tV£^TuEd 1930-IV. APRIL *LV||. ^UBLJANA p- KRlZOSTOM: i f o li ni la li Gospod, pri nas ostani! Ne hodi od nas, Gospod! Nazaj v Jeruzalem je dolga pot Luč ti bomo v izbi prižgali in večerjo ti bomo dali. Gospod, ne hodi od nas! Čuj naš boječi krik, naš pojemajoči glas. Nimamo leščerbe v hiši, na mizi kruha ni; brez večerje spat bi šli. Pa, če prideš ti, naš Gospod in Brat k nam vasovat — o kako je v našem hramu svetlo; miza je belo pregrnjena in večerja na njej pripravljena. In ti se nam smehljaš ljubo. Zunaj pa je smrt in tema in vihar mimo oken divja; njegov krik gre skozi kosti do srca. O Jezus ne hodi v to divjo noč iz naših razsvetljenih koč, da ne umrjemo v temo izgnani. Gospod, Gospod, pri nas ostani! P. HUGO: Molimo za naše brate! ~IV Ti treba imeti katoliško, da niti krščansko čutečega srca, dosti je. da komu človeško srce še bije v prsih, pa se mora zgražati nad 1 1 boljševiškimi grozodejstvi v Rusiji. Človek res ne ve, kaj je večja sramota za toli oboževano kulturo dvajsetega stoletja, ali kar se seda] v Rusiji godi, ali da se godi, ne da bi se tisti, ki imajo moč zganili i” napravili konec strašni boljševiški moriji. Oboje se zdi neverjetno, a je žal, le prežal krvavo res. „Kulturni“ svet vse to ve. Kaj bi ne vedel. Saj pošilja svoje nepr>' stranske opazovavce v Rusijo, da se na licu mesta prepričajo o polo žaju. In kaj pravi k temu? Molči, oz. se izgovarja, da je to notranja zadeva Rusije, v katero se ne more in noče vmešavati. A če bi se olje tako na debelo razsipno pretakalo, kakor se kri, človeška kri, bi t°. najbrž ne bila samo notranja ruska zadeva. Ne kličemo ognja in žvepla na boljševike. Kri je kri. Zlasti člo-! veška kri je nekaj svetega. Če so druga sredstva na razpolago, je vsake| njene prelite kapjlice škoda. Da „kulturni“ svet, ki ima taka nekrvava sredstva na razpolago, molči k tem potokom krvi, v tem je njegova ve-: lika krivda, Molči pa, ker je v bistvu prav tako paganski, kot so sovjet1 Do kosti in mozga prežet materializma, nima smisla za take vrednote kot je nedolžna človeška kri, zlasti še krščanska, samo da preliva pod krinko kakega modernega brezverskega malika, naj se ^ imenuje kakorkoli. Po našem, med krvi žejnimi zvermi v ruskem aif' fiteatru in med moderno „kulturnimi“ gledavci ni drugega razločka, k° med trinogi rimskih cesarjev-preganjavcev in takratnimi rimskimi da; mami, ki so se hodile v* amfiteater naslajat nad krvavimi mučenišldn11 prizori. Le eden je, ki krščansko Rusijo, odkar je nastopila svojo krvav0 križevo pot, s sočutnim srcem spremlja in ji hoče biti za Simona. Ta Je naš sv. Oče, ki ga radi posebne ljubezni do Rusije lahko imenujen’0 „ruski papež“. Že ko je šlo za priznanje sovjetov, je ženevski konferen01 izrazil tri pogoje, brez katerih naj bi jih ne priznala. Ti so bili: svobod0 vesti, svoboda vere in nedotakljivost cerkvene lastnine. Kako so se 1 pogoji praktično upoštevali, pričajo potoki prelite krščanske krvi, lZ' ropane in demolirane cerkve. Sv. oče ni obupal. Pazno je sledil razvoj11 dogodkov. Prosil je, posredoval, pomagal, kjer in kolikor je mogel, °a prepreči ali vsaj omili mučeništvo svojim, četudi ne polnopravnim otr° kom. Poglavarja pravoslavne cerkve Tihona je rešil nasilne smrti- svojo dobrodelno akcijo je rešil 150.000 ruskih otrok, ki bi bili pos tal' žrtev lakote. Za plačilo so ga sovjeti obsodili na smrt. Ni se brigal za ‘0' Zopet in zopet je dvignil glas v obrambo naravnih in božjih pravic °e srečnega naroda. Ko je videl, da imajo sovjeti za vsa njegova blaga p’! zadevanja tako gluha ušesa, kakor moderno „kulturni“ svet zavezane 0\ se je začel goreče obračati nanj, katerega namestnik na zemlji je. „Pra vsak dan“, tako je izjavil 19- okt. 1927 „se pri sv. maši spominjamo Pu sije, niti enega dne ne izpustimo. Spominjamo se vseh njenih duhovnik0'1 vseh njenih spoznavavcev, vseh njenih vernikov, katoličanov in neka!0" ličanov. Še več! Z našim Gospodom Kristusom pri vsaki sv. maši P° tujemo v Rusijo, vsak dan z nami prehodi Jezus od Minska do Vla° vostoka, od