnjih dveh letih se je izvoz sovjetskega petroleja v zahodnoevropske države povečal za več kot 100 odstotkov. Lani je znašal skoraj 17 milijonov ton in je šlo 90 odstotkov tega izvoznega petroleja preko črnomorskih pristanišč. V gospodarskih krogih jc slišati, da se Sovjetska zveza hoče pogajati za nove dobave neki angleški družbi, katera zalaga okrog 100 oskr bovalnih središč, ni pa vezana na velike britanske petrolejske koncerne.
Nova nahajališča nafte v Jugoslaviji
Pri raziskovalnih delih v Slavoniji so v bližini vasi Lipovljani odkrili novo nahajališče nafte, o katerem strokovnjaki domnevajo, da je to polje po rezervah nafte približno enako doslej največjemu jugoslovanskemu nahajališču nafte Stružeč, katerega sloj je debel približno 40 metrov.
vladati oba jezika, za ostale pa so uvedli tečaje italijanščine. Predvsem težijo za tem, da bi v javno upravo vključili čim več Italijanov.
Italijanskim šolam posvečajo posebno skrb. Število italijanskih učencev in dijakov stalno narašča in jih je zdaj skupno 384; imajo 9 osnovnih šol, 2 gimnaziji, srednjo ekonomsko šolo in vajeniški dom. Enakopravnosti obeh jezikov pa služi tudi tamkajšnjo slovensko šolstvo, kajti slovenski otroci se na svojih šolah prav tako obvezno učijo italijanskega jezika kot italijanski otroci slovenščine. Tako se usposabljajo, da vprašanje jezika in narodne pripadnosti v bodoče ne bo moglo več predstavljati kaj drugega kot vez med prebivalci, ki živijo na tem ozemlju.
Prav tako so s slovenskimi popolnoma enakopravne tudi italijanske prosvetne in kulturne organizacije. Ne samo, da ne gre za razlikovanje med temi organizacijami zaradi njihovega narodnostnega značaja, marveč prejemajo italijanske celo večje javne podpore, da bi lahko razširile svojo prosvetno dejavnost med italijanskim prebivalstvom.
V takih pogojih spoštovanja narodnost-
nih pravic in utrjevanja sožitja obeh narodnosti si je težko zamišljati primere nacionalne nestrpnosti ali šovinističnega izzivanja. Nasprotno, politika sožitja dveh narodnosti preprečuje kakršna koli nacionalna trenja in odpira povsem nove možnosti za enakopravno sodelovanje. Pripadati tej ali oni narodni skupini na tem področju zato ne predstavlja več posebnega vprašanja
manjšina
— narodna manjšina v takih razmerah ni več manjšina, ki bi bila v večnem strahu za svoj narodnostni obstoj ter zato v stalnem boju za spoštovanje svojih pravic. Italijansko prebivalstvo kot popolnoma enakopraven činitelj se je vključilo v vodenie skupnih poslov, od delavskih svetov in zborov volivcev do organov družbenega upravljanja. Ta najbolj demokratična pot za zaščito življenjskih interesov italijanske manjšine je hkrati tudi zagotovilo, da bo v takih okvirih skupno s Slovenci lahko dokončno uresničila tud) svoje težnje za lepšim življenjem.
Za nas, ki smo vajeni bistveno drugačnih odnosov med manjšino in večinskim narodom, pa je vsekakor zanimivo vprašanje, kakšni so činifelji, ki vplivajo na nemoteno skupno življenje Slovencev in Italijanov v Jugoslaviji.
Glavni činitelj je gotovo ta, da se Jugoslavija pri uresničitvi enakopravnosti italijanske manjšine pač ni omejevala le na formalna določila tozadevnega statuta, marveč je s svojo jasno socialistično politiko omogočila, da je manjšinsko vprašanje zgubilo nekdanji značaj odnosov večinskega naroda do narodne manjšine. Od-
nos med Slovenci in Italijani je izšel iz okvirjev, ki jih je nekoč označevala nacionalna nestrpnost in tlačenje slovenskega življa, toda oba naroda sta dokazala veliko zrelost in tako se je slovensko in italijansko prebivalstvo povsem uveljavilo kot skupni in enotni nosilec novega družbenega dogajanja in popolne narodne enakopravnosti.
Havana. — Spor med Ameriko in Kubo se na gospodarskem področju vedno bolj zaostruje. Amerika je. sklenila zakon, s katerim bo zmanjšala ali sploh ukinila dobavo kubanskega sladkorja (sladkor je glavno izvozno blago Kube — op. ured.), predsednik Kube Fidel Castro pa je odgovoril s podržavljenjem posameznih ameriških podjetij v Kubi.
Akra. — 1. julija je bil dr. Kwame Nkrumah ustoličen za prvega predsednika mlade republike Gane. Istega dne je stopil v veljavo novi vladni sistem ter je začela veljati nova republiška ustava Gane. Po tej ustavi angleška kraljica ni več priznana kot vladarica in odpravljeno je bilo tudi mesto dosedanjega generalnega guvernerja. Kljub temu pa bo Gana še dalje ostala članica britanske skupnosti narodov. — Razglasitev republike je prebivalstvo Gane pozdravilo s številnimi ljudskimi prireditvami.
Beograd. — Kakor je bilo v Beogradu uradno sporočeno, bo državni podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Douglas Dillon (ki bo kratko po obisku Hruščeva prispel v Avstrijo — op. ured.) 27. julija prišel na tridnevni obisk v Jugoslavijo, kjer bo z jugoslovanskimi predstavniki vodil razgovore o vprašanjih, ki zanimajo obe državi — to je Jugoslavijo in Ameriko.
London. — V poučenih krogih angleške prestolnice trdijo, da bo prišlo v angleški vladi v kratkem do sprememb. Baje bo finančni minister Amory, ki se že dalj časa ukvarja z odstopom, končno res podal ostavko. Predsednik vlade Mac-Millan, ki doslej ni hotel slišati o takih spremembah, je zdaj baje pripravljen sprejeti ostavko Amoryja, ker se nezadovoljstvo z gospodarsko politiko sedanjega finančnega ministra vedno bolj veča.
Rim. — S 1. julijem se je začela petletna svetovna kampanja FAO proti gladu, katere namen je doseči boljše razumevanje nujnosti, da se preskrbi zadostna hrana za sedanje in prihodnje prebivalstvo sveta, katerega število nesorazmerno hitreje narašča kot pa prehrambeni viri. Ravnatelj FAO je v tej zvezi poudaril, da je imenovana organizacija sicer dala pobudo za to kampanjo, toda odgovornost za njeno praktično izvajanje imajo vse države, ki bodo morale spremeniti svoje gospodarsko načrtovanje v skladu z novimi svetovnimi potrebami.
Pulj. — Prve dni julija sta se na Brionih sestala predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito ter predsednik grške vlade Ka-ramanlis. Ob tej priložnosti sta izmenjaia poglede o aktualnih mednarodnih vprašanjih s področja obojestranskih odnosov. Glede mednarodnih vprašanj je bila poudarjena važnost vloge Združenih nc-rodov v reševanju posameznih mednarodnih vprašanj. Pri tem je prišla do izraza enakost pogledov in je bila poudarjena pozitivna vloga in pomen malih neodvisnih dežel za razvoj v svetu. Ugotovljeno je bilo koristno sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo, ki sta kljub razlikam v družbenih sistemih in pogledih na posamezna vprašanja postavili sodelovanje na realno in zdravo osnovo ter v praksi izvajali načela miroljubne koeksistence.
Toulouse. — Bivši predsednik francoske republike Auriol je poslal predsedniku ustavnega sveta pismo, v katerem sporoča, da se zaradi napadov na državno suverenost ne bo več udeleževal *el" tega odbora. Auriol očita sedanjemu predsedniku Francije De Gaullu, da P°' stavlja svoje osebne interese pred interese države in skupnosti ter s samovoljnimi ukrepi krši republiško ustavo.
Washington. — Proti ugovoru predsednika Eisenhowerja je ameriški predstavniški dom sklenil zakon o povišonju pl°^ državnih nameščencev in je pričakovat', da bo temu zgledu sledil tudi senat.
Avstrijski kmetijski velesejem v Welsu
Wels je mesto na Zgornjem Avstrijskem ter šteje okoli 44.000 prebivalcev. Prebivalstvo je po veliki večini zaposleno v krajevni industriji in trgovini. Kraj pa je zelo pomemben zaradi velikega avstrijskega centralnega kmetijskega velesejma, ki se je razvil iz skromnih začetkov ljudskih slavnosti. Leta 1878 so ljudski slavnosti priključili razstavo kmetijskih proizvodov in od tega časa prirejali vsako drugo leto kmetijske razstave, ki so pridobivale ob vsaki prireditvi širši in pomembnejši obseg. Kmetijske razstave v Welsu so se razvile do velikih mednarodnih kmetijskih velesejmov, ki danes ne privabljajo le gledalce, temveč tudi mnoge kupce, s katerimi sklepajo razstavljavci kupne pogodbe za pomembne vsote.
Ugodna geopolitična lega kraja omogoča, da se welski kmetijski velesejem razvija z veliko naglico ter je eden izmed najbolj obiskanih avstrijskih velesejmov. Leta 1948, ko so po vojni spet začeli s centralnim kmetijskim velesejmom v Welsu, so ugotovili pičlo pol milijona obiskovalcev, leta 1958 pa je ta sejem obiskalo nad milijon ljudi iz avstrijskih zveznih dežel ter iz inozemskih držav. Toda tudi število razstavljavcev je v desetletnem. razdobju, to je od leta 1948 do leta 1958, skokoma naraščalo. Leta 1948 so jih ugotovili 300, leta 1958 pa 2000. Na 400.000 kvadratnih metrov obsegajočem velesejm-skem prostoru je razstavljavcem na razpolago 23 velikih hal.
Kakor sta na zadnji tiskovni konferenci poudarjala velesejmski prezident in župan mesta Wels, postaja ta velika kmetijska prireditev vedno bolj posrednik kmetijske blagovne izmenjave med Vzhodom in Zahodom, prav zaradi ugodnih prometnih žil in primerne geografske lege ter tudi zaradi nevtralnosti naše dežele.
Letos bo avstrijski centralni kmetijski velesejem v Welsu od 3. do 11. septembra 196C. Smotrnemu prizadevanju velesejmske^a vodstva je pripisati, da so to gospodarsko prireditev v zadnjem desetletju silno razširili in izpopolnili. Interesente, razstavljavce in kupce privablja razstava kmetijske proizvodnje z vsemi odtenki od živinoreje, poljskih pridelkov, gozdnega gospodarstva do vrtnarstva. Ogromno množino predmetov bo pokazala razstava industrijskih ter obrtnih potrebščin na kmetijskem področju. Preobširno bi bilo naštevati vse od najmanjšega tehničnega pripomočka do strojev velikanov, ki jih uporabljajo v kmetijskih obratih. Ustrezno vedno dvigajoči se življenjski ravni bo prikazanih vseh vrst prehrambenih sredstev in posladil do najfinejših izdelkov.
Razen tehniškega oddelka bo tudi posebno velika razstava vseh avstrijskih pasem goveda, konj, svinj, malih živali in tudi perutnine. Na to razstavo bo tudi koroška živinorejska zveza postavila izbor koroških pasem.
Čeprav welska slavnost davno ni več to, kar je bila v prvotnem smislu, ker je postala reprezentativen mednarodni kmetijski sejem, ima na veseličnem prostoru še precej značaja ljudske slavnosti, saj je v izdatni meri poskrbljeno za najrazličnejšo pestro zabavo in razvedrilo, med drugim tudi s prvovrstnimi artističnimi in umetniškimi izvajanji.
Letošnji VIII. Ljubljanski festival:
Revija jugoslovanskega baleta
Letošnji Vlil. Ljubljanski festival, ki se je pričel 30. junija, poteka v znaku baletne umetnosti in upravičeno nosi naslov „Revija jugoslovanskega baleta". Poleg nastopov posameznih baletnih ansamblov iz Ljubljane, Beograda in Sarajeva, ki so se predstavili prve tri večere, je bil v okviru letošnjega festivala tudi I. kongres jugoslovanskih baletnih umefn.kov, pedagogov in koreografov, odprli pa so tudi posebno razstavo o razvoju jugoslovanskega baleta.
Ker je slabo vreme onemogočilo, da bi bila prva prireditev letošnjega festivala na tradicionalnem prizorišču v Križankah, so nešteti ljubitelji plesne umetnosti do zadnjega kotička napolnili dvorano Opere, kjer je balet ljubljanske Opere uprizoril „Pepelko". Kot prvi letošnji gostje so naslednjega dne nastopili člani opernega baleta iz Beograda z „Gisello", v zadnjih dneh oziroma do nedelje pa so na sporedu še nadaljnji nastopi baletov iz Ljubljane, Beograda1, Sarajeva, Skoplja in Zagreba.
V okviru letošnjega Ljubljanskega festivala je prirejeno tudi prvo tekmovanje ansamblov republiških baletov, ki bo ob nadaljnjem uspešnem razvoju morda dobilo celo značaj mednarodne prireditve.
Na prvem kongresu baletnih umetnikov, pedagogov in koreografov so se zbrali znani predstavniki te umetnosti iz vse Jugoslavije in bo kongres gotovo prispeval k nadaljnjemu razvoju jugoslovanskega baleta, medtem ko nudi razstava jugoslovanskega baleta zanimiv pogled nazaj na prehojeno pot.

»Hočemo nadaljevati pot Prežihovega Voranca"
Iz govora tajnika SPZ na spominski prireditvi ob 10-letnici smrti Prežiha
Zbrali smo se danes v Pliberku ljubitelji slovenske besede, slovenske pesmi in slovenske knjige, zbrali smo se prosvetaši, da v okviru našega prosvetnega dneva dostojno počastimo spomin na našega velikega tojaka, borca za pravice preganjanih, zapostavljenih in tlačenih ljudi — našega koroškega pisatelja Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca, ki je umri pred desetimi leti.
