SLOJEN ]9 VICTOR MARTINEZ 50 Buenos Aires Reristro National de la Propiedad Intelectual N® 260254 “ESLOVENI GLASILO SLOVENCEV A LIBRE" V JUŽNI AMERIKI Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 15. septembra (setiembre) 1949. No. (Štev.) 37. KRITIKA Naš pesnik Prešeren je zložil lepo in znano pesem o grškem slikarju Apelu in o čevljarju, ki je to sliko kritiziral. Do¬ kler se je čevljar-kritik pečal s stvarjo, ki jo je razumel, je Apel pazljivo poslu¬ šal in priznal, da imajo naslikani čevlji napake. Ko pa je čevljar začel kritizira¬ ti anatomijo podobe in iskati drugih na¬ pak, ga je pa slikar upravičeno nahrulil, češ: Le čevlje sodi naj kopitar. Stara pesem o še starejši zgodbi. Pa se pesem in zgodba ponavljata iz dneva v dan. Kritika je tuja beseda, pa jo vsi po¬ znamo. Le škoda, da dostikrat ne vemo, kaj prav za prav pomeni. Pod besedo kri¬ tizirati navadno mislimo isto, kot pod besedami: iskati in razglašati napake. Lepa slovenska beseda ocena pomeni prav to, kar tujka kritika. Pa jim mi dajemo različen pomen. Kadar kaj oce¬ njujemo, hočemo povdariti vrednost in dobre plati kake osebe ali stvari, kadar pa kritiziramo pa iščemo napake. Vse kaže tako, da raje kritiziramo kot oce¬ njujemo. Vrnimo tujki kritiki njeno pošteno ime! Kritika je potrebna in zaželena. Pisatelji, pesniki, slikarji, igralci, umet¬ nici vseh vrst — žele kritikov, ki bi oce¬ nili njihova dela. Prva zahteva umetno¬ stne kritike je, da umetnino postavi na tisto stopnjo, ki jo zasluži; da vljudno opozori na napake in da povdari tudi do¬ bre strani umetnine. Kritik, ki pretirano hvali ali išče le slabih strani, ne uživa dobrega glasu ne pri umetnikih, ne pri občinstvu, ki so mu umetnine namenje¬ ne. Bolj kot umetniška kritika nam je bli¬ zu kritika vsakdanjega življenja: kriti¬ ziranje ljudi, ki žive med nami, njihove¬ ga dela in življenja, njihovega značaja in zmožnosti. Kdor hoče kritizirati v sla¬ bem pomenu te besede, ima tu tvarine dovolj za celo življenje. Saj ima prav vsakdo izmed nas toliko napak in sla¬ bosti. Naša pokvarjena narava in dosti¬ krat neka prirojena antipatija do goto¬ vih oseb dobi zmeraj nove tvarine in no¬ rih pobud za kritiziranje. Žalibog je dostikrat tako! Lepo pa to ni in tudi ne krščansko. Razglašanje na¬ pak svojega bližnjega je napravilo že to¬ liko gorja, koristilo pa ni nikomur nič. Kritizirajmo! Toda naša kritika naj bo pravična. Postavimo vsako stvar na pravo mesto. Iščimo na bližnjem ne le slabih, temveč tudi dobre lastnosti. Naj- pokvarjenejši med nami ima vendar tu¬ di nekaj dobrih lastnosti, najneumnejši tudi nekaj ve in najnerodnejši dostikrat kako reč prav ukrene. Bodimo v kritiki pravični posebno takrat, ko hočemo po¬ vedati svojo sodbo o nasprotniku, ki je drugačnega prepričanja, ki zastopa dru¬ go linijo, ki ima drugačno gledanje, ki predlaga drugačne rešitve v zapletenih vprašanjih.. Pravična kritika je vedno dobrohotna: nima namena bližjega pri¬ vezati na sramotilni oder, ampak poma¬ gati njemu in drugim. Ne bodimo nezmotljivi, kadar kritizi¬ ramo! Postavimo se v položaj onega, ki g* sodimo. Pretehtajmo razloge za In proti. Preučimo nagibe dela in ravnanja. Upoštevajmo okoliščine. Potem šele iz- rečimo odločilno besedo. Ostanimo pri kopitu! Ne kritizirajmo stvari, ki jih ne razumemo ali ne po¬ znamo, da ne bomo zašli v krivico in obrekovanje. Toliko jih je med nami, ki na široko kritizirajo našo predvojno pro¬ sveto, politiko, gospodarstvo. Vse je bi¬ lo zgrešeno, vse zanič! Povsod so bili na vrhu nezmožni, koruptni in samoljub¬ ni ljudje. Zato smo prišli tako daleč! Toliko različnih kritik slišimo o naši protikomunistični borbi — in toliko kriv¬ cev vemo našteti, ki so zagrešili našo narodno katastrofo, da pri tem kar po¬ zabimo na edinega: na komunizem. Ko¬ liko kritik na račun narodnega vodstva in organizacij, ki so se trudile za pomoč beguncem! In kdo so navadno kritiki? Diplomatski zastopniki USA v neka¬ terih evropskih državah, zlasti pa vele¬ poslaniki v Londonu, Parizu in Oslu, so svoji vladi poslali poročila, v katerih pravijo, da so njih ugotovitve privedle tako daleč, da je Evropa danes nespo¬ sobna upreti se napadu, ki bi ga spro¬ žila Sovjetska zveza. Ameriški velepo¬ slanik v Franciji David Bruce pravi, da se francoski narod danes 1. boji nove vojne in 2. boji bližine ogromnih sil ruske vojske. Obe dejstvi sta odporno V okviru mednarodnih finančnih do¬ govorov, ki so bili sklenjeni tedaj, ko je bila organizacija UNO ustanovljena, je bila ustanovljena tudi Svetovna banka in pa Banka za mednarodni finančni fond. Obe banki sta sedaj zasedali v Newyorku in njih delo vpada v čas, ko so se razvijala pogajanja za gospodarsko sodelovanje med USA, Anglijo in Ka¬ nado. Prva poročila o zaključku pogajanj med tremi glavnimi zahodnimi velesila¬ mi podčrtavajo, da je zlasti angleška delegacija lahko zelo zadovoljna s skle¬ pi, kajti Angliji do konca leta 1952 ne bi bilo treba spreminjati vrednosti fun¬ ta ali pa zaustaviti tak način dirigirane¬ ga gospodarstva, kakor ga izvaja seda¬ nja delavska vlada. Toda sedaj so prišli na dan