V Pliberku smo se zbrali — mi samorastniki — da počastimo spomin našega samorastnika Prežiha, ki je pred desetimi leti komaj 57 let star umrl na posledicah trde in krvave življenjske poli, polne preganjanj in mučenj. Prišli smo, da se ga spominjamo in se mu znova zahvalimo za vse, kar nam je dal z neminljivo zapuščino svoiih knjig in povesti o Samorastnikih, Jamnici, Požga-nici in Doberdobu, ki so nam prirasle k srcu z njegovimi vedno lepimi in mladostno svežimi Solzicami. Hočemo pa s »ego mesta tudi povedati, da rod samorastnikov od Pliberka pa do Zilje Je živi, dela in ustvarja z isto žilavostjo, s kakršno je premagoval težave in ovire že dolga desetin stoletja. Zagotoviti hočemo, da koroški
Slovenska pesem v Zahodni Nemčiji
Koroški akademski oktet iz Ljubljane je kmalu po, obisku na Koroškem odpotoval v Zahodno Nemčijo, kjer se je skupno z moškim pevskim zborom DPD „Slava Klavora iz Maribora udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Gross- Zimmern v bližini Darmstadta. Na tem tekmovanju so Poleg kakih 30 nemških zborov sodelovali tudi najboljši zbori drugih evropskih narodov, ocenjevali pa so jih priznani glasbeni strokovnjaki in glasbeniki.
Slovenska zbora sta na prireditvi dosegla izredno lepe uspehe ter najvišja priznanja. Koroški akademski oktet, ki je bil po številu pevcev sicer najmanjši zbor, je bil pravo odkritje za številne pevce drugih narodov in glasbenike, ki niso štedili s pohvalami in priznanji. Na tekmovanju je oktet prejel dve prvi nagradi in se v skupni oceni kot najboljši inozemski zbor uvrstil na drugo mesto. Poleg tega. pa je prejel še posebno častno nagrado ministrskega predsednika deželne vlade Hessen ter nagrado za najboljšega dirigenta tega tekmovanja. Pa tudi mariborski zbor je častno zastopal Slovenijo in Jugoslavijo ter se je uvrstil na tretje mesto, skupno z oktetom pa je v dveh skupinah zasedel prvo mesto.
Oba zbora iz Slovenije sta ob tej priložnosti prejela vabila za koncerte v Nemčiji, oktet pa še posebej povabila v Belgijo in Holandijo ter vabilo za snemanje v belgijskem in nemškem radiu.
samorastniki ne bomo popustili, ker smo neuničljivi, ko iz svojega spoznanja ubiramo pot, ki nam jo je začrtal naš samorastnik Prežih.
Težko je govoriti o Prežihovem Vorancu, še težje je v kratkih besedah naslikati njegovega duha in njegovo veličino. Svojo življenjsko pot, svojo borbo za trdi vsakdanji kruh, vsa razočaranja in spoznanja ter prizadevanja za zmago resnice in pravice — prav od ranih otroških let pa do zadnjih ur svojega življenja — je delavec, kmet, pisatelj-samouk s Prežihovega vrha ovekovečil v svojih povestih, ki jih je začel pisati leta 1909, ko je objavil svoj prvi podlistek v celovškem „Miru".
Ko listamo po straneh njegovih povesti, srečamo vedno spet njega samega, njegova doživetja, njegovo uporno, a pravično misel. Z njim spoznavamo krivice starega sveta, srečavamo ga, kako se mu gabi in upira nasilje in vojna; kako biča svojeglavost in nadutost nemške gospode in obsoja naše prilizovanje in klečeplazenje v preteklosti; kako raziskuje napake gledanja na koroško vprašanje in iz teh napak lušči nova spoznanja; kako se oklepa svojih njiv in travnikov, ki jih je vzljubil z vso toplino, in svojih črnih skrivnostnih gozdov okoli Kotelj. Vidimo, kako še na tujih tleh — na Dunaju in v Parizu, kjer je preživljal leta izgnanstva — v duhu gleda s Prežihovega vrha na pliberško Šmarjeto, na Svinjo planino, gor proti Celovcu... In naenkrat občutimo, da tudi to zemljo, ta preprosti slovenski rod, ki živi na njej, ljubi z enakim občutjem kot svoj rodni kraj, svoj Prežihov vrh in svojo družino, ki sta mu tako daleč. V njegovih povestih spoznamo v vsej globini, kako živ list naše gore je bil Prežih, spoznamo, da je bil eno z nami in da smo mi eno z njim.
In ko ga tako spremljamo v njegovih povestih po njegovi življenjski poti, šele prav spoznamo, da je bil Voranc kot samorastnik med samorastniki hkrati eden največjih oblikovalcev slovenske besede, ki je znal s silo svojega jezika in svoje nadarjenosti zgrabiti slehernega in mu vdahniti vero v bodočnost, v bodočnost našega rodu in v bodočnost delovnega človeka.
Nihče ni mogel bolj kot on naslikati našega človeka, nihče lepši podati sliko o tragediji plebiscita. In kdo bi bolj kot on v Solzicah naslikal in priklenil k srcu dušo naših otrok. Ali nam ni s tem naložil dolžnost, da moramo ta žlahtni sad našega rodu — naše otroke — varovati in čuvati pred potujčenjem v šoli in na cesti! — Da, Prežih nam je dal to naročilo in mi smo
v Pliberku, dne 26. 6. 1960
njegovi dolžniki! Danes, ko naši sadovi dozorevajo, bolj kot kdaj koli prej. Kakor je bil Prežih neustrašen, tako tudi nas ničesar ne sme prestrašiti. Hodimo naprej po njegovi poti in kadar bodo težave in preizkušnje posebno velike, iščimo pri njem za točišča in opore, iščimo pri njem poguma za nova dejanja.
Kakor Prežih, tudi koroški Slovenci hočemo pokazati, kaj zmoreta trdna volja in dober namen. Zato deseto obletnico njegove smrti obhajamo v zavesti, da bo samo naše delo, naš zavesten nastop za pravice in enakopravnost rodil tisto, kar hočemo in kar nam gre. Najlepši odraz te zavesti so bili trije veliki koncerti tekom šestih tednov v Celovcu, kjer je naš rod samorastnikov prav v letu, v katerem drugi slavijo 40-letnico časa, ko so mislili, da nas bodo zbrisali v teku ene same generacije, prepričljivo dokazal, da je v nas dovolj življenjske sile in volje do obstoja na grudi, ki je že dolgih tisoč let naš dom. Zakaj b> bili potem malodušni, ali ni bolje, da dvignemo jasno čelo in se še bolj strnemo v spoznanju, da „rod stari gine, da pa bodočnost je mladine ..."
To je tudi pot Prežihovega Voranca, ki jo hočemo hoditi tudi koroški Slovenci, rod njegovih samorastnikov, ki je slej ko prej živ in iz leta v leto bolj kaže, kaj zmore v svoji borbi za zmago resnice in pravice, za lepše življenje in pravično bodočnost!
Poletne igre na Petrovi gori v Brezah-'
Prodoren uspeh z „Veselimi ženamiw
Vodja igralskega ansambla v Brezah arh. Sandler pri neki tiskovni konferenci ni zaman trdil, da je postal Shakespeare že pravi „hišni avtor" za Breze. Ne samo, da si vodstvo poletnih iger v Brezah za vsako sezono izbere po eno delo iz neizčrpne zakladnice tega velikega klasika, marveč je iz leta v leto tudi videti, da ansamblu Shakespeare dejansko najbolj „leži“.
Ponovno smo to opazili prejšnjo soboto pri premieri Shakespearove komedije ,,Vesele žene windsorske", ki se je ob vstopu v drugo desetletje poletnih iger na Petrovi gori razvila v nov prodoren uspeh neumornih igralcev iz Brez. Spet bi težko rekli, kdo izmed sodelujočih zasluži posebno pohvalo, sat se je celotni ansambel razvil v homogeno celoto, v kateri se nosilci manjših vlog odlikujejo z isto prizadevnostjo in do zadnjih potankosti izbrušenim podajanjem kot glavni igralci. Sploh je opaziti, da člani igralske skupine pri svojem nastopanju popolnoma pustijo ob strani svojo osebnost ter se dosledno vživijo v skupnost, katera pravzaprav šele omogoča uspehe, kot jih dosegajo iz leta v leto. Morda bi bilo individuelno opomniti le toliko, da se nekateri člani skupine poleg vseh drugih vrlin odlikujejo “se z izredno lepim „gledaliskim jezikom", ki bi delal čast prenekateremu poklicnemu gledališkemu igralcu. Zalo na splošno lahko trdimo, da bi se igralska skupina iz Brez ob svojem sedanjim nivoju brez težav pomerila z marsikaterim gledališkim ansamblom.
Da se povrnemo k „Veselim ženam": številni šopki cvetlic in izredno dolgo trajajoči aplavz hvaležnega občinstva v prenapolnjenem avditoriju sredi romantičnih razvalin, ki je izzval celo vrsto „lučnih zastorov", so bili povsem zasluženi in so predstavljali le skromno plačilo za podani užitek. Še bolj je o navdušenosti gledalcev govoril morda sproščeni smeh, ki med dobre tri ure trajajočo predstavo skoroda ni ponehal, kajti igralska skupina iz Brez je v dovršeni obliki demonstrirala veselost „veselih žena windsorskih".
Obisk v Brežah zlasti med tamkajšnjimi poletnimi igrami bo resničen užitek za vsakogar, posebno pa še za tiste, ki ljubijo dobre gledališke predstave.
Letošnja sezona na Petrovi gori bo trajala do 28. avgusta in so predstave vsako soboto nedeljo, sredo in četrtek ob 20. uri, izmenoma z uprizoritvijo Schillerjevih „Razbojnikov“ ter Shakespearove komedije „Vesele žene windsorske." Iz Celovca vozi v teh dneh poseben avtobus ob 18. uri.
Gradiščanski Hrvati
Kulturno-prosvrtne razmere
Gradiščanski Hrvati se že od leta 1924 dalje niso več samostojno politično udejstvovali v lastni politični stranki. Zato so bile njihove kulturno-prosvefne organizacije še toliko večje važnosti, ker so le-te zastopale pravice in zahteve hrvatske manjšine napram avstrijskim oblastem in no-Pram javnosti v vseh vprašanjih, ki zadevajo nacionalno, kulturno in gospodarsko stran narodnega življenja.
Več kot 6 let so potrebovali voditelji gradiščanskih Hrvatov, da so potom leta 1922 ustanovljenih »Hrvatskih novin’ ustvarili po-9oje za ustanovitev osrednje kulturne in prosvetne organizacije — Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem (HKD). To društvo, ki je bilo ustanovljeno na občnem zboru 28. avgusta 1929 v Vulkaprodr-štotu, je imelo že v prvem letu 1000 članov, večinoma iz puljanskega okraja, od koder so bili ustanovitelji; v drugem letu se je število rednih članov dvignilo na 3000, poteg katerih je imelo društvo še 100 podpornih članov. Članstvo je izhajalo večinoma »z kmečkih slojev.
Pod vodstvom HKD se je razvilo društveno življenje po hrvatskih vaseh, posebno med mladino; osnovala so se številna pro-
svetna, pevska in tamburaška društva ter igralske skupine. Leta 1933 je bilo na Gradiščanskem 17 mladinskih društev, od katerih so bila tista iz srednje Gradiščanske združena v „Puljanski hrvatski pokrajinski savez”. Poleg teh je obstojalo še 9 dekliških društev.
Nadalje so imeli gradiščanski Hrvati pred drugo svetovno vojno „Savez pjevačkih društav" (Zveza pevskih društev), v katerem je bilo včlanjenih 19 pevskih društev. Posebno kvalitetna so bila pevska društva v Malem in Velikem Borištotu, v Pajngertu, Pandrofu in Stinjakih.
Hrvatsko kulturno društvo je imelo nalogo, da je dajalo narodno smer društvom zaradi prebujanja in utrditve narodne zavesti med brebivalstvom in da je po hrval-skih zastopnikih v deželnem zboru, ki so bili izvoljeni no listah avstrijskih strank, skrbelo za zboljšanje kulturnih in gospodarskih razmer. Poleg tega je HKD skrbelo za hrvatski tisk in književnost. 2e leta 1930 je nabralo nad deset tisoč šilingov za tiskovni sklad. Vsak član HKD je prejemal proti letnemu prispevku enega šilinga letno eno knjigo; tako leta 1929 knjigo ,Gra-diščanke’, ki jo je spisal Ignac Horvat, od leta 1930 dalje pa .Letno knjigo HKD', ki je izhajola na 100 straneh. Nadalje je
HKD začelo izdajati za hrvatsko šolsko mladino mladinski list .Male crikvene in školske novine", ki je izhajal vsakih 14 dni, urejavala pa sta ga Martin Meršich ml. in šolski ravnatelj Slavko Marhold. Že prejšnja leta je izhajal na Gradiščanskem hrvatski koledar .Naša domovina’ od Tetca Franje, z letom 1933 pa je HKD prevzelo izdajanje hrvatskega koledarja, ki ga je vsa leta urejeval pisatelj Ignac Horvat. V koledarju je bil vsako leto objavljen tudi letopis HKD. '
Da bi organizirali hrvatsko dijaštvo na srednjih šolah in ga povezali s hrvatsko inteligenco, so ustanovili društvo .Djačko kolo”, ki je dajalo smernice za kulturno-prosvetno delo dijakov zlasti v počitnicah, poleg tega pa jim je dojalo tudi materialno podporo. HKD je ustanovilo tudi hrvatsko centralno knjižnico.
Na občnem zboru HKD 2. avgusta 1933 je predsednik Ignac Horvat v svojem govoru poudaril, da je 30 do 35 odstotkov Hrvatov na Gradiščanskem narodno zavednih, ki so organizirani v hrvatskih društvih in naročeni na hrvatske liste, ostali del pa sicer govori hrvatsko, vendar ga bo treba še zajeti v hrvatsko prosvetna društva.
Narodno zavedno hrvatsko učiteljstvo se je zelo agilno udejstvovalo na kulturno-prosvetnem področju. To je razvidno že iz sestave prvega odbora HKD, v katerem so bili predsednik in prvi podpredsednik,
osrednji tajnik in knjižničar ter 5 odbornikov, nadalje tajnik za okraj Železno in tajnik za bortanski okraj sami učitelji.
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji, posebno pa leta 1941, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, so nacisti zatrli delovanje hrvatskih kulturnih društev, prosvetne delavce pa zaprli ali jih vpoklicali v vojsko.
Gradiščanski Hrvati po zlomu nacifašiz-ma niso mogli takoj in s takim poletom kot po prvi svetovni vojni pristopiti k obnovi in organizaciji svojih društev. Posledice nacistične dobe so se poznale zlasti pri mladini, med katero ni bilo pravega navdušenja in poleta; nadaljevala pa se je pod navidezno demokracijo tudi nacistična praksa, ki je stremela za germanizacijo gradiščanskih Hrvatov, šele nekaj let po vojni so se razmere toliko izboljšale, da imajo Hrvati na Gradiščanskem možnost delovanja na kulturnem področju, medtem ko na političnem področju po letu 1945 niso bili več dani pogoji za samostojno delovanje in so bili gradiščanski Hrvati prisiljeni, da se udejstvujejo v obstoječih avstrijskih političnih strankah.
Toda posledice nacizma se na kulturno-prosvetnem področju še danes poznajo, kajti še daleč niso bila obnovljena vsa pred drugo svetovno vojno obstoječa hrvalska mladinska, pevska in tamburaška društva.
(Nadaljevanje sledi)

V
Srečanje zadružnikov pri Stibarju na vrhu Belšaka
Minulo nedeljo popoldne je bilo na posestvu Živinorejske zadruge za Libuče in okolico na vrhu Belšaka pri Stibarju zelo razgibano, živahno in veselo vrvenje. Veliko ljudi je prišlo na izlet in srečanje zadružnikov, njihovih družinskih članov, prijateljev ter tudi zastopnikov sosednih zadrug. Prireditev so med drugimi počastili tudi generalni konzul FLRJ v Celovcu Boris Trampuž, poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter, pli-berški mestni župnik Lojze Kulmež in libu-ški župan Kristan. Med vsemi udeleženci je vladala prisrčnost, iskrenost in zares dobra volja vse do mraka.
Gostje so se pripeljali na Štibarjev vrh s številnimi motornimi vozili vseh vrst, predsednik upravnega zadružnega odbora Mirko Kumer se je pripeljal s svojim traktorjem, mnogo pa jih je prišlo tudi peš. Po dolgi romantični poti skozi goste in bogate grofove ter skozi bolj skromne kmečke gozdove so udeleženci prispeli na Štibarjev vrh, na obsežni zadružni pašnik z gozdnim gospodarstvom ter prenovljenim poslopjem, odkoder je lep razgled na Spodnjo Koroško posebno v Labotsko in Mežiško dolino, na Karavanke, Kamniške planine in Visoke Ture.
Na sporedu je bila najprej blagoslovitev obnovljenega znamenja na vrhu pri košati lipi, dvema simboloma, ki sta vedno klu-bovala vsem viharjem iz vseh vetrov, kakor je trdno tudi ljudstvo, ki naseljuje fe hribe. Blagoslovitvene obrede je opravil pliberški mestni župnik Lojze Kulmež, po verskem delu pa je povzel besedo predsednik zadruge' Mirko Kumer, p. d. Črčej na Blatu. Ne bi mogli zaradi pomanjkanja prostora v celoti objaviti njegovega govora, ki ga je podal z njemu lastno izvirno vsem razumljivo duhovitostjo in klenimi samorastnimi mislimi. Velika pozornost in pritrjevanje množice pa govori dovolj glas-
Na Suhi je štiriletni Helmut Petučnik padel z balkona prvega nadstropja okoli 4 metre navzdol. Z glavo je treščil na betonska tla ter si pretresel možgane in od-drgnil kožo. Otroka so prepeljali v deželno bolnišnico v Celovec.
Pri Žihpoijah je 21-letni kmečki delavec prišel z levo roko v kosilno napravo ter si jo hudo poškodoval.
V	Srednji vasi v občini Ruda je 26-letni Janez Rader v domačem hlevu molzel kravo, ki je nenadoma podivjala ter ga podrla na tla in mu prizadela občutne poškodbe. Pri delu ponesrečenega Raderja sc prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec.
V	Selah se je hotel urarski pomočnik Friedrich Habicht iz Celovca povzpeti na znani vrh, takoimenovani mecesnov stolp, na Košuti. Pri podvigu mu je spodletelo ter je padel, pri čemer si je zlomil roko. Prvo pomoč so mu nudili v planinski koči na Košuti.
Rimsko kopališče v Celovcu je od 4. julija dalje do 31. avgusta zaprto. Le v času
In vedno: Smrt preži na cesti
V bližini Velikovca se je minulo soboto popoldne pripetila prometna nesreča, ki je končala s smrtnim izidom. Kmet Albert Koinig iz Plaznice pri Železni Kapli je vozil z osebnim avtomobilom v smeri proti Velikovcu. Cesta je bila zaradi deževja razmočena in spolzka. Ne daleč od gramozne jame je vozilo spodneslo, da jo treščilo v drevo v drevoredu ter se prevrglo preko cestne brežine. Nesreča je bila grozotna. V avtomobilu so bile razen vozača še tri osebe in sicer 29-letna poštna uradnica Gertrude Piskernik iz Železne Kaple, Marija Lamberger in njena 12-letna hčerka. Getrude Piskernik je pri nezgodi zgubila življenje, ostali trije pa so bili hudo poškodovani ter so jih prepeljali v bolnišnico v Celovec. Huda nesreča je znova opomin, kako so zlasti mokre in zaradi tega spolzke ceste nevarne v motoriziranem prometu ter takih okoliščinah nujna še posebna pazljivost in previdnost.
no, da so njegove besede dosegle več kot svoj namen.
Na kratko je orisal zgodovino zadruge, ki ima svoj začetek pred petdesetimi leti, ko je kmet Štefan Kralj na Dolgi brdi z nekaterimi drugimi kmeti kupil Štibarjevo posestvo, na podlagi katerega so ustanovili takratni, danes že vsi pomrli člani, živinorejsko zadrugo. Prvi predsednik Štefan Kralj je po plebiscitu predsedništvo odložil, njegov naslednik pa je postal Lojze Milač, p. d. Prenar na Blatu. V težkih po-plebiscitnih razmerah je prijel zadrugo v roke, jo obnovil ter jo vodil vrsto let ter se boril s težkočami, ki jih je prinesla vedno bolj huda gospodarska stiska. Z mnogimi žrtvami in trudom je mojstril svoje naloge, dokler ni kmet Janez Kos, Kosov oče v Šmarjeti postal predsednik, kateremu pa je Milač tudi potem ostal zvest sodelavec in kot izkušen zadružnik v vseh zadevah vedno najboljše doprinašal. Pod Kosovim predsedstvom so postajale politične razmere vedno bolj kritične, zavladal je avstrijski klerofašizem, nato pa nacizem, ki si je zadrugo kratkoinmalo osvojil in izkoriščal posestvo posebno z veliko sečnjo- lesa v izmeri nad 2000 kubičnih metrov. Po vojni so z izdatno pomočjo Zveze slovenskih zadrug, s posredovanjem poslevodečega podpredsednika, zadrugo obnovili in reorganizirali, ki je v povojnih letih dosegla lepe uspehe in vidno napredovala. Predsednik Kumer je ob tej priložnosti izrekel najglobljo zahvalo vsem umrlim in živečim zaslužnim zadružnikom. Umrle funkcionarje zadrug bomo ohranili v častnem in lepem spominu.
Med navzočimi je zadruga odlikovala z diplomo dolgoletnega zaslužnega predsednika Lojzeta Milača, ki mu jo je v srce segajočimi besedami izročil govornik sam. Milač je diplomo prevzel vidno ganjen in čeprav ga poznamo, da ne pride nikdar v zadrego, če je treba postaviti besedo, je
koroškega velesejma od 11. do 20. avgusta bodo gostom na razpolago pršne kopeli in kopeli v banjah.
Uradniki prometnega oddelka v Krivi Vrbt
v območju žandarmerijskega poveljstva za Koroško so nastopili meseca junija proti šoferjem motornih vozil s 37 posvarili, s 1551 kaznimi v lastnem območju ter z 253 ovadbami. V tem časovnem obdobju so odvzeli 21-im vozačem vozna dovoljenja, ker so jih zasačili v alkoholiziranem stanju. Proti drugim udeležencem prometa so nastopili v 13-ih primerih s posvarili, v 435-ih s kaznimi, 59 oseb pa so ovadili.
SELE — KOT
Nedavno tega smo poročali o vrsti smrtnih primerov, ki smo jih doživeli že letos v našem kraju. In spet je smrt zamahnila in pretrgala nit življenja Mariji U ž n i k , Travnikovi gospodinji na Kropivni, ki je umrla po dolgotrajni mučni bolezni.
Pogrebne svečanosti so bile predpretekli ponedeljek. Kljub velikem delu, ki je v tem letnem času na kmetih, se je pogreba udeležilo zelo veliko število žalnih gostov. Že na domu se je zbrala množica ljudi, med temi tudi vsi šolarji s Kota s svojim učiteljem. Na pogrebnem sprevodu čez Ravne v Sele pa so se jim pridružili še mnogi drugi. S poštnim avtobusom iz Borovelj pa so se pripeljali tudi sorodniki rajne Micije.
Pred desetimi leti je Micijo privedel Travnikov Lojz iz Slovenjega Plajberka kot ženo in gospodinjo na svojo domačijo na Kropivni. Pokojna je bila krepke postave, vedno dobre volje ter vajena napornega dela na gorskih kmetijah. Takšna gospodinja je bila tudi prava na Travnikovi kmetiji. Veliko je doprinesla tudi pri pregrad-nji stare kmečke domačije, ki so jo prenovili v prostornejšo in sodobnejšo hišo. Na žalost je marljiva gospodinja pričela bolehati. Vedno pogosteje je morala obiskovati zdravnika in končno je iskala zdravje tudi v bolnišnici. Skrbni mož ji je nudil vse, kar je bilo v njegovih močeh. Toda, bilo je zaman, neizprosna smrt jo je prerano iztrgala iz središča družine. Ob pogrebnih svečanostih so vsi posebno globoko sočustvovali s hudo prizadetimi svojci, možem in petimi nedoraslimi otroki. Mrtogim so za-
dejal, da ne najde pravih besed zahvale. Prizor je bil lep, tudi mnogim navzočim so takorekoč zaigrale solze ganotja v očeh, kar priča, da ga imajo radi vsi ljudje in znajo tudi ceniti njegove zasluge. Milač, brihten, vesten, skromen in tovariški je prevzel diplomo s hvaležnostjo v spoznanju, da vendar le ni vedno nehvaležnost plačilo sveta.
Ob tej priložnosti je predsednik spomnil tudi na dragocene žrtve, ki so jih družine tudi v komeljskih hribih doprinesle v borbi proti nacizmu. Mnogo ljudi so zavlekli v taborišča smrti, od trinajstih moških se je le eden vrnil komaj na pol živ. Med žrtvami je bil tudi bivši upravnik na zadružnem posestvu Janez Podlesnik, ki so ga iztrgali iz družine, žene in devetih otrok. Iz taborišča se ni več vrnil. Vdovi Jerici so na tej proslavi podarili primerno darilo, nagradili pa so tudi sedanjega upravnika Janeza Pika za njegovo vestno službo.
V temperamentnem, živahnem in izoblikovanem govoru je nato poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zvvitter zajel v besede zadružno problematiko, predvsem osredotočeno na našo živinorejsko zadrugo. V glavnem se je opiral na besede predgovornika in njegove misli izpopolnil iz svojih bogatih izkušenj in znanja, kajti zadružništvo je tudi veda in znanost. S smiselnimi okraski začinjenim govorom je pritegnil nase pozornost vseh navzočih, z navdušenjem so ga poslušali in sprejemali vase njegove vzpodbudne misli. Med govorom smo tudi slišal', da je Zveza slovenskih zadrug podelila nekaterim zaslužnim zadružnikom diplome Valentina Janežiča. Dolgotrajno ploskanje je nagradilo govornika za njegove besede.
Lepo slavnost so dvignili tudi pevci pli-berškega Slovenskega prosvetnega društva, ki so s svojim zborovodjem Foltijem prihiteli na Štibarco. Mnogo in odlično so prepevali, za kar jim gre zahvala in priznanje. Na zadružnem srečanju je bilo združeno koristno s prijetnim. Na prostoru pred zadružnim poslopjem in pod njegovo streho se je razvila sproščena domača družabna veselica, zadružnik gostilničar Gutovnik je razpečal vse do zadnje kapljice in vse klobase. Bila je lepa in smiselna prireditev in nikomur ni bilo žal, da se je je udeležil, kar priča posebno tudi izjava uglednega gosta, ki je dejal, da bi mu bilo stokrat žal, če bi bil to prireditev zamudil.
Ruski sindikalisti v Celovcu
Delegacija sovjetskega sindikata iz mesta Gorkija je obiskala Koroško ter se mudila tudi v Celovcu. Na magistralu jo je sprejel direktor dr. Groll in v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da v našem glavnem mestu ruskim gostom lahko pokažejo pomembne naprave na socialnem področju. Zastopnik delegacije se je za sprejem toplo zahvalil, nato pa so si gostje pod vodstvom direktorice gospe Egger ogledali dva najmodernejša celovška otroška vrtca, namreč Dom otrok in otroški vrtec v Rauscher-parku.
igrale solze v očeh, ko so videli žalostne sorodnike ob odprtem grobu, ko so se za vedno poslavljali od svoje mamice. Najstarejši fant Hanzi je star 11 let, najmlajši Karel pa šele 2 leti. Tudi žalostinka, ki so jo zapeli domači pevci, je vse žalne goste globoko ganila. Možu Lojzu velja vsa pohvala, ker se je tako zgledno in požrtvovalno prizadeval za svojo ženo, ko je trpela v bolezni. Želimo mu, do bi prenesel tudi ta hudi udarec, dokler čas ne zaceli grenke bolesti bridke žalosti. Vsem žalujočim pa izrekamo naše srčno sožalje.
ST. TOMAŽ
Preteklo soboto je v celovški kotlini divjala močna nevihta in vsula se je tudi toča, ki je v več krajih napravila veliko škode na poljskih kulturah, posebno tudi v okolici Verje vasi v občini St. Tomaž. Po nevihti so ugotovili, da je v okolici transformatorske postaje nasulo do 5 centimetrov visoko toče. Kratko po nevihti celotne škode ni bilo mogoče številčno oceniti. Tudi v severnem delu Celovca je toča zelo poškodovala občutljive vrtne kulture.
Razne vesti iz Koroške
Obvestilo staršem
zaradi odhoda otrok na letovanj'e na Jadranu
Prva skupina otrok za letovanje v Savudriji in otroci za letovanje v Omišaiju na otoku Krk odpotujejo s Koroške v torek, dne 12. julija t. I. Otroci vstopajo v vlak v Celovcu, Beljaku in v Podrož-čici.
Zbirališča otrok in čas zbiranja so določeni tako-le:
Celovec:
čakalnica II. razreda glavne postaje ob 11.15 uri — odhod vlaka ob 11.50 uri;
Beljak:
čakalnica II. razreda glavne postaje ob 12.30 url — odhod vlaka ob 12.52 uri;
Podrožčica:
peron železniške postaje ob 13.15 uri — odhod vlaka ob 13.37 uri.
Na vsakem zbirališču čaka po en spremljevalec oz. spremljevalka. Starše prosimo, da svoje otroke na postajah osebno izročijo spremljevalcem skupine.