s svojimi načrti predstavniki obeh mednarodnih bank, ki povdarjajo, da se bo svetovno gospodarstvo lahko u- V Washingtonu so uradno objavili, da so sovjetski zastopniki sporočili, da bi moskovska vlada želela, da bi se spet vršila konferenca štirih zunanjih mini¬ strov. Ta posvet “štirih” bi se vršil ta¬ koj po zaključku sedanjega zasedanja skupštine UNO v Newyorku. Na konfe¬ renco bi se zbrali Dean Acheson, Bevin, Schuman in Višinski. Na tem posvetu bi morali vsi štirje zunanji ministri odobri- Ljudje, ki stvari ne poznajo. In je tudi nočejo spoznati, kajti potem odpade le prepogosto vzrok za kritiziranje. In vsakdo bo priznal, kako težko je izreči besede: Zmotil sem se. Krivico sem sto¬ ril! Odpusti! Kritizirajmo s poštenim namenom. Ne bodimo kakor mrhovinarji, ki glodajo bližnjega do kosti, ampak kakor zdrav¬ niki in sodniki: naša kritika naj poma¬ ga odstranjevati resnične napake in od¬ krivati dobre lastnosti, namene in žrtve bližnjega; sodbo pa izrečimo šele potem, ko smo si ustvarili jasno sliko o bližnjem in pravično pretehtali vse razloge in vzroke, ki so vplivali na bližnjega, da je ravnal tako in ne drugače. Z eno besedo: naša kritika bodi zdra¬ vilo in ne strup, resnica in ne sumniče¬ nje, konstruktivna in ne razdiralna, mo¬ žata in ne nergaštvo, izrečena z edinim namenom, da bi bila v korist posamez¬ niku in celoti. moč Francije zelo ohromili. Ameriški ve¬ leposlanik v Londonu Douglas pa pravi, da bo samo oprema, ki jo bodo USA da¬ le angleški armadi in armadam drugih evropskih zahodnih narodov, pospešila uspešen konec “mrzle vojne” proti Ru¬ siji. Vojne priprave držav, ki pripadajo Beneluxu, so se že zelo razširile in te države so že izdelale priprave za skupen nastop kopnih in letalskih sil pri obram¬ bi, pripravlja pa se še sodelovanje bro- dovja. redilo samo tedaj, ako bo vrednost de¬ narja v nekaterih evropskih državah spremenjena; oni pravijo, da bi bilo tre¬ ba funt in druge evropske valute spra¬ viti v sklad s potrebami mednarodne tr¬ govine. Tako je del voditeljev teh bank izrečno zato, da se dvigne vrednost zla¬ tu in da Anglija vrednost funtu zniža. Zlasti francoski zastopniki v obeh ban¬ kah so tega naziranja. Ameriški finan¬ čni strokovnjaki pa zavračajo oba pred¬ loga, ker pravijo, da se da položaj trgo¬ vine zboljašati samo s pospešeno proiz¬ vodnjo, ki bodi cenejša, ne pa s takimi spekulativnimi ukrepi. Zastopnike obeh bank je sprejel pred¬ sednik Truman, ki je v svojem nagovo¬ ru, povdaril, da bodi glavna naloga med¬ narodnih gospodarskih organizmov ta, da se odstranijo vse tiste ovire, ki so na potu mednarodni trgovini. ti takozvano “državno” pogodbo za Avs¬ trijo. Toda pomočniki zunanjih ministrov besedila te pogodbe še niso dokončali in to zaradi tega, ker je sovjetski zastop¬ nik začel zavlačevati zaključek posve¬ tov. Po sprejetju te pogodbe bi namreč morala sovjetska vojska zapustiti Ma¬ džarsko in Romunijo, kjer da sme po določbah mirovne pogodbe ostati tako dolgo, dokler mora varovati sovjetske EL HUMANITARISMO MARXISTA DE TITO Hace poco hemos leido una declara- eion de Tito al entrevistarse con el di- putado izquierdista britanico Ziliacus. Dijo: “Si marxismo no fuese inspirado por el humanitarismo no mereceria el titulo de socialismo”. Destaca en base de ese Ziliacus de que Tito trabaje en la formacion de un estado intermedio en- tre el Oriente y Occidente. ;Quien podria inventar mayor mentira con mayor cinismo! Cualquiera conoce- dor de las andanzas de Tito; como se habia apoderado del poder, como proce- dio una vez al mando y como continua ahora, queda pasmado del atrevimiento de Tito y de la credulidad del Mundo, capaz de dar credito a semejantes des- atinos y mentiras. Lo que queda bien patente es que el “socialismo” de Tito es el COMUNISMO mas riguroso, lejos del menor ingrediente del humanitaris¬ mo ESTRIBA EN LA SANGRE Y SE ALIMENTA DE LA SANGRE. Las pruebas sobran: un millon de muertos durante la guerra, .centenares de miles asesinados al terminar la contienda, mi¬ les de ahorcados, estrangulados en las carceles, desaparecidos sin huella, los campos de concentracion y trabajos for- zados... Si no basta, agregamos toda- via el 90% de la poblacion, que son mi- llones y millones, privados de todos los derechos humanos, bajo un regimen te- l rorifico y sanguinario. .. Y todavia descaradamente se atreve calificar de “socialismo humanitario”. Nosotros co- nocemos ese “humanitarismo” sin mas- cara y de cerca. El mes de setiembre siempre nos ha- ce recordar el furor con el cual se ensa- no Tito luego de la capitulacion de Mussolini, masacrando a los jovenes es- lovenos en Kočevje, Mozelj, Turjak y Grčarice. Matar a los heridos, preeipi- tar miles de adversarios en abismos Ha¬ ma Tito humanitarismo. Y los 12 mil eslovenos, hombres y mujeres, repatria- dos en 1945 desarmados y ansiosos de regresar a sus hogares, han desapareci- do časi sin huella. Si Dios no hubiese dispuesto la fuga de una decena de esos de las fosas comunes, nadie supiera la horrible muerte que les točo. Para hablar Ziliacus del “socialismo” de Tito