Starši, katerih otroci so bili sprejeti v prvo skupino za Savudrijo in starše otrok za letovanje na Omišaiju so te dni sprejeli pismeno obvestilo. Pismeno obvestilo pa dobijo tudi starši, katerih otroci so bili sprejeti v drugo skupino in oni, katerih otrok na letovanje ni bilo mogoče sprejeti.
Vse starše posebej opozarjamo, da takoj na postaji, kjer bodo otroci vstopali, kupijo vozni listek do Podrožčice — državna meja (Rosenbach-Staatsgrenze).
Prva skupina se z letovanja vrne 2. avgusta, druga skupina pa odpotuje 4. avgusta in se vrne 25. avgusta t. I.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Celovec, Gasometergasse 10
RUTE PRI ŠMIHELU
Pri Žagarju v Rutah pri Šmihelu si je pred leti ustanovil družino Bicljev sin Jože Pečnik, kjer s svojo zakonsko družico marljivo gospodarita. Pred nedavnim sta zakonca praznovala prijeten in vesel družinski dogodek, ko se jima je rodil čvrst fant, kateremu so izbrali ime Marijan. Dedej, oče Bicelj, ir. ostali sorodniki, kakor tudi botri veselima staršema srčno čestitajo z željo, da bi se novorojenček krepko in dobro razvijal.
ŠMARJETA V ROŽU
Župan v Šmarjeti v Rožu Andrej Woschitz je prejšnji četrtek proti večeru zadel v Borovljah z motornim kolesom v obcestni kamen ter strmoglavil na cesto. Pri nesreči se je hudo ponesrečil. S pretresom možganov in notranjimi poškodbami so ga prepeljali v deželno bolnišnico v Celovec. Poškodbe pa so bile tako usodne, da jim je ponesrečeni že ponoči podlegel. Pokojni župan, ki je živel v Kočuhi, je oče štirih otrok, od katerih sta dva še nepreskrbljena. Ob bridki žalosti je prizadeta družina deležna globokega sočustvovanja v vsej okolici.
Medved je začel krvavo gospodariti na Peci
Pred nedavnim so nekateri lovci zapazili na Peci pravcatega dobro razvitega kosmatinca medveda. Ustrelili ga niso, ker je v Avstriji zaščiten. V zadnjih dneh pa vedo ljudje povedati, da je raztrgal 24 ovac na paši, drugi pravijo celo, da jih pogrešajo 38. Medved je namreč vsejedec. škoda, ki jo posestniki ovac ugotavljajo, je zelo velika, ker so med pokončanimi ovcami tud^ nekatere plemenske živali. Avstrijski lovci iz obmejnih revirjev so stopili v stik s slovenskimi lovci za državno mejo, ki so pravili, da je medved raztrgal tudi na njihovi strani nekaj ovac. Z jugoslovanske strani so baje dovolili, da naši lovci lahko ustrelijo medveda in takšno dovoljenje skušajo naši lovci doseči tudi od deželnega lovskega mojstrstva. Deželno lovsko mojstrstvo bo šele preiskalo, če je zores medved pokon čal ovce.
Prvo srečanje
Nadaljevanje iz zadnje »Mlade njive«
Naslednjega dne je sonce čutilo, da je na vrhu svoje moči. Počasi je potovalo po svojih izvoženih kolesnicah in zasipalo zemljo z ognjenimi strelkami. Spuščalo se je vse nize, vse bliže sklonjenim človeškim hrbtom. Ko da se jih želi dotakniti s svojimi razžarjenimi, pekočimi prsti. Ko da jih želi poljubiti na potna, zamišljena čela.
Julij pa ves oznojen vozi na svojem vozu Poletje in uničuje setve.
Z ognjenim bičem seka žitu glave, zlataste klase.
Prisilil je ptice k molčanju in jih nagnal v hladne krošnje dreves.
Poti in steze so se leno raztegnile, dremljejo in hlepijo po dežju.
Koruza je mlahavo povesila liste kakor mrtve roke.
Povsod žge ogenj, povsod žgoča pripeka. Pripeka in rumena žita, ki žalostno šume z votlim šumom.
Zemlja je brez sape, sparjena, pa sprašuje m kliče in vzdihuje:
,,Kje je veter? Kje je veter?"
A vetra nekjer. Veter spi.
Tonek si je potisnil kapo čisto na oči, da bi se obvaroval sonca. Obledela srajčka se mu je povsem oprijela kože in s suhim grlom šepeče:
,Joj, Janiča. Ne morem več.“
„Tudi meni je vroče, Tonek."
„Ves sem premočen. Hrbet me zelo boli. ‘
„Mene pa prsti na rokah. Zbodla sem se s trnom."
PAVLE ZIDAR:
rf)eteJ iuhk
Rano se je petelinček zbudil, rano, in obhodil vas, se nad putkami razhudil, ker smrčale so naglas.
Sc togotil je in kričal, in razbijal kokošnjak in se ne bi naveličal, da ga zgrabil ni lisjak.
„Pojdiva malo počivat. Tja v senco. Ne morem se več pripogibati."
„Počakaj, Tonek, še malo. Poglej, koliko lepih klasov leži prav pred teboj. Škoda bi jih bilo pustiti."
„Pohitiva torej!"
In štiri hitre roke poskakujejo po razbeljenem, ostrem strnišču kakor kobilice in dvigajo mošnjičke z zrnjem. Klasje suho šumi m s krhkimi, nasršenimi bodicami zbada drobne prstke, čeprav je koža že precej otrdela.
Vsak klas pomeni droben zbodljaj v nogo ali v roko.
Kakor da ise brani, kakor da bi raje ostal na zemlji.
Toda vrečica se počasi vendarle polni.
Počasi, počasi, tako se zdi otroškim očem.
Vanjo padajo klasi kakor debele kaplje dežja in otroka slišita:
Kap, kap, kap ... Kap, kap^ kap . . .
Tonek in Janiča sta zbrala že mnogo zrelih, rumenih klasov. In mnogo, kapljic, z znojnega čela sta že darovala žejni rednici zemlji.
Ko je potem oče s cepcem omlatil njuno žetev, ko so popokali pod težkimi udarci krhki mošnjički plev, je ostalo na lesenem podu na skednju brez števila zrnc. Cel hribček! Tako se je zdelo vsem.
Oče in mati sta videla, da je vreča skoraj polna in sta se razveselila. Zrna so bila klena in težka, polna moke. Otroka sta ponosno gledala očeta, ko je presipaval zrna iz dlani v dlan in jih pretakal v vrečo: vse to so nabrale njune drobne in pridne roke v dolgih, dolgih dneh ...
Gledala sta in premišljala, koliko bo neki moke. Bele moke. In vprašala sta, ali ne bi smela odnesti pšenico v mlin. Zelo rada bi odnesla v mlin, tako da bi vse to delo opravila sama, čeprav sta še majhna.
Oče se je nasmehnil, dvignil vrečo s tal in ko je videl, da ni pretežka, je privolil:
„Pa naj bo. Ampak za Tonekov hrbet ne bo prav lahko. Mlin je daleč. No, prav."
In drugega dne sta vsa vesela odnesla zrnati tovor v mlin.
Sprva je bila vreča srednje težka. Pri stari hruški je Tonek preložil tovor z ene rame na drugo. Janiča mu je hotela pomagati in je z roko podpirala rob vreče.
Na pol pota je postalo zrnje še težje in precej časa sta počivala v senci vitke jablane. Ob poti je tiho tekla domača Sotla. Bila je plitka in modra. Nadnjo so se sklanjale vrbe kot dekleta nad ogledalom.
Prašna pot ob zelenem bregu ju je kmalu pripeljala do mlina.
Na pragu je sedel mlinar. Bil je ves bel in rejen.
Prijazno sta ga pozdravila in ga poprosila, naj bi jima lepo zmlel. Saj to ni koruza, marveč pšenica. Iz nje bodo pekli bele pogače ob velikih praznikih! Zato naj kar najlepse zmelje. Kajne, da bo zmlel? Sama sta vse to nabrala po strniščih, zares. Ampak kakšen ropot je tu, komaj se kaj sliši!
Mlinar je zrl mimo njiju v velik, težek kamen, kako se je obračal. In videti je bilo, ko da se je nečemu nasmehnil s svojim okroglini, kosmatim obrazom. Mlinska kolesa so ropotala in preglaševala besede. Torej ju ni slišal. To ju je jezilo.
Mlinar je počasi odhlačal v neki kot in se potem spet prizibal.
V neznansko veliki roki je nosil leseno mero.
Z velikimi očmi sta se zagledala v kosmato roko: s tem si jemlje mlinar plačilo za mletje' In roka se je približala vreči in jo odvezala. Napeto sta opazovala roko in mero in zrnje, ki se je zlatilo tam v vreči.
Globoko je zaril mlinar merico in zagrabil. Otroški srci sta zadrhteli kakor dve drobni ptički, če ju nepričakovano zgrabsš. Srci sta milo prosili:
„Nikar ne vzemi veliko, ne vzemi preveč, mlinar! Dolgo sva pobirala po strniščih in bilo je hudo. Poglej najine roke in noge! Debeli, beli mlinar!"
Mlinar ni poslušal njunih besed, kaj šele prošnjo, ki je prihajala iz srca!
Mera je velika in mnogo zrnja gre vanjo! Poglej no!
Roka se že drugič bliža in že drugič zaje-
Plazil se je volk k čredi in zašel v pasi. Naj je bil še tako močan in zvit, iz pasli ni mogel. Legel je in začel tuliti.
Drugo jutro je volka v pasti našel lovec, dvignil puško in pomeril vanj.
Zajoka volk in poprosi:
„Da, kriv sem ... Zaslužil sem kazen! Toda, nikar me ne ubijaj, dovolj sem že kaznovan, ker sem se ujel v past. Toda, dragi moj, kdo ne greši? Spusti me, pa boš videl: četudi poginem od lakote, mesa se več ne dotaknem!...'
ma! Še ji ni dosti! Zvrhana mera odnaša iz vreče še in še in dolbe vanjo jamo!
Otroški srci sta se bolestno skrčili in začudene oči so iztisnile solzo.
Tretjina vreče je že prazna! Mlinar je vzel mnogo tisoč zlatih zrn!
Zdaj jima pa še počasi, s kričečim glasom dopoveduje, da jima ne more takoj zmleti! Naj se čez kakšen dan vrneta po moko! Sta prav slišala? Sprašujeta se in ne verjameta lastnim ušesom. Kako, čez kakšen dan?! Zakaj jima ne zmelje takoj? Saj to je pšenica! In v mlinu naj bi pustila vrečo? Ali ne bo spet jemal iz nje, ko je jemal tudi vpričo njiju?
Samo šali se z njima!
Ampak zakaj je dvignil njuno vrečo in jo vrgel v kot? Ne, mlinar misli čisto zares! In žito bo ostalo tam v kotu vso noč!
Hudo jima je bilo, a morala sta oditi. Skrivaj sta se ozirala, ali ju ne bo mlinar poklical nazaj in vendarle začel mleti.
Ni ju poklical in spotoma so ju trapile hude misli. Bile so huiše kakor sončna pripeka in hujše kakor strnišče. Nekje globoko v prsih ju je nekaj zapeklo in ju zelo bolelo.
Tistega dne sta se Tonek in Janiča prvič srečala z življenjem in le-to jima je izvabilo iz neizkušenih src prezgodnji krik bolečine.
Tega še ne veste . . .
•	Beseda »MAT", ki jo uporabljamo pri šahovski igri in pomeni zmago za enega od igralcev, pomeni v dobesednem prevodu »mrtev'. Ta beseda izvira iz perzijskega jezika in tam še sedaj pomeni isto: mrtevl
*	Najhujša zima, kar jih pomnimo, je bila 1816. leta. Tega leta se v Severni Afriki sneg ni raztalil vse do junija! Zaradi močne pozebe je v nekaterih predelih Rusije in skandinavskih deželah avgusta 1816 propadla vsa žetev.
Lovec je verjel volkovi obljubi in ga Spustil. Volk od veselja poskoči v zrak z vsemi štirimi in jo ucvre čez drn in strn. Beži tako ves dan in se zlačni, da se mu kar tema dela pred očmi. — Opoteka se sem in tja in od lakote škrta z zobmi. Tedaj ugleda svinjo, ki se valja po luži in zadovoljno kruli.
Razveseli se volk in reče:
»Kruli ali ne kruli, če si v vodi, pomeni, da si riba. Za ribe pa se z lovcem nisva pogodila."
Volčja obljuba
ppr|pi»"ppjs-pjnn-
Kje sle, .
£>amulcvi ?
Anton Ingolič
	
J

»Sest se jih je spravilo nanj," je povedal Jaš, »mlatili so ga, odprli mu rano v pljučih, polomili rebra, in poglejte, kaj so napravili z njegovo glavo! Bojim se, da mu pomoči."
»Ne vzdihujte,” je Kresnička zavrnila Ja-
*a, »stopite rajši dol po mater in poiščite Jurčka! Mater pripravite, ne butnite z njo naravnost sem v kuhinjo in ne cmerite se! pojditet"
»V bolnišnico bi ga morali odpeljati, v bolnišnicol' je zastokal Kresnik, ki je vtem s* *opil v kuhinjo.
»Avtomobila ne dobiš, vse je pobegnilo mesta. Zbali so se revolucije."
»Kaj, če bi Lamutka napregla?" je vpregi Kresnik.
»Na poti bi izdihnil. Minjoz je šel po zdravnika, vi, Jaš, stopite dol k Lamutki, iaz pa grem po Tilko. Kako, le kako naj ji Povem? O, ti moj ljubi bog!"
Rdečkasti soj je trepetal na stropu. Vanj i® Marko upiral oči. Pravzaprav samo eno °ko, levo, kajti desno ni nič videlo zaradi črnih podplutb in višnjevih nabreklin. Ni se 9anil. Tudi stokal ni več, stokal je na ulici, Ndi še na dvorišču te velike hiše, ki je bi-v tem času navadno glasna in živa, te-9° dne pa je večina njenih stanovalcev
odšla na ulice, na trge, na postajo, k šah-tom, da se spopade s policisti in žandarji. Tisti, ki so ostali — bile so večinoma le starejše ženske in bolniki — so ždeli v stanovanju in s pridržanim dihom prišluškovali hrumu, ki je prihajal iz mesta.
V kuhinjo je prihitela Markova mati. Kakor okamenela je obstala pred posteljo. Niti toliko moči ni imela, da bi kriknila.
Na Markovem obrazu se je prikazal slaboten smehljaj.
Mati, lahko bi se bilo zgodilo že prej, je govoril Markov bledi smehljaj, že davno, že prvi dan. Rudar mora računati s tem, da ga bodo nekega dne prinesli s šihta. Mati, prinesli so me s šihta, s pravega delavskega šihta ...
Mati si je z vso silo pritiskala zdelane roke na obraz, a pritajenega joka ni mogla zadržati.
Tedaj je planila iz sobe Tilka. Videlo se je, da je na hitro odstavila Rožico, še vseh gumbov na bluzi si ni utegnila zapreti. S široko odprtimi očmi se je približala poste-Iji. Ni kriknila, samo zaječala je.
»Marko, Marko ..."
Smehljaj na Markovem obrazu je počasi ugašal.
Ugašal je tudi rdečkasti soj na stropu.
Kako je že zapel Amon?
To goro bomo razkopali,
razsuli jalovino črno,
in spet sijalo sonce bo rumeno ...
Prišel je Minjoz z zdravnikom.
Zdravnik, že starejši mož, si je obrisal potno lice, preden je stopil k postelji. Ko
je stopil od postelje, si je znova obrisal pot s čela.
»No, kaj?" je vprašal Minjoz nestrpno.
»Vseeno," je odvrnil zdravnik, »ali bi bila hitela ali ne."
»Ni pomoči?"
»Ni."
Se enkrat je pogledal k Marku, skomiz-gnil z rameni, si poveznil klobuk na plešasto glavo, pograbil črno torbo in odšel.
Minjoz in Jaš, ki je vstopil med zdravnikovim obiskom, sta se spogledala.
Je Markovo oko videlo njun žalostni, brezupni pogled?
Dejal sem, da je nepotrebno. Potreben je samo boj, Minjoz, Jaš, zapomnita si, samo boj! Vidva vesta, drugi ne vedo. Končno so menda le sprevideli. Zadnji čas. Minjoz, vrni se, šaht številka šest bi bil naš, da niso hudiči napadli z vseh strani. Minjoz, zavzemite ga! Najprej šahte, potem vse drugo. Samo da se je začelo zares! Pojdi, pojdi, Minjoz! .. .
»Pogledam, kako je zunaj," je rekel Minjoz pridušeno. »Moramo ga zavzeti, to je Lamutov šaht!"
Markovo zdravo oko se je ozrlo po sobi.
Jurček, moj Jurček! Mati, recite mu, naj ne joče! Tvojega deda je pobrala silikoza, pobralo ga je hudo življenje, tvojega očeta so najprej pohabili Hitlerjevi vojaki, njihovo delo pa dokončali francoski žandarji. Tebi bo drugače, lepše...
»Oče, oče!" je zavekal Jurček in se stisnil k babici, ki se je še komajda premagovala, da ni planila v glasen, neutolažljiv jok.
Iz sobe se je oglasil otroški krik. Tilka se je zdrznila, prestrašeno pogledala okoli sebe in odhitela v sobo. Vrnila se je z Rožico v naročju. Obe sta jokali, glasno, brezupno. Zdaj se tudi mati ni mogla več premagovati. Jokala je, jokala za vse tisto, kar je izgubila in kar je pretrpela od tistih let, ko je zapustila zeleni, sončni Moflhik nad Strmcem.
Sonce je zašlo, rdečkasti soj na stropu je ugasnil, začelo se je mračiti.
Prihajali so ljudje, rudarji, njih žene in otroci. Iz hiše in z ulice. Bila jih je že polna kuhinja. Ker so še prihajali, so pustili vrata odprta. Stali so na stopnišču in po stopnicah, vse dol do dvorišča.
Ko se je Minjoz prerival gor po stopnicah, so ga vpraševali, kako je zunaj.
»Šaht je bil že v naših rokah, pa so ga spet zavzeli. Z brizgalnami, z gumijevkami, s solzivcem so napadli. Tudi streljali so."
Markov pogled je naglo ugašal in se poslavljal.
Kajne, sonce je že zašlo? Črna piramida raste, dviga se, širi ... Ni to moj nagrobni spomenik? Tovariši, prijatelji! Minjoz, Jaš, Kresnik, Gaspard, Čepin, Alfonzo, Klam-bos ... Ne vidim vas vseh, preveč vas je, predaleč ste... in moj črni nagrobnik... Srečno, ljudje, srečno, mati... srečno, življenje ...
Minjoz je stopil k postelji, prijel Marka za desnico in jo krčevito stisnil.
»Salut, camarade Lamut!"
»Srečno, rudar Marko!" je jeknilo tam od vrat, ki so bila odprta na stežoj.
(.Konec)
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Nova pota proizvodnje mesa v Sloveniji
Koncem preteklega meseca sem bil z delegacijo odbora za živinorejo koroške kmetijske zbornice na obisku podjetij in farm Agrokombinata v Ljubljani. Obisk, h kateremu je omenjeno delegacijo vabila Glavna zadružna zveza Slovenije, je imel namen, da se delegacija seznani z razvojem farmarske proizvodnje mesa in mleka za potrebe mest in industrijskih centrov, zlasti pa za izvoz klavne živine in mesa, za kar je v Jugoslaviji s strani Anglije, Nemčije in Italije veliko povpraševanje.
Da bi zadostili temu povpraševanju, zlasti pa zahtevi po kvalitetnem in izenačenem blagu^ so v Sloveniji v zadnjih 3 letih pričeli s proizvodnjo mesa v velikih farmah in pitališčih, kjer je takorekoč proizvodnja od začetnega produkta — to je krme — do zaključnega produkta — mesa in konzerviranih mesnih izdelkov — v rokah enega podjetja. Eno takih podjetij je Agrokombinat Ljubljana, ki smo si ga deloma ogledali in s katerim bi bralce Slovenskega vestnika v naslednjem rad seznanil.
Od podjetja Agrokombinat Ljubljana smo predvsem ogledali perutninsko farmo Zalog, farmo mesnatih prašičev Ihan, veliko pita-lišče telet in mlade živine na Baby Beaf v Črnelu in račjo farmo v Dolskem. Za vse te in še druge obrate proizvaja potrebne močne krmne mešanice tovarna močnih krmil v Ljubljani, opitane živali kolje in meso predeluje pa zadružna klavnica „Emona“ v Zalogu, ki smo jih tudi obiskali.
Perutninska farma v Zalogu
je zaenkrat največja perutninska farma v Evropi. Njena zmogljivost znaša 1 milijon brojlerjev letno. Farma ima poleg pitališča še svojo valilnico z dnevno zmogljivostjo
70.000	piščancev ter klavnico perutnine, kjer lahko dnevno zakoljejo in v vrečicah iz celofana odpremijo na trg 4.000 piščancev. Pi-tališče, ki sestoja iz dveh trietažnih in 100 metrov dolgih centralnokurjenih stavb je osrednji objekt farme. Pitališče je razdeljeno na 12 velikih kurnic po 14.000 piščancev. Vsako kurnico oskrbuje 1 oseba. Pitajo ameriško pasmo Withe Rooks in hibride od nje. Na strokovnem osobju ima farma 2 agrono-
T0 IN ONO IZ KMETIJSTVA
Koroška proizvodnja klavnih prašičev
je leta 1958 znašala 185.585 prašičev, leta 1959 pa 193.990. Izven dežele je bilo 1958 prodanih 9.941 prašičev v avstrijske zvezne dežele in 1.347 v Italijo. Lani pa je bilo izven dežele prodanih 7.775 v avstrijske zvezne dežele in 60 v italijo. Istočasno je bilo 1958 za koroške potrebe uvoženih 1.503 pra-iščev, lani pa 2.006. Te številke torej kažejo, da je bil lani v deželi konzum prašičjega mesa znatno večji, kakor je bil leta 1958. Koroška je lani potrebovala 12.361 več klavnih prašičev, kakor jih je potrebovala leta 1958.
Splošna zveza kmetijskih zadrug
na Dunaju se je na svojem zadnjem občnem zboru v Kremsu preimenovala v Avstrijsko zvezo raiffeisenovk. S tem preimenovanjem se bavijo tudi vse deželne zveze, od katerih sta se deželni zvezi na Koroškem in Gradiščanskem že prej preimenovali v Zvezo raiffeisenovk.
ma in 1 agrotehnika ter 1 veterinarja s pomočnikom. Iz farme gre dnevno v zakolj okoli 5000 opitanih piščancev. Krmljenje je avtomatizirano, piščanci so zdravi, izgub pri pitanju takorekoč doslej ni bilo. Zato je farma visokoproduktiven obrat, ki z 10 milijoni dinarji brutodohodka na osebo daje skoraj štirikrat toliko brutodohodka na osebo kakor pa v povprečju slovenska industrija.
Farma mesnatih prašičev v Ihanu
je po svojem obsegu še večja tovarna mesa. Farma, ki je nastala pred 2 leti, ima sedaj vzrejališče za 10.000 pujskov in pitališče z
1.000	pitanci. Ob skupini 11 hlevov pa rastejo novi hlevi in bo dograjena farma imela skupno 16 hlevov za vzrejo — vsak hlev z 70 plemenskimi svinjami — ter 15 hlevov za pitanje po 1000 pitancev. Farma redi in pita izključno prašiče stegnjene in izrazito mesnate švedske podeželske pasme. Pitajo zgolj s krmno mešanico tovarne močnih krmi! in sicer na težo 90 kg, na takoimenovane be-kone. Za kg prirastka potrebujejo 3,11 kg krme. V povprečju celotnega pitališča znaša povprečni dnevni prirastek 60 dkg — in so prašiči v 187 dneh dosegli povprečno težo 97 kg. Svinje dajejo v povprečju 11,2 pujska in jih ostene po 7 tednih pri življenju 10,5. Farma zaposluje 32 oseb, med njimi 3 agronome, 2 agrarna tehnika, 1 veterinarja, 1 skladiščnika in 1 računovodjo. Krma za kg prirastka stane v povprečju 160 do 170 din, kg žive teže pa prodajo po 260 dinarjev. Glavni kupec ihanskih bekonov je Anglija, ki jih ima rajši od danskih.
Tretja tovarna mesa Agrokombinata Ljubljana sta
Pitališče telet in pitališče mlade živine
na Baby Baef v Črnelu. Tam smo srečali 2.600 od kmetov kupljenih telet, od katerih jih 1.200 pitajo na Baby Baef z težo 400 kg in 1.400 pa na težo 200 kg. Glavni odjemalec te farme sta Italija in Anglija. Italija sama kupi v Jugoslaviji letno ca 20.000 na Baby Baef pitanih mladih goved in jih plača po V* dolarja za kg žive teže.
Teleta pitajo v odprtih hlevih. Ena oseba oskrbuje 300 do 600 telet. Za pitanje jemljejo teleta simodolske in sivorjave pasme. Ta teleta dosežejo v 12 mesecih težo 400 kg. Dnevni prirastek — zračunan na povprečju 1.300 telet — je znašal 1,35 kg.
In če tem trem tovarnam mesa dodamo še račjo farmo v Dolskem z 23.000 racami, ki jih pitajo za izvoz v Italijo in v - Nemčijo, potem ne moremo le približno oceniti dnevno proizvodnjo mesa in porast njegovega eksporta, temveč tudi vidimo potrebo tako tovarne močnih krmil in zadružne klavnice kot posebnih podjetij Agrokombinata.
Tovarna močnih krmil v Ljubljani
je nastala pred 5 leti. Sedaj v Sloveniji gradijo še 4 nadaljne tovarne, v Jugoslaviji pa jih bo po malem kar 70. Letna kapaciteta tovarne v Ljubljani je sedaj 150.000 ton krme, po reorganizaciji pa se bo ta zmogljivost povečala na 300.000 ton.
Zadružna klavnica „Emona“ ima letno zmogljivost zakol ja 100.000 prašičev in 30.000 goved. Sedaj povprečno zakoljejo in odpremijo za Ljubljano in za eksport dnevno okoli 200 prašičev in 50 goved. Zakolj in priprava mesa se odvijata na tekočem traku, kjer ima vsak delavec svoje določeno opravilo.
*
Upam, da je ta bežen popis našega obiska predočil revolucionaren preokret v proizvodnji mesa v Sloveniji in o njeni borbi za svetovna tržišča. Težko je tako bežno dojeti vso globino tega posega v kmetijsko proizvodnjo in si v mislih ustvariti kolikortoliko pravo sliko o vsem, kar smo videli in kar nam je bilo povedano od naših gostoljubnih spremljevalcev dr. Lenarčiča, ing. Hruševar-ja in ing. Mežana ter strokovnjakov in delavcev na farmah.
Pa naj gledamo problem te vrste agrarne proizvodnje tako ali tako, eno je gotovo: Ti otoki moderne, racionalne proizvodnje v živinoreji bodo najlažje zadostili narašča-
Nevarnost krompirjeve plesni narašča
Kakor vsako leto smo stopili tud) letos na področju pridelovanja krompirja v obdobje, ko pričenja njegovo zel uničevati in pridelek okuže-vati krompirjeva plesen (Kraut- und Knollenfaule). Zaradi velike vročine in pogostih padavin je letos nevarnost plesni na krompirju zlasti pri zgodnjih in srednjepoznih sortah zelo velika. Brez škropljenja proti krompirjevi plesni nam ta bolezen lahko uniči večino pridelka zgodnjega in srednjepoznega — to je jedilnega — krompirja.
Zato pričnimo s škropljenjem proti krompirjevi plesni! Pripravki za škropljenje, to so Collervett, Cupravit, Cupromaag, Kupfer-Kwizda, Vitigran, Coprantol itd., so s točnimi navodil! na originalnih ovojih po vseh zadrugah na razpolago.
jočim potrebam po mesu in mleku v Jugoslaviji, z izvozom pa bodo dali državi več in dragocenejše devize, kakor jih je mogoče doseči pri izvozu žita. Ti obrati ne morejo biti v škodo drobni kmečki proizvodnji na vasi, nasprotno bo ta od njih imela le koristi. Po eni strani odkupujejo od kmetov teleta in napravijo iz njih kvalitetno meso, po drugi pa zalagajo te farme vasi z dragocenim plemenskim materialnom in še dragocenejšimi izkušnjami o reji, oskrbi in pitanju živine. Kot take pa so pravi motor za zbolišanje kmetijske proizvodnje in za povečanje zaslužka v kmetijstvu zaposlenih ljudi na vasi.
Od oktobra naprej ugodnejše nabavne cene
za nitramoncal
Dušično gnojilo nitramoncal je bilo doslej najcenejše v mesecu juliju, ko je cena za 100 kg znašala 116,12 šil., najdražje pa v mesecih februar in junij, ko je stala isto količina 127,12 šil. Od oktobra naprej pa so avstrijske tovarne dušika za nitramoncal določile nove cene, po katerih bo nitramoncal n a j c e n e j š i meseca oktobra, najdražji pa v času februar — september.