hubiese debido entrevistarse pri¬ mero con ellos. Sangre y cuerpos muti- lados, crimen y violencia, mentira y per- fidia son el cimiento de la tirania de Ti¬ to y de su regimen ateo e inhumano, sin la menor huella del humanitarismo eris- taino o socialista. "El marxismo humanitario” es tan solo otra trampa para atrapar a los Occidentales, lo mismo que anteriormen- te la “democracia popular” en la eual s« prendio Roosevelt. No creemos que el mundo se prenda. prometne zveze z Avstrijo. Toda sovjeti zavlačujejo odhod ruske vojske iz Ma¬ džarske in Rumunije, dokler ne bo ure¬ jen spor s Titom. EVROPA IN OBRAMBA PRED RUSIJO Mednarodna banka predlaga prevrednotenje denarja Sovjeti predlagajo novo konferenco Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 37. Gospodarski sporazum med USA in Anglijo Gospodarska posvetovanja med Angli¬ jo, USA in Kanado so se v Washingto- nu uspešno zaključila po pogajanjih, ki so trajala komaj nekaj več ko teden dni. Naglica, s katero je bil dosežen spora¬ zum, dokazuje, da vlada med zahodnimi zavezniki mnogo globlje zaupanje, ka¬ kor pa so to napovedovale prve novice o težavah, ki bodo spremljale pogajanja za ta gospodarski sporazum. Tik pred zaključkom pogajanj je bila koncem prejšnjega tedna tajna konferenca in kmalu nato so napovedali uspešni za¬ ključek razgovorov. Sprejeti sklepi bo¬ do uravnavali finančne odnose med An¬ glijo in USA skozi dobo, ki bo trajala nad tri leta in sicer do konca leta 1952, to je do tedaj, ko se bo končala izredna ameriška podpora Evropi v obliki Mar¬ shallovega načrta. Obnova angleškega gospodarstva bo trajala vse dotlej in ko bo Anglija ves ta čas še prejemala do¬ larje po tem načrtu, bo morala z dolarji gospodariti tako, da ne bo tekmovala ali pa škodovala ameriški trgovini. Glavni sprejeti sklepi pa določajo: 1. vsi tri države (Anglija, USA in Kanada) bodo pospeševale nalaganje dolarskih kredi¬ tov v drugih deželah; 2. Kanada in USA bosta spremenili svoj način izde¬ lovanja in nakupovanja kavčuka in ba¬ kra in to tako, da angleška proizvodnja ne bo prizadeta; 3. Anglija bo smela do¬ larje iz Marshallovega načrta uporablja¬ ti za nakupovanje pšenice v Kanadi; 4. Kanada in USA bosta znižali carinske tarife; 5. nadaljevali se bodo razgovori za splošni carinski dogovor; 6. na evrop¬ skem trgu se bo odstranilo tekmovanje med ameriškimi in angleškimi proizvo¬ di; 7. preučevali se bodo naprej načini, kako urediti angleške dolgove v drugih državah; 8. podrobno se bo določilo, ka¬ ko se razdele trgi za trgovanje s pe¬ trolejem; 9. prav tako se mora urediti ravnotežje med paroplovbami USA in Anglije; 10. med tremi državami, ki so sklenile te dogovore, se bodo nadaljevali razgovori za ureditev tistih zadev, ki jih na tej konferenci še niso uredili. — Doseženi sporazumi so sodelovanje med glavnimi zahodnimi zavezniki zelo okre¬ pili in kakor je po konferenci izjavil an¬ gleški finančni minister Stafford Cripps, so USA, Kanada in Anglija s sprejetimi sklepi ponovno potrdile svojo trdno vo¬ ljo složno pobijati poskuse in napade tistih, ki v svetu vodijo “mrzlo vojno”. Prav tako pa je konferenca v Washing- tonu pokazala, da do kakih usodnejših sklepov za ureditev gospodarstva ne bo prišlo. Vse kaže, da v USA cene zlatu ne bodo dvignili, prav tako pa Anglija ne bo prisiljena znižati vrednosti svojemu funtu. Oba ukrepa so pogosto tolmačili kot zgolj spekulativna, ki resne ozdravi¬ tve gospodarstva ne bi mogla doseči; obratno bi zvišana inflacija v svetu na¬ zadnje služila le komunistični taktiki, kajti vsaka pretirana inflacija nazadnje privede le do splošnega obubožanja srednjih in delavskih slojev. Bilo bi sa¬ mo voda na mlin komunistom, kdor bi v dobi enotnega odpora proti Sovjetom grabil za takimi ukrepi. Kakor so se v zadnjem času povsod okrepile sile, ki se bore proti komunistom, tako se je tudi na gospodarskem polju dosegel spora¬ zum, ki bo le okrepil stališče vlad, ki vodijo borbo proti namenom Moskve. ANGLIJA SE UMIKA IZ DALJNJEGA VZHODA Iz sklepov konference v Washingtonu se vidi, da bo Anglija rabila še nekaj let, da se bo gospodarsko mogla popol¬ noma osamosvojiti, že pred leti pa se je morala Anglija odreči svojemu prven¬ stvu v Sredozemskem morju, pred gro¬ zečimi potezami Moskve proti Grčiji in Turčiji je morala Anglija odstopili ob¬ rambo Sredozemlja Zdr. državam; isto se sedaj pripravlja za področje Pacifika in angleški zunanji min. Bevin je imel te dni več razgovorov z bivšim držav¬ nim tajnikom generalom Marshallom in pa sedanjim državnim tajnikom Deanom Achesonom. V vseh teh posvetih so ob¬ ravnavali, kako naj USA prevzame ob¬ rambo angleških in — tudi ameriških postojank v Pacifiku in to pred prodira¬ jočim komunizmom na Kitajskem in v ostalih delih Azije. Anglija s svojimi fi¬ nančnimi sredstvi ne zmore kriti stroš¬ kov za vzdrževanje velikih ladjevij in vojaških oddelkov. Kakor pišejo listi, mislijo USA glavno težišče za obrambo proti komunizmu prenesti v Indijo. NEMČIJA IMA PRVEGA PREDSEDNIKA Zahodna Nemčija je pred nekaj ted¬ ni izvolila svoj prvi parlament in po do¬ ločbah nove