Od 1. oktobra naprej bo torej 100 kg nitramoncala v vrečah po zadrugah stalo: v oktobru 116,12 šil., v novembru 119,12, v decembru 122,12 in v januarju 124,12 šil Od februarja do septembra pa bo 100 kg nitramoncala stalo 126,12 šil.
Nove cene bodo bolj ugodne v tem, da bo nitramoncal v dobi, ko bo najdražji, za 1 šil. cenejši kot je bil doslej, in da bo mogoče v oktobru, ko bo njegova ceno najnižja, lažje vskladiščiti, kakor ga je bilo mogoče sedaj v juliju, sedem ali osem mesecev pred glavno sezono njegove uporabe.
Letos obeta kmetovalcem prehod od sedanjih na nove cene še posebne ugodnosti. Ker veljajo do 1. oktobra še dosedanje cene, bo letos takorekoč od julija do novembra nitramoncal mogoče kupovati po ceni 116,12 do 119,12 šil. za 100 kg. To priložnost naj res izkoristi vsak kmetovalec in naj se zlasti v juliju irt v oktobru založi z nitramoncalom za prihodnjo sezono njegovega razsipanja.
T^C-lK^I Od kdaj in zakaj I CodL/Cl	pesem o lepi Parižanki
Pariz, decembra.
S postaje Pariš — Nord (pariške severne postaje) je stari „Ford“ izginil v prometno gnečo.
Utrujenega popotnika ne prevzamejo luči velemesta, samotna soba je v takem primeru še najprijetnejši kotiček.
V revstavraciji lahko poceni ješ. Čudna atmosfera. V levem kotu dvorane dvoje zaljubljenih, nedaleč od njiju je improviziral možakar srednjih let na klavirju otožne melodije. Tretji sem bil jaz in tudi edini, ki je s pogledom iskal natakarja.
,(Večerjo?"
In ko sem mu pritrdil, takoj naslednje vprašanje ...
„Tujec?"
„Da, tujec."
Šele tedaj sem opazil, da ne nosi natakarske bluze Bil je v temni obleki.
„Kako ste že rekli? Dunajski zrezek?“
Brž se je vrnil in ponudil sem mu, naj prisede.
Mož za klavirjem je še vedno improviziral... Poskušala sva poiskati prijetno temo za pogovor.
„Mladina ima rada glasbo. Mogoče bi vam gospod Chan-quline kaj zaigral? Saj nimate nič proti?"
Poklical ga je in ga prosil naj zaigra kaj iz svojega bogatega sporeda.
Oni pa ko da ni slišal prošnje svojega gospodarja in je s prsti kar naprej drsel po tipkah. Niti pogleda ni dvignil.
Jedel sem. Zaljubljenca sta se ,.glasno" poljubljala in gospodar je umolknil.
Sam ne vem, kaj mi je bilo, da sem zinil znane besede iz slabega prevoda:
„Da vrag je, to vem, ker to si ti, edina moja Jesabel ■ ■ .“
Mož za klavirjem je tiho in kot sam zase igral znano melodijo.
„Veste," mi je dejal hotelir, ,,čc Chanquline igra to svojo skladbo, je vedno otožen. Kar poglejte ga, kako nežno drsi po tipkah.
Jesabel je bila njegova največja ljubezen. Spoznala sta se nekaj dni pred njeno smrtjo. Gledala sta se dve dolgi uri in nato mu je s solznimi očmi rekla:
„Če bi še enkrat živela, bi hotela človeka, kot ste vi. ..“ , „ ... Bila je vražje lepa. Nekaj neverjetnega", je moj sogovornik nadaljeval svojo zgodbo. „Ves Pariz je norel za Jesabel. Uničila je nešteto zakonov in za njo so potrošili milijone. Ah, Jesabel. Jesabel... Bila je najlepša ženska Pariza. Tri polna leta je bil vojni Pariz dvakrat okupiran: okrutni nemški škorenj in Jesabelini čari. Mnogi mislijo, da bi se nemške zastave precej dalj časa vile na Slavoloku zmage, če ne bi bilo te največje pariške kurtizane, njenih prispevkov gibanju odpora in njenih obvestil iz „prve roke".
20. marca 1944 pa so z vrat stanovanja v prvem nadstropju razkošne vile v ulici Martignon sneli orumenelo etiketo, ki je na njej kratko pisalo: .Jesabel".
To je bil začetek konca skrivnostne ženske, ki je o njej
„Gospa, moje ime je Vaine Chanquline“, je dejal gost. „Sem . .. rad bi vam toliko povedal. Poslušajte me, prosim." Iz uvelih usten nekdanje lepotice je prišel tih glas: „Sedite gospod in povejte umirajoči, kaj želite".
„Le to bi vam rad povedal, gospa, da sem eden iz množice tistih, ki vas imajo radi in ki vam bodo ostali zvesti do konca življenja. Prvič sem vas videl pred nekaj leti, ko ste ponosno stopili iz avtomobila z roko pod roko z gospodom Ribentroppom in odšli v hotel „De Crylloi". Menda je bil to najsrečnejši dan mojega življenja. In še to vam moram povedati, da sem eden iz množice tistih, ki si po manjših kavarnah z glasbo služijo kruh. Nikoli nisem imel toliko denarja, da bi prodrl do vas in vam povedal svoje želje . ,.“ Dve uri ji je govoril. . .
Jesabel je zaihtela.
„Če bi le še enkrat zaživela, bi hotela človeka, kot ste vi.. . Življenje zdaj ni več težko zame, hudo mi je le, da
NaS novi roman bomo začeli objavljati v prihodnji številki, in sicer kot najboljši jugoslovanski roman, leta 1954 nagrajeno delo srbskega pisatelja Dobriče Čosiča
Korenine
ki opisuje razmere in dogajanja v stari Srbiji ob koncu 19. stoletja
Pariz leta in leta govoril, za njo vzdihoval, jo obožaval, in se ji včasih tudi posmehoval. Komaj deset dni prej je na ta ista vrata potrkal štiridesetleten, že malo osivel možakar. Sobarica ni popuščala:
„Gospod želijo?"
„Rad bi videl gospo in ji dal šopek."
„Saj vendar veste, da je gospa resno bolna in da so ji zdravniki prepovedali vse obiske."
„Pa bi jo vseeno rad videt...“
„Žal! Ne morem vas spustiti, ker sem danes zavrnila že najmanj deset oseb s podobnimi željami."
Chanquline pa, ko da ni slišal teh besed. Odsunil je vrata in stopil v predsobo. Klobuk in plašč je vrgel v globok naslonjač ter odprl vrata v sobo. Slednjič — Jesabel. Neusmiljena bolezen je vrgla lepotico v posteljo. Le želja za življenjem jo je že leto dni držala pokonci. Za šminko je skrivala bolečine. Dolgo leto, potem ni mogla več...
so me vsi zapustili. Najbrž nisem zaslužila vaše pozornost', mogoče že zato ne, ker je bila moja duša vselej dobra, telo pa tako zelo slabo . . .“
Čez nekaj dni so pariški bulvarski listi na zadnjih straneh objavili kratko vest: „Danes zjutraj je v tridesetem letH umrla gospodična Jesabel."
Naslednjega dne je krenil po ulicah Montmartra tiena. vaden pogreb. Za pogrebnim vozom je šlo nekaj deset tiso žensk, ki so s svojimi prispevki omogočile, da je bil pogre . njihove vrstnice Jesabel največji, kar jih je bilo v okupiran Franciji. Tistega dne so menda prvič v zgodovini burnega Pariza prišle vse kurtizane hkrati na ulico.	_	.
Chanquline še danes igra klavir v restavraciji hote „.Atlantic" in vselej, kadar kdo zaprosi za poseben prograim, se zamisli, nato pa z nežnimi udarci prstov zaigra svojo V sem o Jesabel.	.	..
V Markovič

Kaznovana bahavost
Znamenitemu pariškemu kiparju Rodinu je nekoč nek mlad slikar ponudil podobo, ki ni imela umetniške vrednosti, razen okvirja, ki je bil silno dragocen. Mladenič je tako zelo sitnaril okoli kiparja, da si slednji ni mogel kaj in je vzel podobo. Obesil si jo je v svojem ateljeju. Kmalu je nanjo pozabil. Nekoč pa je slišal od enega svojih prijateljev, da se tisti mladenič silno postavlja, češ, poglejte, moja podoba visi v kiparjevem ateljeju, ker ga je motiv tako zelo navdušil, da se mojster ne more odtrgati od njega.
Tako bahanje je Rodina razjezilo in sklenil je, da bo mladeniča kaznoval.
Ko je sedel nekega dne v Cafe de la Paix, je zagledal mladega slikarja v družbi njegovih vrstnikov in tovarišev. Nagovoril ga je:
„Poglej no, kakšen slučaj! Že dolgo sem nameraval, da vas obiščem, žal pa mi je vedno zmanjkalo časa. Ste že slišali, da je bilo pretekli ponedeljek pri meni vlomljeno?"
„Ne, spoštovani mojster," je dejal mladenič in se ponosno ozri v krogu svojih prijateljev, če so res vsi videli, kako ga je slavni kipar nagovoril. „Ali so vam bile ukradene dragocene stvari, mojster?"
„Kakor hočete,” je smehljaje se odvrnil Rodin. .Verjetno se še spominjate podobe, ki ste mi jo pred nekaj časa poklonili?" — .Seveda se spominjam," je radovedno odvrnil mladi slikar.
„Zdi se, da so vlomilci imeli pred očmi samo vašo podobo, kajti izrezali so jo iz okvirja . . ."
.Poglejte vi ... ,' je zakričal mladi slikar v kratkem premoru, ki ga je naredil kipar, .nasmehnila se mi je sreča. Kakšna reklama! Časopisi!...'
.Časopisi so res že obveščeni..." ga je prekinil kipar, .toda o tem, da so tatovi odnesli okvir, sliko pa raztrgano vrgli v kot...!'
Rosilo je v večer, da se mi je zdela ulica Cavana kakor mokra zidana soteska v taz-drapani mesečini neona. Trg Unita se mi je odprl gol pod lopo oblakov. Dež ga je bil izpraznil: tako sem ga z lahkoto zagledal. Takole na prvi pogled se mi je zdelo, ko da njegova silhueta prečka ti g nekako od Lloydove palače v smeri proti Borzi. Toda ko sem bil že na višini magistrata, sem opazil, da stoji na mestu, negiben sredi stopicajočih golobov.
Nisem se mogel zmotiti: bil je on. Bil je nezgrešljiv s tistimi svojimi zajedljivimi ličnicami na mehkem obrazu kakor iz samih °či. Vzravnan sredi mokrega asfalta je v svojem haveloku dajal skoraj vtis človeka, zavitega v jadro. Klobuk je nosil kakor na slikah: izzivalno potisnjen nazaj. Pojavo je dopolnjevala palica, ki pa jo je držal vodoravno ob sebi, kakor ravnilo.
»Ti tukaj, Ivan?"
Ali je zmerom tako gledal? Za hip mi je bilo, ko da sem odtrgan od tal, na tehtnici njegovih oči.
»Zakaj pa ne? Jaz!"
»Veš, pred leti sem V Ljubljani videl na dlici slokega elegantnega moža pri sedemdesetih: srce mi je prav na vrhu grla šepnilo: Oton! Potlej sem se grizel nad tem, da mi plahost ni dala, da bi ga ogovoril. In koliko časa potem mi ni bilo nič do tega, da bi še osebno spoznal kakšnega Slovenca. Odtlej sem prišel malo do poguma Tebe ne mislim izpustiti."
Bilo je, ko da je v neki svoji odmaknjenosti šel preko tega. Vzdignil je palico.
»Kaj je to?"
»Literarno Veliki trg. Dejansko Piazzo Unita d'lfalia.”
Toda nikakor ga nisem hotel moriti s tegobo dvojezičnosti. Sprehajal se je po mestu: bil je informiran o tem. Z očmi je objel tfg od morja do Caffe degli Specchi.
»Sem bi morali esperantisti na kongres!" )e rekel.
»Si kaj dosti hodil okrog?"
»Toliko sem že kolovratil okrog, da sem
spoznal, da so danes Slovenci narod, x Prodaja meso po Trstu!" je rekel s kretnjo, da mu je havelok zaplahutal.
Takoj mi je bilo jasno, da ima nekaj s Slovenci. Hotel sem reči nekaj njim v zagovor: toda ko mu je zapihalo izpod brk, sem se potuhnil. Raje sem ga skušal speljati drugam.
»No, in kako se ti zdi zdaj ta naš mili Planet, Ivan?" sem rekel, ko sva šla mimo Cvetličarne, ki je razkazovala svoje rastlinsko razkošje na vogalu.
Neznane izjave znanih osebnosti
■	FRANCOISE SAGAN (francoska pisateljica): „Moije imajo vedno veČ skrbi kot žene. V prvi vrsti morajo prenašati ženske.“
■	WILLIAM FAULKNER (ameriški pisatelj in Nobelov nagrajenec! • „Če si enkrat vtepete v glavo, da česa ne zmorete — imate popolnoma prav.*1
■	ELMER G. LETERMAN (ameriški publicist): „Sreča je, kadar se pred- ’ Priprave srečajo s priložnostjo."
■	DR. ALBERT SZENT-G YORG YI (Nobelov nagrajenec): »Znanstveno raziskovanje pomeni videti tisto, kar lahko vsak vidi in si misliti pri tem na to, na kar še nihče ni pomislil."
■	HENRY FOUNTAIN ASHURSJ (ameriški senator): ..Politika je kot vožnja s kotaljkami. Deloma greste tja, kaihor hočete priti, deloma pa, kamor vas te preklete zadeve odpeljejo."
■	ROBERT FROST (ameriški javni
delavec):	..Najboljša pot je vedno
,skozi'!"
* SENECA (starorimski filozof): »Najboljše zdravilno sredstvo za jezo je — odlog."
_ * DON HEROLD (mislec in publi cist): ,.Kadar kdo pravi: „Naj torei povem na kratko" — je že prepozno.
»Osli še zmerom žrejo seno, šakali mrhovino in polži svojo lastno slino. Po starem! Tam na mojem koncu so ventilirali možnost, da bi se vrnil. Toda sklenil sem, da je bilo enkrat dovolj! Dovolj in basta, dvojezično! Cirkus greš gledat enkrat. Gledal sem obraze okrog: kakor da sem se jih že zdavnaj najedel! In časopise: ko da sem že vse tisto prežvečil! Vse je bilo, že stoh-sočkrat!"
Ob tem me je skoraj vrglo nazaj. Rahel dež mi je pomagal, da sem se ovedel. Ne kam nestvarno se je zvrstilo mimo mene nekaj izložb v Tergesteju.
„Si ti, Ivan? Ali nisi svoj čas gledal v dalji tisti dan, ko bi zemlja zgorela v odrešilnem požaru in bi potem nad vesoljnim pepelom vstalo jutro novega stvarjenja, kc bi človek začel vse znova? Ne lačnih ne ponižanih ne tlačenih ne izkoriščanih: vsakdo plačan samo po svojem delu: nič več fraz, ampak samo še resnica: novi krogi Zemlje po ekliptiki?"
Med knjigami v Parovelovi izložbi je na rumeni platnici švignil mimo naju v neke grozljive dalje zagledani obraz Borisa Leo-nidoviča Pasternaka.
Ivan je postal. S palico je premeril krog po zraku. Nato je pustil, da mu je tleskniia na pločnik.
»Misliš na dan s kakšnim citatom? S citati dokažeš tudi, da je Cankar v Nev/ Yorku v Fifty Avenue češplje klatil!"
S koncem očesa sem opazil, da mu je stala palica spet vodoravno. Tako sem še enkrat požrl, kar mi je bilo na jeziku. Nič nisem mogel pomagati, bil je videti našče-perjen, a dovolj mi je bil že tisti občutek stopicanja za njegovim haveiokom. Puslil sem ga molčati. In ko da je zaključil neke svoje ugreznjeno tuhtanje, je prav plebejsko na prehodu čez Borzni trg pljunil pod neke dragocene gosposke visokopetnike Znašla sva se v semanjem žuborenju Rdečega mosta. Nekdo je izkričaval neko ceno, ko da bi lučal kamenje za mimoidočimi. Napolitanec je z vročičnimi kretnjami
razlagal prednosti novega preparata proti kurjim očesom.
»Kontinuiteta zgodovine je v semnju!" je dejal.
Kramar pod šotorčkom je v rastočem zanosu lezel že v neki mesijanski alt, ko da je ves smisel njegovega bivanja v nekem idealnem odreševanju strpinčenih človeških mezincev, da sva prisluhnila. Tedaj je pristopila k meni senca, iz katere se je izluščila ženska s košaro.
»Bi mesa?" je šepnila.
Sunkovito sem stopil stran, ko me je vsega oblila kurja kolt.
„Viš, takole na dežju pa ne bom stal!" sem rekel.
A morala sva priti čez most, da sem spet prišel k sebi. Zdaj sem gledal Ivana samo od strani: njegov havelok je nekam zmrd-Ijivo cvrkutal ob izložbe poslovnih lokalov v ulici Roma. Trgovine so se zapirale v nekem opustošenem drdranju rolet. Iz drogerije je buhnil v dež vonj po milu. Motorček je opotekavo zaviral, ko mu je počila duša. V nadstropju neke politične palači-ce se je bledo svetilo od sestanka Društva slovenskih filatelistov. Iz bara se je zahihitala »Casetta in Canada". Mačica je vozila za seboj po pločniku povoženo taco.
Nastalo je vprašanje, kam bi se dala. Jaz sem bil za to, da sedeva kam. Toda Ivan je vohal okrog, ko da ima Trsta že dovolj.
Nasproti je prihajala gruča s kovčki.
Nekaj me je obšlo, da sem se odločil glasno: »Seveda, no Opčine pojdeva!"
Toda v nenadni zmedenosti sem le oba zaril v sredo tiste gruče. Krotko se je odprla pred nama v polkrog.
»Mogoče vi veste za bunde?"
»Via Bunda, kar naprej!" sem skoraj zavpil, zraven pa sem potegnil za havelok, zdaj mi je kor gorelo pod nogami.
»Vražje vreme, kaj?" sem rekel.
»Kam pa so iskali tisti Slovenci?"
»Neki jubilej proslavljajo," mi je ušlo.
»Kakšen?”
»Tramvaj bova zamudila," sem rekel in se spustil v tek.
Pred tramvajem se je gnetlo: tista brezimna gneča me je morala rešiti. Kar dobro mi je bilo zdaj pri srcu: na Opčinah sedeva z Ivanom k teranu, sama bova in bo mir.
Neka košara se je zrinila mimo mene proti okencu trafike.
»Preho un Grad Hotel!'
»Ampak do jutri se bo le scedilo!' sem rekel hrabro v dež, spet so me začeli oble-
tavati vravljinci, konec očesa mi je spet visel na palici.
Kakor je Bog dal, sva se le prerinila v tramvaj. In ko naju je vleklo gor po Skork-Iji, je Ivan obstal z očmi na steni.
»Proibito fumare — Prepovedano kaditi".
Tista dvojezičnost me je nenadoma ohrabrila. Naposled pa sem le lahko obrnil na optimizem.
»Enakopravnost, vidiš," sem rekel. »Enakopravnost v javnem lokalu. In čeprav je na kolesih, javni lokal vendarle je; četudi je to v Trstu edini primer."
»Za začetek je dobro!" sem rekel. »In kadar bo Bog in memorandum hotel, pride ostalo."
Nekako ohrabren od tiste prepovedi v slovenščini sem odprl pred Ivanom v gostilno.
Bila je prazna. Televizor je bil pogrnjen.
»Prego!"
»Nič, Slovenca sva!" sem rekel.
»Prosim!*
»Teran.’
Vino naju je sprva kakor odmikalo drugega od drugega, vsakega na svoj otok molka. Gostilničar nama je hotel ustreči, ko naju je videl bolj poklapana: odprl je televizor, da se je prikazalo tekanje za nečim na nekem daljnem blatu.
.Ceška-ltalija," sem rekel.
Gledala sva v televizor. Potem je bilo tudi tistega konec. Spogledala sva se, ko da se vračava od nekod.
»Kaj pa literatura?" je vprašal.
»Nekaj jih še zmore sprehodek v copatah po vrtu. Večina pa posedeva na stolih, z rokami na kolenih. In kdaj pa kdaj kdo zakašlja, nakar drugi pripomni: O, ja ja. Dom onemoglih!"
Sklonil sem se nad mizo, vino mi je že težilo glavo, a zdaj sem le hotel priti na kraj neki svoji radovednosti. Ves večer sem nosil tisto vprašanje s seboj. In če ga ne
_____ ANEKDOTE ___________________
•	Dumas se je s prijateljem sprehajal v Bois de Boulognu. Neki Anglež ju je nagovoril, z njima kramljal in se očitno zanimal za Dumasov naslov, da bi ga obiskal. Toda Dumas se je izmikal. Ko se je Anglež naposled poslovil, je prijatelj ostel Dumasa: ..Zakaj pa mu nisi dal naslova? Saj ni tvoj upnik.“
„Še ne," je menil Dumas, „lahko pa | se postane."
•	Pri tolikih romanih, kolikor jih j je Dumas napisal, se je lahko zgodilo, da so pisatelju ušli anahronizmi, ki so jih njegovi prijatelji z užitkom odkrivali. Tako je Dumas v svojih „Treh mušketirjih" pustil kmetom saditi krompir, čeprav krompir za d‘Artagnana še
ni bil znan, in v „Viscontu de Bragel-lonu" je neka oseba rekla drugi, da je duhovita kot Voltaire, ki je prišel na svet šele petdeset let kasneje.
•	In še dama, ki je zasanjano vprašala Dumasa: „Povejte mi, mojster, kakšna je razlika med prijateljstvom in ljubeznijo?"
„Dan in noč," je odvrnil Dumas.
•	Na dvoru so pobarali Dumasa, kaj pravkar piše. Dumas jim je pripovedoval o dolgem romanu z glavnimi in stranskimi osebami, glavnim in stranskim dogajanjem, zamotanimi zapleti, opisom pokrajine — in dvor je zaverovano poslušal.
Ko je Dumas končal, ga je vprašal nekdo: „In kdaj izide ta roman?"
„Izide?“ je rekel Dumas. „Najprej mora biti napisan. Ravnokar sem dobil idejo."
bi izgovoril, bi me tiščalo naprej. Tako sem se opogumil.
»Oprosti, Ivan, ampak nekaj bi rad zvedel od tebe. Veš, ljudje se sprašujejo, kako bi bilo danes s teboj. Tako, na kateri strani bi stal. S kom bi držal, no."
Polomil sem ga: ko je vstal, mi je bilo, ko da sem zginil v senci haveloka.
»S pravicol In z resnico! Tepec!"
Na ulici me je zmrazilo: šele takrat sem se zavedel, da sem sam. Človek je včasih tako sam, da bi objel drevo. Nikjer več ni bilo Ivana. Samo senco njegovega hove-loka sem zaznal, ki se je oddaljevala po prazni cesti, naraščajoč. In je naraščola še dalje, dokler ni bilo vse nad mano en sam črn deževni zvon.
Sel sem.
In osamelemu mi je bilo, ko da je ostal z mano samo Kras, z omiljenimi obronki od noči.	ALOJZ REBULA
Mož v haveloku
RA Dl O: PROGRAM
Stran 8
Celovec, petek, 8. julij 1960
Štev. 28 (947)
Josef Friedrich Perkonig
Dichter der Verstandigung unter den Volkern
(Fortsetzung aus der letzten Nummer)
Eine Art Sonderstellung in des Dichlers Werk nehmen seine beiden ausschliesslich phantastischen Romane (Die Maturanfen und Die Ervveckung des Don Juan) ein, vvahrend seine autobiographischen Essays feinfuhlige Aussagen uber den zuruckge-legten Weg darstellen (!m Morgenlicht).
Dorin bekennt er:
,,Gehort also muss ich als Kind slowenische Lieder haben, selber gesungen babe ich keines, und es ist mir heute, als hdtte icb in meinem Leben etwas versdumt. Ich bin durch eigene Irrtiimer, die freilich auch von falschen Pro-pheten stammten> und fremde Schuld iiber-haupt der ziveiten, der anderen (der sloweni-schen, Anm. d. Ubers.), nicht weniger scho-nen Seele meiner Heimat entfremdet vvorden, es wurde mir ein ganzes junges Leben lang von dem Zeitgeist eingeredet, und ich habe mir — Gott sei es geklagt! — es auch einre-den lassen, dass die slowenische Sprache nur mehr ein minderes Gastrecht bei uns im Lan-dc habe, dass sie verhalten sei, an dem Tische der Herren zu schuieigen und sich mit frei-svillig gespendeter Liebe von getreuen Anhdn-gern zu bescheiden. Und es gab in dem anderen Lager — nicht minder schmerzlich sei es beklagt —, kluget g ute Menschen, denen ein anderer hollischer Ddmon zugefliistert hatte, die deutsche Sprache habe alle Rechte auf den slotvenischen Fluren verwirkt.“ (S. 66'
Die Erkenntnis, dass das Land ohne Slo-wenen kulturell armer ware (Essay Der Karntner Slovvenen), vervollstandigt die Ent-hullungen des Aufors uber seine eigene Be-gegnung mit der nationalen Frage in Karn-ten.
Die Durchsicht der VVerke des Dichlers und die Erforschung seiner ideellen Enf-vvicklung enthullt uns, dass die Entvvicklung seiner schopferischen Kraft mit seinen rei-teren Ansichten uber die nationale Frage zusammenfallt. Schon im Jahre 1932 kanr man im Organ der Karntner Slovvenen unter anderem auch folgendes lesen: „Herr Perkonig! Fiir Ihre Worte sind wir Ihnen dank-bar und wollen an deren Aufrichtigkeit glau-ben. Wir wissen um eine Reihe niichternerer Menschen unter euch, die sich zu etwas menschlicheren Anschauungen durchgerungen haben, und darum wollen wir an euch und euren Kameraden lernen, den deutschen Nach-bar zu achten. Vergesset jedoch nicht, dass eure schonen W or te vom Frieden und der V ersohnung vorlaufig nur Worte bleiben." (Koroški Slovenec, 19. 10. 1932, Nr. 42, S. 1.)
Diese Worte wurden an den Dichter ge-richtet, der damals auch Vorsitzender des Heimatbundes war, einer Organisation, deren Tatigkeit wir nicht eingehender beschrei-ben mochten. In ihrem Endresultat war sie eine der bedeutendsten nazistischen Massen-organisationen in Karnten.
Was konnte Perkonig vor dem Sturz in den Abgrund — in den Nazismus bewahren, wohin gerade in Karnten so viele, auch klei-ne Menschen abgerutscht waren, als ob sie eine Lavvine mitgerissen hatte, was hat ihn vor der verhangnisvollen Gesellschaft ge-rettet?
Die Erklarung ermoglicht uns die Geistes-verfassung des Dichters, wie sie in seinen literarischen Werken zum Ausdruck kommt. Vor allem aber musste notgedrungen einen solchen Weg ein Mensch ablehnen, der sich der Kunst verschrieben hatte: „Wenn ich zuuieilen rvieder einmal eine der Gravie-rungen meines Vaters in die Hand bekomme, mit denen er die Eisenteile von Gesvehren kunstvoll verzierte, dabei unzdhlige Stichel, Punzen und Schattierrader beniitzend, wenn ich mich voli Riihrung uber die zarten Ornamente und Tierfiguren, in das sogenannte Englische Laub verliere, die sauber gezeich-neten filigranen Jagdstiicke betrachte, dann glaube ich zu uiissen, dass die Liebe zu den feinen, stillen Dingen, die Geduld, sie nachzu-bilden, die Meinung, in ihnen geschehe gleich-jalls alles Tatsdchliche und Zauberische, alles ldyllische und Ddmonische dieser Welt, ein Erbe des Vaters ist..
Interessant mag die Feststellung sein, dass
man an seinem Beispiel einen allmahlichen Prozess beobachten kann, in dem sich seine Personlichkeit einen Weg bahnen und sich aus dem unbarmherzigen Panzer der grossdeutschen Ideologie betreien musste; der burgerliche Humanismus vermochte ihm keine Rettung zu bringen, wohl aber fand er seine Rettung im Erbe des Vaters.
So kann man sogar im Karntner Alma-nach aus dem Jahre 1944, dem durchvvegs Nozisten Pate gestanden vvaren, des Dichters Flucht vor der Mentalitat und der Gesellschaft beobachten, der er seine Mit-arbeit nicht zu versagen vvagte. Sein Spdfes Heldenlied ist ein kleiner Esscry, der uns umsomehr uberrascht, da der Dichter darin den Grubenarbeitern — den Knappen ein Loblied singt; der Beitrag ist eine ideell vereinsamte Erscheinung in der Sammlung. Den vvahren Umbruch aber erreichte der Dichter, v/ie schon erwahnt, erst in der Nach-kriegszeit.