ustave so sedaj v Bonnu na prvem zasedanju novega parlamenta iz¬ volili prvega predsednika zahodne nem¬ ške republike — drja Theodorja Heussa. Zanj so glasovali člani krščanskodemo- kratske stranke in pa druge manjše nemške stranke; socialisti so pri obeh glasovanjih glasovali za svojega kandT- data drja Schumacherja. Dr. Heuss je bil dosedaj predsednik nemške demo¬ kratske stranke. Po poklicu je časnikar in nekaj let je bil tudi profesor na vi¬ soki politični šoli v Berlinu. V svoji prvi izjavi je Heuss povdaril, da smatra za¬ hodna Nemčija Berlin še vedno za nem¬ ško prestolnico in da ne prizna odstopa vzhodnih nemških pokrajin Poljski. Prvo dejanje novega predsednika bo, da ime¬ nuje kanclerja za zahodno Nemčijo; ka¬ kor pišejo listi, bo prvi kancler predsed¬ nik stranke kršanskih demokratov, dr. Adenauer. ČEŠKI ŠKOFJE V BORBI Z VLADO Ko so zbrani češki in slovaški škofje dne 14. avgusta v Trnavi na Slovaškem posvečevali dva nova škofa, so imeli tu¬ di posebno škofovsko konferenco, na ka¬ teri so bili sprejeti sklepi, ki so bili še¬ le sedaj objavljeni. V obliki memoran¬ duma so škofje sedaj predložili svoje za¬ hteve vladi v Pragi, vsebino spomenice pa so objavili listi v zahodnem svetu in pa vatikanski radio. V spomenici zahte¬ vajo škofje 1. katoliško stališče mora biti priznano tako v praksi, kakor tudi v teoriji v javnem življenju in pa v vzgoji; 2. vlada mora priznati versko ju- risdikcijo sv. očeta kot vrhovnega po¬ glavarja Cerkve in prav tako mora vla¬ da priznati jurisdikcijo škofov, ki se po¬ koravajo papežu, oboje v skladu z zako¬ nitimi določbami Cerkve; 3. vlada mora ukiniti vse ukrepe, ki omejujejo versko svobodo katoličanov v republiki. Selitev slovenskih beguncev iz Avstrije V zadnjem času je odšlo več sloven¬ skih beguncev v U.S.A. Mednarodna be¬ gunska organizacija (IRO) je za pre¬ voz beguncev pripravila 7 transportov. S prvim so 4. julija odšli 4 Slovenci, z drugim dne 28. julija 19 Slovencev. Tre¬ tji transport je šel 4 avgusta in je te¬ daj odpotovalo v U.S.A. 32 Slovencev, na četrtem transportu dne 11. avgusta je bilo 47 Slovencev. Naslednji transport — peti — je šel 18. avgusta in je tedaj odpotovalo v Sev. Ameriko 16 slov. be¬ guncev, s šestim transportom jih je šlo 33 Slovencev, na zadnjem transportu dne 1. septembra je pa bilo 10 Sloven¬ cev. Dne 28. junija so odpotovali iz Spitta- ia v U.S.A. naslednji slovenski begunci: Kadunc Marija, Kos Jože, Kremžar Hen¬ rik, Kuhar Luka in Kuhar Pepca, Puc Franc, Puc Ivana in Puc Franc ml., Kol¬ man Ludvik, Kolman Marija, Kolman Marija ml., Kolman Jože, Kolman Franc, Kolman Ludvik ml., Ovnič Maks, Ovnič Marija, Ovnič Franc, Ovnič Marija ml. Iz Beljaka so dne 14. julija odšli v U.S.A.: Majhenič Ernest, Majhenič Her- ta, Majhenič Ernest ml. in Majhenič Martin. Dne 4. avgusta so se podali iz Spitta- la na pot v U.S.A.: Dolenc Ivana, Do¬ lenc Jože, Dolenc Helena, Dolenc Mile¬ na, Dolenc Marinka, Gregorc Anton, Habjan Andrej, Habjan Marija ml., Ha¬ bjan Jožek, Kosem Alojz, Kosem Fran¬ čiška, Kosem Marija, Kosem Uršula, Kosem Marjan, Kosem Franc, Kosem Zofija, Kozina Milka, Kralj Ivana, Kre¬ gar Franc, Podlogar Franc, Šenk Jože, Škorjanc Ljudmila, Škorjanc Jože, Ško¬ rjanc Marjan, Škorjanc Ljudmila, Starc Alojzij, Starc Franc, Vrečar Jože in Kržišnik Vincencija. JERUZALEM — MEDNARODNO MESTO Komisija UNO za Palestino je predla¬ gala, da naj se Jeruzalem za stalno pro¬ glasi za mednarodno mesto. Komisija je izdelala načrt, ki bo predložen prihod¬ njemu rednemu zasedanju UNO. Lansko leto je skupščina naročila komisiji, da naj ta načrt pripravi in komisija je se¬ daj ta načrt izdelala. V internacionali¬ zacijo Jeruzalema bo vključen tudi Bet¬ lehem in na čelu komisije, ki bo nadzi¬ rala izvanjanje tega mednarodnega sta¬ tuta bo delegat UNO, ki bo imenovan za dobo pet let. “Kalinova “ČRNA MASA” je sijajna stvar. Po božji previdnosti' iz težav in stisk nastajajo včasih velike stvari. Kalin, brez krvi revolucije in begunstva, se ne bi bil verjetno nikoli dvignil tako visoko, kot se je v tej pesnitvi. Seveda, sem sam prizadet. Ali tudi od neprizadetih je enaka sodba”. Pismo iz Severne Amerike. BOJI V BOLIVIJI Vladne čete prodirajo sedaj proti San¬ ta Cruz, v vzhodnem delu Bolivije, kjer se še drže uporniki, ki pripadajo narod¬ nemu revolucionarnemu gibanju. Čete upornikov se le skromno upirajo vlad¬ nim četam. Uporniškim četam poveljuje general Calleja, dočim vodi vladno bor¬ bo podpredsednik republike Urriologoi- tia, ki je ustavni namestnik obolelega predsednika republike. Predno so se u- porniki umaknili iz mesta Potosi, so na surov način poklali 14 talcev, ki so jih imeli zaprte kot ujetnike. Med njimi so bili ranjeni vojaki vladnih čet, študenti in drugi meščani. Pobili so jih na ta način, da so jim odrezali glave. ARGENTINA DOMINGO FAUSTINO SARMIENTO Ob 61. obletnici njegove smrti se je vsa Aregntina v nedeljo, 11. septembra, hvaležno poklonila spominu svojega naj¬ večjega šolnika in vzgojitelja naroda. “Dan učitelja” — bo vsako leto 11. septembra, na dan smrti velikega argen¬ tinskega šolnika in vzgojitelja ter usta¬ novitelja argentinske moderne šole pok. Dominga Faustina Sarmiento. Marijo Evo Duarte de Peron, soprogo predsednika republike, so te dni na veli¬ kem zborovanju delavskih organizacij v Quitu v Ecuadorju proglasili za “držav¬ ljanko Amerike” v znak priznanja za njeno delo na socialnem področju, pred¬ vsem pa za vso pomoč, ki jo je poslala argentinska socialna ustanova, ki nosi njeno ime, po zadnjem potresu prizade¬ temu prebivalstvu v Eeuador. Juan Duarte, osebni tajnik predsed¬ nika republike je pred dnevi z letalom odpotoval v Washington, kjer bo ostal nekaj časa. Pozivu sanitetnih oblasti za ponovno celjenje proti kozam se prebivalstvo v velikem številu odziva. Cepljenje je po vseh bolnišnicah, klinikah in poliklini¬ kah. Opozarjamo slov. naseljence, naj se čimprej cepijo proti kozam. Potrdila o ponovnem cepljenju so veljavna samo tista, ki so bila izdana po 1. septembru. James Bruce, dosedanji ameriški vele¬ poslanik v Argentini je podal ostavko in se bo vrnil v svoj privatni poklic. Predsednik Truman je izjavil, da bo za njegovega naslednika imenovan Stanton Griffis. Zdravstveno stanje kardinala Dr. Co- pella, ki je bil nedavno operiran v enem prestolniških sanatorijev, se počasi zboj- šuje. Moderniziranje nadzorstva nad pro¬ metom. Prometna policija je zaključila vse priprave za uspešno nadziranje pro¬ meta, ki je že tako velik in bo sedaj v pomladanskih in letnih mesecih še bolj narasel. Na glavnih prometnih žilah Buenos Aires — La Plata in Mar del Plata bodo imeli stražniki, ki nadzoru¬ jejo promet, na svojih vozilih sprejem¬ ne in oddajne radijske aparate, s ka¬ terimi bodo lahko v stikih z ostalimi stražniki na tej progi ali tudi z letali. Stražniki bodo posebno pazili, da bodo vozniki vozili s hitrostjo, ki je dovo¬ ljena. V La Plati bo začela pokrajinska vla¬ da graditi novo osemnadstropno bolniš¬ nico. Zidava poslopja in notranja opre¬ ma bo stala nad 14 milijonov pesov. Poslanska zbornica bo kmalu začela razpravljati o novem načrtu stanovanj¬ skega zakona. Končno besedilo zakon¬ skega osnutka še ni izdelano. Posebna komisija obeh zbornic, ki se bavi s tem vprašanjem, ima vsak dan več sestan¬ kov. Nova prometna zveza s San Marti¬ nom. Iz Plaza de Miserere (Once) so te dni začeli voziti novi modemi omnibusi v San Martin. Promet vzdržuje nad 30 omnibusov. Štev. 36. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Titov sistem obdavčevanja. V Titovi Jugoslaviji davkov ne odme- njajo več po količini lastnine, ampak na osnovi dohodkov. Vsak krajevni odbor dobi od višje instance naročilo, naj ugo¬ tovi dohodke posameznikov. In ti po¬ tem štejejo med dohodke prav vsak pre¬ jemek. Glede izkupička lesa, sadja, pri¬ delkov, ni težav, ker je vse to razvidno pri kontrolnem uradu, ki nadzoruje vsako prodajo. Spori pa nastanejo, ko je treba ugotoviti dohodke pri kokoših in živini. V titovini so namreč tudi za živali predpisane norme. Kokoš ima normo, koliko mora znesti jajec, krava, koliko litrov mleka mora dati. Po teh računih potem vsakogar obdavčijo. Kdor ima dohodkov do 100.000 dinarjev plača 10 odstotkov davkov, od 100.000 — 200.000 plača 25 odstotkov, kdor ima pa nad 200.000 dohodkov mora plačati 50 odstotkov davkov, t. j. ravno polovi¬ co. Po tem titovem sistemu so na naj¬ boljšem delomržneži in lenuhi ter posto¬ pači. Ti namreč najmanj pridelajo, za¬ to pa tudi najmanj plačajo davkov. Novomeški progt umrl. V začetku av¬ gusta so v Novem mestu pokopali g. prošta Karla Čerina, ki je hiral že šti¬ ri leta. Dočakal je starost skoro 70 let. Pogrebni sprevod je vodil ljubljanski .pomožni škof g. Vovk ob asistenci 30 duhovnikov. Župnija Šmihel pri Novem mestu je sedaj brez duhovnika. Župnika Ambro¬ žiča so zaprli, z njim pa tudi organista Žagarja Pavleta, ker sta nesla sv. obha¬ jilo nekemu domobrancu, ki se je že 4 leta skrival na Beričevem pri Mišjako- vi družini. Komunisti so že leta 1942 u- bili. očeta te družine in njegovega sina ter hlapca. Sedaj so ji razlastili š e po¬ sestvo, vse preostale družinske člane pa zaprli. V Sloveniji je že mnogo župnij, ki nimajo več duhovnika. Tako ga ni več n. pr. v Ratečah in Kranjski gori. Brez duhovnika je tudi Sv. Križ nad Jeseni¬ cami. Na Brezjah je — tifus. Tako straši¬ jo komunisti ljudi, same, da bi jih odvr- Pakefe v Slovenijo POŠILJA IZ ŠVICE 5 kg. kave la. 5 kg. sladkorja 5 kg. riža la. 5 kg. mila la. 5 kg. kakao holand. 