Obvvohl Perkonig tur seine Werke Motive auf Karntner Boden, wo Slovvenen sie-deln, aussucht, seinen zahlreichen Helden slowenische Namen gibt und in seiner Me-taphorik noch das reichliche Volksgut ver-wendet (den Kralj Matjaž, die Rojenice), unterscheidet er sich dadurch nicht von vie-len osterreichischen Schriftstellern, die die Kulturvverte des slovvenischen Volkes als einen geeigneten Acker ansahen, von dem die Fruchte zur Ausschmuckung ihrer V/e' ke einzuheimsen sind. In einer Hinsicht aber tat Perkonig einen Schritt weifer, als er der kulturellen Potenz unseres Volkes begeg-nete. Er vvurde namlich zum Initiator von Obersetzungen und zum dichterischen Mit-ubersetzer von Werken aus dem slovveni-schen Schrifttum ins Deutsche (F. Milčinski, I. Cankar, I. Tavčar, M. Kranjec1); uber die drei Erstgenannten hat er auch Essays ver-fasst).
Bei dieser Gelegenheit brachte er im Ge-leitvvort zu den einzelnen ubersetzten Wer-ken auch seine vermittelnde Geisteshaltung (Europaische Dichtung aus dem Sudosten) zum Ausdruck. Bisher sei die Obersetzungs-fatigkeit in die deutsche Sprache mangel-haft gevvesen. Die Tatsache, dass Obertra-gungen nordischen Schrifttums uberw:egen, sei seiner Meinung nach durch Literaturen anderer Volker — vor allem durch Ober-setzungen von Werken jener aus dem Sud-osfen des Kontinents zu ergdnzen; zu be-ginnen sei mit slovvenischen Werken. „Es wdre ein Irrtum, zu meinen,“ unterstrich der Dichter, „dass einem Volke ein Dienst oder gar eine Gnade erwiesen wird, wenn eine andere Nation Stiicke seiner Dichtung in die andere Sprache iibertrdgt. Wenn es auch jedem Volk rvillkommen sein kann, seine gei-stigen Erzeugnisse, wie sie sich unter anderem in der Literatur manifestieren, beachtet und anerkannt zu sehen, so sind die eigentlich Be-schenkten doch die anderen (in diesem beson-deren Fali wir), die einen Zuwachs an dich-terischer Substanz erfahren.“
(Fortsetzung in der ndchsten Nummer)
1) Im Jahre 1*47, Aus dem Florianital: Ivan Cankar (Zgodbe Iz doline Senfflofljanske), Verlag E. Kaiser; Can-kars Sklzzen versah er mil einem Essay Uber den Aulor. Der Verlag hal seinen Silz in Klagenfurl. Im Jahre 1*48. HerbsIblOle: I. Tavčar (der Roman Cvetje v leseni), Verlag E. Kaiser; die Uberselzung mil einem Essay Obet den Schriftsteller I. Tavčar. Im Jahre 1948, Slovrenische Volks-mdrchen: F. Milčinski (Pravl)ke F. Milčinskega), Verlag E. Kaiser; er besorgte auch den Elnleltungs-Essay. Im Jahre 1953, Spuck im Florianital: I. Cankar (Zgodbe lz doline Šentflorjanske). Es handell sich um einen durch-gesehenen Nachdruck der ersten Uberselzung von Cankar! Sklzzen, Jedoch In prunkvollerer Ausstattung des angeseheneren Vetlages E. Vancura, Wlen-Sluttgarl, mil einem Essay Uber den Dichter I. Cankar und einem auf-kldrenden Geleitvrort, vronach In einer besonderen Sammlung VVerke europdischer Dichtung aus dem SUdosten erschelnen vrerden. Im Jahre 1*53, HerbsIblOle, ein Nachdruck der berells ervrdhnlen Uberselzung Im Verlag E. Vancura Im Rahmen det BUcherreihe europdischer Dichtung aus dem SOdosten; einleltend hal er einen Essay angefOgl. Im Jahre 1*53, Sprung in die Well: Milka Kranjec (Beg s kmetov, Navelte In zvrei Tellen| In der schon genannlen Reihe .SOdosten' mil einem Essay von J. Mali. Im Jahre 1*53 obet noch Herr auf elgenem Grund: Milko Kranjec (Zvrei Novellen von M. Kranjec — Reion|a na svofem, Mariin Žalik na kmelih). Belde BOcher dieser Ubersetzungen umfassen das Buch Tri novele (Drel No-vellen) von Kranjec aus dem Jahte 1*35.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. p r o-gram: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Bodlo Celovec
Ponedeljek, 10. 7.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 11.	7.:	14.00 Poročila, objave. Pregled
sporeda. — Narava v poeziji. — Za Vas igra Avsenikov trio. — 17.55 Za našo vas.
Torek, 12. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Po fajinstve-nih stezah koroške domovine.
Sreda, 13. 7.: 14.00 Poročila, objave. Domači vrt. — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 14. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Iz popotne torbe: Pri tujih narodih v gosteh: Sovjetska zveza.
Petek, 15. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Domači godci in pevci.
Sobota, 16. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 17. 7.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Sobota, 9. julij:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet: Dopust na severu — 14.00 Pozdrav nato — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Za delovno ženo
—	18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Mefisto*, opera — 22.20 Pogled v svet.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže
—	12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.40 Tehnični razgled — 17.40 Gradiščanska ura — 19.15 Hopla — dvojčki I — 20.00 Dobro zabavo
—	21.45 Šport.
Nedelja, 10. julij:
I.	program: 6.50 Naš domači vrl — 7.00 Mali jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Venček melodij — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba —
18.00	Otroški oder — 19.00 Šport — 20.10 .Goljufi', slušna igra (iz hrvaščine) — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.05 Dobrodošli v Avstriji — 10.25 Veselo petje, veselo igranje — 13.15 Za avtomobiliste — 18.00 Moderna zabavna glasba —
18.30	Mladinska oddaja — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Lepi glasovi, lepe melodije — 21.45 Šport.
Ponedeljek, 11. Julij:
I.	program: 6.25 Pestro pomešano — 8.00 Operni koncert — 14.45 Posebej za Vas — 15.30 Knjižni kotiček — 15.45 Operete — 18.30 Mladina in gledališče —
18.55	Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
19.30	Odmev časa — 20.15 In kaj mislite Vi? — 20.30 Rumeni ponedeljek — 21.00 Operetni koncert.
II.	program: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.00 Dobrodošli v Avstriji • — 9.20 Mladina naj potuje: Zgornja Avstrija vabi — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13 30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Pojemo za vas — 17.10 Kulturne vesti —
21.55	Šport.
Torek, 12. julij:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Ljudstvo muzicira — 14.30 Kulturne vesti — 16.00 Vojaška godba — 17.55 Naša prometna oddaja — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Geslo Jutranjo zarja”, slušna igra.
II.	program: 6.05 Preden odidete — 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Oddaja Rdečega križa — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pomembni orkestri — 16.00 Zenska oddaja — 17.10 Kulturne vesti —• 17.15 Brali smo za Vas — 17.40 Esperanto — 17.50 Tukaj govori UNESCO
—	17.55 Glasba za delopust — 20.00 Pozdrav z Dunaja
—	21.10 Vsaka stvar ima dve strani — 21.55 Šport.
Sreda, 13. julij:
I.	program: 7.00 Pestro pomešano — 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Za prijatelja popevk — 16.00 Zaljubljeni v Pariz — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Orkestralni koncert — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 7.10 Beležke iz dnevnika —*• 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Mladina naj potuje — 11.00 Dopoldanski koncert —-12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Otroška ura
—	16.30 Dunajske viže — 17.10 Kulturne vesti — 19.15 Za prijatelja planin —r 21.00 Ljudstvo in domovina: Koroško spominsko leto 1960.
četrtek, 14. julij:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 7.00 Pestro pomešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrijci v tujini — 15.30 Aktualna reportaža — 16.30 Planine in ljudje — 17.10 Venček melodij — 17.55 Kulturne vesli — 18.00 Kmečka oddaja
—	18.15 Oddaja delavske zbornice — 18.30 Mladinska
oddaja — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Kmečka svatba, slušna igra —	21.00 Zveneča alpska
dežela.
II.	program: 6.05 Preden odidete — 7.10 Beležke iz dnevnika 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Znani orkestri — 16.00 2enska oddaja — 16.30 Glasba za mlade zaljubljene ljudi — 17.10 Kulturne vesti
19.30	Dnevna zabavna oddaja — 21.00 Pesem prerije
21.55	Šport — 22.10 Pogled v svet.
Petek, 15. Julij:
I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Koroška domovinska kronika — 13.10 Ljudska glasba iz Avstrije
—	17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslu-šalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Halol Teenagerjtl
—	32.10 Pogled v svet.
II. program: 6.05 Mladi glas — 7.10 Beležke dnevnika — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Mladina naj potuje — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza
16.00	Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasba razveseljuje — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.25 Mala melodija
20.00	»Potovanje na Štajersko', slušna igra.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 10. 7.:	17.00 Za otroke — 17.15 Mladinski
svet — 17.45 .Lassie”, povest psa — 20.00 »Poljska kri'* opereta.
Ponedeljek, 11. 7.:	19.30 Inšpektor Garrett — 20.20
Šport — 21.20 Nat King Cole-Show.
Torek, 12. 7.: 19.30 »Sidrne verige', film — 20.20 .Podgane", tragikomedija Gerharta Hauptmanna.
Sreda, 13. 7.: 17.00 Listamo v slikanici — 17.30 Zvezde in ozvezdja — 17.45 Športni ABC — 19.30 Oče jo najboljši — 20.20 Jubilejni slavnostni tedni 1960 — 20.55 »Tokajski biser', operetni film.
Četrtek, 14. 7.: 19.30 Šport — 20.20 Pri naslednikih Džingis-kana, filmsko poročilo — 20.55 »Ljubljeni glas'-
Petek, 15. 7.: 19.30 Poslednja priča, kriminalni film — 20.20 »Smrfni jezdeci Kanzasa', drama z divjega zahoda.
Sobota, 16. 7.: 19.50 »Mož brez imena*, televizijska igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00» 17.00, 22.00
Sobota, 9. julij:
5.00	Dobro jutro — 8.30 Pionirski tednik — 8.55 Zbor Slovenske filharmonije — 10.10 Od tu in tam — 11.30 Družina in dom — 11.40 Popevke se vrstijo — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Vojaška godba — 13.50 Gcf arije do arije — 14.35 Voščila — 16.00 Na platnu sme videli — 16.40 Pesmi in plesi s Tahitija — 18.00 Narodne poje zbor »France Prešeren' — 18.45 Okno v svet
—	20.00 Venček narodnih in domačih — 20.55 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
Nedelja, 10. julij:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.15 Izletnikom na pot — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.45 Otroške pesmi — 9.45 Dvospevi ruskih skladateljev — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Godba na pihala — 12.00' Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.30 Slovenski oktet — 16.15 Melodije, kot si jih vsak želr
—	17.00 Šport in glasba — 21.10 Ob stoletnici rojstva Gustava Mahlerja.
Ponedeljek, 11. julij:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Mambo in cha-cha-cha — 8.20
Počitniško potovanje — 9.00 Pri klasičnih mojstrih — 11.00 Iz Janačkove »Jenufe" — 11.35 Iz albuma samospevov —	12.00 Zadovoljni Kranjci — 12.15 Kmetijski
nasveti — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
—	15.40 Dalmatinske narodne pesmi — 16.00 Naši popotniki na tujem: V Afrikii pri zdravniku — 16.20 Skladbe za harfo — 16.40 Ljubezen v Parizu — 17.10 Šoferjem, na pot — 18.00 Operne melodije — 18.40 S knjižnega trga — 20.20 Koncert zagrebške filharmonije.
Torek, 12. julij:
5.00 Dobro jutro — 8.30 !z filmov in glasbenih revij
—	9.15 Arničeva simfonija »Na domači grudi* — 10.1C
Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe —	11.^0
Oddaja za otroke — 12.00 Slovenske narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega po
Ija — 13.30 Poio naši operni pevci — 14.10 Slovaške «rr moravske narodne pesmi — 14.35 Voščila — 16.00 Iz domače književnosti — 17.20 Parada plošč — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.50 Človek in zdravi«?
—	20.00 Poje zbor univerze iz Valparaisa — 21.35 Teko plešejo v Budimpešti — 22.15 Ameriški pevci.
Sreda, 13. julij:
5.00 Dobro jutro — 8.05 Poje zbor bavarskega radia —- 8.35 S sprejemnikom na dopust —- 11.30 Iz opere »Štirje grobijani' — 12.00 Vesele narodne pesmi — 12.15
Perkonigov roman
»Ugrabljena strd66
(vez. 35, broš. 25 šilingov) dobite v knjigarni Nasa knjiga
Kmetijski nasveti — 12.40 Otroci pozdravljajo — 13-30 Pozdrav iz Dalmacije — 14.35 Ritmična abeceda — 15.^0 Romantične melodije —	16.00 Novost na knjižni pc!i*‘
— 16.20 Koncert po željah — 18.00 Kulturna kronika — 18.45 Radijska univerza — 20.10 Bizetova opera »Cc«' men' — 22.15 Plesna glasba z vsega sveta.
četrtek, 14. julij:
5.00	Dobro jutro — 8.25 Koncert mladih umetnikov 9.40 Poje Ljubljanski oktet — 10.10 Simfonična, ope,rC in solistična glasba —	11.30 Oddaja za cicibane
12.00	Trio Avgusla Stanka — 12.15 Kmetijski nasveti —' 13.50 Vedri zvoki — 14.35 Voščila — 15.40 Chopin: Me-zurke — 16.00 Iz svetovne književnosti — 17.10 Turistična* oddaja — 18.00 Iz Puccinijevih oper — 18.30 Sp°r* športniki — 20.00 Cetrkov večer domačih pesmi r,a pevov.
Petek, 15. julij:
5.00 Dobro jutro —	8.05 Baletna glasba
iz op*’®
»Faust* — 8.35 S popevkami po svetu — 9.41 Ob ° lah Španije — 11.00 Trio Avsenik — 13.00 Dobro ^ je najbolja — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Po $ dinaviji z orkestrom Helmuta Zachariasa	e
moči napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Me ^ po vašem okusu — 14.35 Operne arije 16.00 Hu reska tega tedna —	18.00 Kanadski pevec ^°nn^aijh
Ernie Ford — 18.15 Kmečka godba — 18 30 ** n ^ kolektivov — 20.00 Francoske otroške pesmi — 20* . $fc denski zunanjepolitični pregled — 20.30 Balet s letja — 21.15 O morju in pomorščokih.