800 gr. Ceylon čaja Paketi po prosti izberi Streptomicin, zdravila itd. Pravtako pošiljamo živilske pakete iz Buenos Airesa po dnevnih cenah. Izvozno do¬ voljenje, pakiranje in poštnina $ 18.80 Novo tekstilno blago do 5 kg. $ 25,— Staro blago do 5 kg. $ 22 ,— P A N E T H Y Cia. DIAGONAL NORTE 501, of. 810 Slovenije nili od romanja k brezjanski Marij.i Ljudje jim seveda ne verjamejo in se tako stalno dogaja na Otočah, da ko¬ munistični milični s silo zadržujejo lju¬ di na tej postaji in jih ne puste na Brezje. V neki župniji v Sloveniji so imeli le¬ tos tako veliko telovsko procesijo, kakr¬ šne ne pomnijo najstarejši ljudje. Vse je priglo k procesiji, fantje so veselo potrkavali v zvoniku, pevci in pevke so peli najlepše slovenske nabožne pesni, ljudi pa je bilo toliko, da vsi sploh v cerkev niso mogli. V prejšnjih letih je bil to pač navaden dogodek, v sedanjih težkih časih pa čisto drugače izzveni v človeških srcih. Komunisti kvarijo mladino. Komuni¬ sti doma si hočejo pridobiti predvsem mladino. Da bi to dosegli jo na vse na¬ čine skušajo odtrgati od navezanosti na starše in na cerkev ter jo načrtno navajajo v razbrzdano spolno izživlja¬ nje. Tako imajo skoro vse vplivnejše partizanke že po več nezakonskih otrok. V Kranjski gori so 4 avgusta zaprli go Budinekovo, ženo bivšega kranjsko¬ gorskega župana in starejšega sina. (li¬ stale otroke v starosti 20 mesecev, 5 let, 9 let in 14 let so pa odpeljali v nek kraj, oddaljen 30 km od Kočevja. Komunisti so iz Kranjske gore pre¬ selili neznanokam 9 družin, župnika v Kranjski gori Karla Čuka so obsodili na 8 mesecev zapora. Po Sloveniji komunisti ge nadalje za¬ pirajo ljudi, nekatere družine so začeli tudi preseljevati. Buenos Aires, 14 septembra. Prihod novih Slovencev. V soboto je prispel v Buenos Aires iz Santiago de Chile g. Ivan Markič. Iz Genove je pa 80. avgusta odplula ladja Florida, Z njo potuje v Argentino 5 Slovencev. Spomin na dragega pokojnika. Ob desetletnici smrti so se številni Morav¬ čam, ki žive v Argentini, spominjali s tople hvaležnostjo svojega biv. nadžup¬ nika in dekana Janka Cegnarja. Blago- pekojni je bil po rodu Gorenjec. Novo mašo je imel pri svojem stricu župniku v Stranjah pri Kamniku. Nato je bil več let spiritual pri uršulinkah v Ljub¬ ljani, leta 1929 je bil imenovan za nad¬ župnika in dekana v Moravčah, leta 1937. je pa prevzel mestno župnijo v Trnovem, kjer je služboval do svoje smrti 9. septembra 1939. Zaradi svoje¬ ga mirnega in veselega značaja je bil na vseh svojih službenih mestih -pri lju¬ deh zelo priljubljen. UGLEDNA DRUŽBA potrebuje več potnikov, ki lahko po svojih sposobnostih zaslužijo do $ 3.000,— mesečno. Javiti se na: Sr. A. Lasecki, Cangallo 996 - 2 p. med 9. in 11. uro dop. in med 15. ter 17. uro pop. Za javnega tožilca Slovenije je ime¬ novan France Hočevar, član komuni¬ stične stranke ih član Zveznega plenu¬ ma Ljudske fronte Jugoslavije. Do svo¬ jega imanovanja je bil vodja titove gospodarske delegacije v Trstu. Umrli so: Marija Paliček v Ljb. Je¬ ra Rom, Šmarje pri Jelšah, Frančiška Canellopulos, roj. Prunk v Ljb, Marija Laznik, roj. Kosec v Ljb. Franc Bon, posestnik in mlinar v Gotni vasi, Ange¬ la Schubert, učiteljica v p. v Ljb, An¬ ton Virant, posestnik na Pancih, Ru¬ dolf Vogrič v Ljb. Ivana Reta, roj. Selan v Št. Vidu pri Stični, Anton Pušner v Ljb. Janez Anžič, dijak v Stepanji va¬ si, Helena Tolar v Trbovljah, Anton La¬ sič, Viktor Tesovnik, Ivanka Blaznik, uslužbenka podjetja Standart, Alojzij Kosič na Vrhniki, Anton Osolnik, Ho¬ tič, Dušan Švare v Metliki, Marija Bu¬ čar, roj. Rozman v Ljb. V Mariboru so bili obsojeni zaradi poskusa organiziranja vohunske mreže v korist Madžarski Janez Horvat na 18 let prisilnega dela, Verona Horvat na 10 let prisilnega dela, Jože Kučer na 12 let prisilnega dela in zaplembo pre¬ moženja ter z izgonom iz države, Mir¬ ko Horvat na 4 leta pris. dela in za¬ plembo premoženja in Jože Horvat na 6 let pris. dela. Primorci se ne morejo vživeti v ti¬ tovini. V Postojni je bil nedavno prvi sestanek oblastnega odbora Zveze sin¬ dikatov za goriško oblast. Na konferen¬ ci so se pa komunisti pritoževali, da ni bilo dovolj “smisla za sistematično de¬ lo ’, kar je bilo opaziti pri prodobiva- nju novih moči za industrijo in tudi pri organiziranju gozdnih brigad. RAZDELITEy STAVBIŠČ V LANUSU V nedeljo, 11. septembra, so se kupci stavbišč v Lanusu zbrali na kupljenem prostoru in se pomenili o razdelitvi parcel med posamezne kupce. Gospod Hladnik je imel najprej kratek nagovor, nato je pa blagoslovil kupljeno stavbno površino. Vsem kupcem je želel, naj bi božji mir vedno vladal med bodočimi prebivalci te naselbine. Razdelitev par¬ cel je potekla v zadovoljstvo vseh. Za nakup novih parcel se je pa prijavilo še nekaj novih interesentov. Kdor se pa še zanima za parcele na novem stavbišču, lahko dobi pojasnila to soboto in nede¬ ljo na običajnem mestu. Mešani zbor Pevskega zbora Gallus je v nedeljo 11. t. m. pel Gollerjevo latin¬ sko mašo pri pontifikalni sv. maši v cerkvi Marijinega Rojstva v Barracas. Številni verniki so bili navdušeni nad lepim petjem naših pevk in pevcev. OSEBNE NOVICE V družini g. Pipana Alfonza in njego¬ ve ge Tatjane so 8. septembra dobili sinčka, ki je pri krstu dobil ime Dani¬ lo. Svojemu stanovskemu tovarišu in nje govi gospe ob rojstvu sinčka iskreno čestitamo! Sinčka Stankota so 25. av¬ gusta dobili tudi v družini g. Franca in Eve Jemec. Bog ga živi, srečnim star¬ šem pa naše čestitke! V Ramos Mejia je bila 11. septembra krščena Elizabeta Marta, hči Milana in Marije Volovšek. Poroki. V soboto, 3. septembra, sta se poročila v Floridi Slovenca g. Jože Štefan Sanko in gdč. Anica Kalamar, ki živi že 14. let v Floridi in je doma iz Gornjih Petrovcev pri Mariboru. Že¬ nin se je pripeljal po svojo nevesto iz U. S. A. z letalom. Mlademu paru sta bila za priči Slovenca Jože Dedek in Veronika Sukič. V soboto, 10. sept. sta pa stopila pred oltar v Ramos Mejia Janez Bavec in Ivanka Zigmund, oba iz Starega trga pri Ložu. Čestitamo! Nesreče. V soboto, 10. t. m. sta se po¬ nesrečila gg. Lazar Matija in Vidic Stanko. G. Lazarju je stroj v tovarni odrezal več prstov na desni roki, g. Vi¬ dic je pa pri delu padel več m globoko in si je pri padcu močno poškodoval no¬ go ter zlomil nekaj reber. Težka nesre¬ ča se je pripetila tudi soprogi g. Saše Stareta ge Sidi. V nedeljo 11. t. m. je padla z balkona na I. nadstropju in si je pri padcu zlomila ključnico. Vsem ro¬ jakom želimo čim skorajšno ozdravitev! UROPLATA Pozos 129, 1 p. ~ Buenos Aires (ZA KONGRESOM) Uradne ure: 9. — 12. in 14. — 19., ob sobotah samo od 9. — 12. PAKETI ZA SLOVENIJO in za ostalo Evropo. Dostava traja tri do štiri tedne. 1) Paketi, ki sc pošiljajo preko Kopenhagena, Danska. CENA $ 105- PAKET TIP 6 5 kg kave 5 kg sladkorja 4,500 kg ri: Poštnina $ 20 ,— CENA 4 125.- 2) Za pakete Tip 10 do Tip 17 je treba plačati še 7,50 poštne pristojbine. PAKET TIP 10 2 V 2 kg. kave 2 kg. sladkorja PAKET TIP 12 CENA $ 39.— CENA $ 44,— 2 kg. čokolade, 300 tablic PAKET TIP 14 CENA $ 42- 1.200 gr. čaja PAKET TIP 16 CENA $ 44- 8 koščkov pralnega mila a 430 gr 2 kosa toaletnega mila a 100 gr 1 kos mila za britje, 50 gr. 4 zavitki pralnega praška a 250 gr. PAKET TIP 11 CENA $ 17.— 5 kg. sladkorja PAKET TIP 13 CENA $ 28.— 4.5 kg riža PAKET TIP 15 CENA $ 17.— 4.5 ovsenih kosmičev PAKET TIP 17 CENA $ 25.— 500 gr. kave 500 gr. sladkorja 500 gi'. riža TIP 2 1 kg dobre surove kave “Spezial” TIP 3 m$n. 11.— 900 g čistega kakaa, 2 dozi TIP 13 m$n. 8.80 500 g najboljše mlečne čokolade 3) Paketi za Avstrijo m$n. 11.50 TIP 4 4 kg boljšega riža TIP 8 5 kg bele moke TIP 18 10 kg sladkorja (sipa) m$n. 17,60 m$n. 18.70 m$n. 27.20 Zaradi deviznih sprememb je cena vsem paketom zvišana za 10 odstotkov. V Nemčijo in Avstrijo morete poslati pakete z “Blitzgutsheinom”, ki jih do¬ bi naslovnik v roku osmih dni, po ceni 29.—, 43.— in 56.— pesov. Imetniki teh bonov lahko dvignejo blago iz 52 skladišq v raznih krajih Nemčije in Avstrije. Slovenci v Argentini igralska družina Narte Velikonja NEDELJA 18. septembra ob petih popoldne MAX HALBE w H E K A ” Drama iz kmečkega življenja na Visli v režiji Janeza Perhariča. Dvorana San Jos6, Azcuenaga 158 Vstopnice po $ 4, 3 in 2 na Victor Martinez 50 Strem 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 37. SLOVENCI Zbiranje našega življa v Torontu. Guelph, 20 avgusta . Letos sredi maja je bila prosta po¬ godbe prva večja skupina mož in fan¬ tov. Prvega junija so končali z obvez¬ nim delom fantje iz Judenburga in ne¬ kaj študentov iz Gradca. Proti koncu julija je bila prosta zopet ena skupi¬ na iz Spittala in nekaj tednov nato še fantje, ki so delali na farmah. Vsi prejšnji so delali do zime pri železnici na Extra gangih in čez zimo v gozdo¬ vih. Delo železničarjev na Extra gangih, kakor tudi delo gozdarjev, je bilo tež¬ ko in slabo plačano. Naši fantje so bi¬ li skoraj povsod razočarani. Predno so prišli sem, jim je ob misli na Kanado bleščalo pred očmi vse kaj drugega kot pa delo^ in zaslužek, ki so ga dobili. Ko so delali na progi, so hoteli v gozdove, in ko so jih premestili tja, so želeli na¬ zaj. Res je delo v gozdovih, posebno za fizično šibke ljudi zelo naporno in PO SVETU so mnogi zaslužili komaj za hrano. Vsi so želeli, da se čimprej rešijo pogodbe. Mnogi so še pozimi pustili delo v goz dovih in šli na svojo roko v mesta, predvsem v Toronto, Hamilton in Win- nipeg ter si poiskali delo po tovarnah, Čimprej je kdo prišel, tem lepšo plačo je lobil, ker je bila večja izbira služb. Do Velike noči se je še dobila služba s plačo enego dolarja na uro, danes je pa delo v tovarni težko dobiti, plača pa je 64 do 75 centov na uro. In tako sto¬ je vsi fantje pred velikimi problemi: kako najti boljše mesto, kot je pa bilo na Extra gangu in v gozdu in kako najti stalni zaslužek. Kmalu, ko so prišli prvi naši begun¬ ci v Kanado, se je videlo, da se bo naj¬ močnejše jedro ustvarilo v Torontu. In jo res tako. Danes je v samem Toron tu preko 200 novih slovenskih nase¬ ljencev. Žive seveda v zelo skromnih razmerah. Skoro povsod si delita sobo po dva fanta. Ne morda zato, ker bi se stanovanje težko dobilo, ampak drago je. Zakonci težje najdejo primerno sta¬ novanje. Večina družin se mora zado¬ voljiti le z eno sobo. Vendar si bodo podjetnejši kmalu kupili svoje hiše. Drugo vprašanje je hrana. Najdražje je v restavraciji, kjer stane en sam o- bed okoli 1 dolar ali pa še več. Zato si naši fantje največ kuhajo sami in se lahko prežive na dan z 80 centi. Neka teri pa imajo hrano pri družini, pri ka¬ teri stanujejo, za kar plačajo 12 — 13 dolarjev na teden s stanovanjem vred. Sama soba stane pa 6 do 7 dolarjev. Tako od povprečne tedenske plače 32 dolarjev ne ostane veliko, če človek ne zna varčevati pri drugih izdatkih. ORGANIZACIJSKI VESTNIK Odbor akademikov za legalizacijo spričeval sporoča vsem srednješolkam in srednješolcem, da bo v nedeljo 18. septembra t. 1. informativni sestanek za legalizacijo spričeval. Sestanek bo v dvorani na Belgranu po slovenski ma¬ ši. Prinesite s seboj spričevala! Odbor. DRUŠTVENI VESTNIK V pisarni Društva Slovencev je na razpolago najnovejša pesniška zbirka g. dr. Antona Novačana “Peti Evangelij”. Knjiga stane 15 pesov. Proste službe: Zakonski par brez otrok dobi službo v dobri hiši. žena bi pomagala pri gospodinjskih delih, mož pa bi bil hišnik. Na razpolago jima je dvosobno stanovanje in oskrba. Oba sku¬ paj imata 350.— $ plače na mesec, mož tudi službeno obleko. V isti hiši je tudi prosto mesto služkinje. Družina dobi zaposlitev v župnišču. Mož bi bil vratar v župnišču, žena pa bi pomagala ( pri gospodinjskih poslih v hiši. Plača 300.—- $ za oba ter hrana in stanovanje. Samski možki dobi službo cerkovnika v bolniški kapeli. Poizvedba. Kdor ve za naslov Rote- rjeve Francke, naj ga sporoči čimprej upravi Svobodne Slovenije. "C A S A B 0 Y U" OLAZABAL 2 3 3 6, tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. Nudi lepo in bogato izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, poročnih prstanov, spominskih daril in modernega nakita. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO! (Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje). RIC OMARO PAQUETES PARA EUROPA Uradne ure: ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure. Uradujemo tudi v slovenščini! Hipolito Irigoyen 434/VI - Dep. I (Na samem Trgu 25 de Mayo) Tel. 33-1746 Zavitki za Slovenijo IN OSTALE EVROPSKE DRŽAVE Dostava iz Švice v treh do štirih tednih. Naše znane “enotne” in “mešane” pakete pošiljamo hitro, zanesljivo in po najnižjih cenah. Na razpolago imamo posebne pakete po izbiri odpošiljatelja. ZAVITKI ZA JUGOSLAVIJO Najstarejša dobrodelna organizacija v Evropi, pri¬ znana od Mednarodnega Rdečega križa, s čemer je podano popolno jamstvo za hitro in gotovo odpošiljate v paketov. Zavitki so zavarovani in prihajajo v enem mesecu na določeno mesto po oddaji naročila. Zavitek 5 kg 2% kg 2 kg Zavitek 5 kg 4.5 kg Zavitek 2.3 kg 2 kg Zavitek 4.5 kg 4 kg Zavitek 5 kg 4.5 kg Zavitek 5 kg 4.5 kg kave in sladkorja brutto $ 39. — surove kave sladkorja sladkorja brutto $ 17.— kristalnega sladkorja čokolade brutto $ 44,— Fondant čokolade, 300 tablic riža brutto riža testenin brutto testenin moke brutto moke ? 42. $ 17,- $ 44. 28,— $ 33. 8 25. Zavitek čaja 1.2 kg brutto 1 kg čaja Zavitek ovsenih kosmičev 5 kg brutto .4.5 kg ovsenih kosmičev Zavitek mila 5 kg brutto 8 koščkov pralnega mila a 430 gr 2 kosa toaletnega mila a 100 gr 1 kos mila za britje 50 gr 4 zavitki pralnega praška a 250 gr Zavitek nogavic A (brez poštne pristojbine) $ 24.— 1 par Nylon nogavic, prvovrstnih z gladkim šivom. Modne barve. Ve¬ likost 9, 9%, 10. Pri naročilu vse to navesti. Poštna pristojbina za zavitek $ 7.50 Zaradi deviznih sprememb je cena vsem paketom zvišana za 10 odstotkov. ZAHTEVAJTE NAŠE POPOLNE SEZNAME Poštna naročila, plačila s čeki in giro postal naslavljajte na “Colis Suisse” Agenda Colis Suisse, 25 de Mayo 189, Buenos Aires (Pasajes Maritimos y Aereos) (prešnji naslov RECONQUISTA 144) hnprenta ‘'Dorrego', Dorrego SlOŽ, Bvocuss Miam*, 1. A. 9MH4 SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES Cennik posebnih paketov za JUGOSLAVIJO veljaven od 10. septembra 1949. M 16 453 g pražene kave 453 g mešane kave 453 g sladkorja 453 g svinjske masti 453 g riža 250 g čokolade . . . m$n 49.— M 20 900 g surove kave 453 g mlečnega prahu 453 g medu 453 g čistega kakaa 453 g čokolade . . . m$n 59. — H 47 2.250 g prvovrstne svinjske masti 2.250 g riža. m$n 63.— M 26 900 g surove kave 900 g čaja 900 g čistega kakaa . mSn 77.— M 30 903 g moke 906 g sladkorja 453 g nražene kave 453 g margarine 425 g rozin 225 g čistega kakaa 225 g mandeljnov 225 g mleka v prahu 200 g pudinga v prahu 112 g jajčnega prahu 100 g kvasa 100 g vaniljevega sladkorja 100 g cimeta .... m$n 100.— P 112 906 g pražene kave 565 g ananassadja 453 g marelic 453 g riža 445 g rozin 225 g kakaa 225 g sira 225 g bonbonov 155 g čokolade . . . m$n 63.— P 116 830 g svinine 830 g margarine 453 g marmelade 453 g mleka v prahu 453 g sladkorja 225 g kakaa 125 g čokolade 453 g kave. m$n 88.—■ M 18 900 g pražene kave 900 g medu 900 g čistega kakaa . mSn 50.— H 46 2.250 g svinjske masti 2.250 g sladkorja . . . mSn 56.— M 22 900 g surove kave 453 g čistega kakaa 453 g čaja 453 g čokolade . . . m$n 62.— M 24 900 g surove kave 900 g čistega kakaa 900 g čokolade . . . m$n 64.— M 28 900 g čistega kakaa 453 g čaja 900 g čokolade 900 g medu.m$n 83.— P 109 830 g margarine 453 g pražene kave 453 g marmelade 453 g medu 235 g sardin 340 g toaletnega mila 225 g kakaa 200 g masla 112 g čaja 125 g čokolade 75 g jetrne paštete . m$n 63.-— P 114 2.718 g sladkorja 2.265 g moke 1.660 g margarine 906 g pražene kave 340 g toaletnega mila 400 g masla 125 g čokolade . . . . m$n 88.— M 32 453 g čokolade 453 g breskev 453 g kave 453 g peciva 300 g marcipana 225 g dateljnov 225 g orehov 225 g bonbonov . . . m3n 105.—