Tiflisa do Soloveckih otokov, blagoslavljamo, molimo, ™ bimo in upamo obenem, predvsem pa trpimo z njimi, z vsemi.. Ker pa boljševiki na vse to delo njegove očetovske ljubezni le še z večjim terorjem odgovarjajo, je dne 2. febr. naslovil na kardinala-vikarja Pompilija pismo, v katerem pravi, da hoče na praznik sv. Jožefa opraviti slovesno spravno daritev za sovjetska grozodejstva in poživlja ves katoliški svet, naj se z njim združi v molitvi. Oklical je svetovno križarsko vojsko molitve za rešitev bridko izkušane Rusije iz boljševiškega pekla. Sv. Jožef, mogočni zaščitnik katoliške cerkve in ljubeči varih Marijin na zemlji, naj bi posredoval, da se Bog usmili teh, Marijo tako ljubečih otrok. Njegov poziv je našel mogočen odmev po vsem versko-kulturnem svetu. Maranatha! Pridi o Gospod! Pridi Gospod Jezus! Tako je molila Prva cerkve, ko so jo rimski cesarji hoteli vtopiti v mučeniški krvi. Pridi Gospod Jezus, Odrešenik! Tako goreče molijo tisoči in tisoči po ruskih ječah, v pregnanstvu in na potu v smrt. Odrešenik sveta, reši Rusijo!, mora odmevati po vsem krščanskem svetu. Molitev je bila edina obramba Prvih kristjanov v boju z močnim, a notranje gnilim paganizmom. Mo-plev je naša najmočnejša obramba v boju z modernim paganizmom. “rvi kristjani niso molili zastonj. Iz katakomb je mlada, s krvjo zalita cerkev nastopila svoj zmagoslavni svetovni pohod preko- razvalin paga-nizma. Molimo, da tudi Rusiji skoraj zasije dan vstajenja in novega pomladnega življenja. Bog hoče. Njegov namestnik kliče. Nihče, ki še versko čuti, četudi pe katoliško, ne sme preslišati tega poziva, se odtegniti mobilizaciji mo-jjtvene križarske vojske. Interes bratske, za nas Slovane dvakrat bratske Rusije to zahteva. Pa tudi naš lastni interes. Kajti ne smemo pozabiti, . je boljševiška Rusija kotišče in izhodišče novega, hujšega paga-mzma, kot je bil stari, ker ne pozna in noče poznati nobenega boga. rogovi bacili kužijo že ves svet. Dokler se kotišče teh bacilov ne uniči, o vedna nevarnost, da se boljševiški paganizem v vsej svoji grozoti uve-lavi tudi po ostalem svetu. Obča nezadovoljnost z obstoječim socialnim redom, ki je res vse prej kot idealen, mu je zoral praho. Rusija nam kliče: Danes meni, jutri vam, če ob enajsti uri, ki vam bije, ne spoznate dneva svojega obiskanja, zlasti vi, ki ste se igrali in se še igrate z delavčevim potom, kar vam on s krvjo vrača, žal da ne samo Kajnovo, ampak tudi Abelnovo. Zato pa, če molimo za ruske brate, da bi se jim skoraj iztekla križeva pot, molimo tudi zase, da je nam ne bo treba nastopiti-Otrokom sv. Frančiška mora biti ta klic na križarsko vojsko z orožjem molitve in spravnih žrtev povelje. Zato poživljamo s tem, celokupni slovenski tretji red, da se pridruži tej križarski vojski. Vsa svoja prosta dobra dela, molitve in sv. obhajila naj žrtvuje temu plemenitemu apostolatu. Ker je sv. Mala Terezika po želji sv. Očeta patrona tega apostolata, in je on v ta namen potrdil ter z odpustki obdaril posebno molitve njej v čast, naj jo pobožno dostavljajo svojim vsakdanjim pobožnostim. Glasi se: »Ljubezniva svetnica, polna sočutja, tolaži naše ruske brate, žrtve dolgega in krvavega protikrščanskega preganjanja. Izprosi jim stanovitnost v veri, napredek v ljubezni do Boga in do bližnjega in v zaupanju do presvete Matere božje; pripravi jun svetih duhovnikov, ki bodo za* doščevali za božjeropne zločine proti sveti Evharistiji in za bogokletja; daj, da zacveto, posebno v mladini, angelska čistost in krščanske kreposti; da se bo ta plemeniti narod, rešen vsake sužnosti, radovoljno vrnil k edini čredi, ki jo je ljubeče Srce od smrti vstalega Kristusa vso izročilu sv. Petru in njegovim naslednikom, in da bo končno v edinstvu s sveto katoliško cerkvijo radostno slavil Očeta, Sina in Sv. Duha. Amen.« Odpustek 300 dni vsakokrat; popolni odpustek v mesecu pod navadnimi pogoji, ako se ta molitev moli vsak dan. — Pij XI. 19. avgusta 1929. Odrešenik sveta, reši Rusijo! Vzdih sv. Očeta Pija XI. — 300 dni odpustka (23. maja 1922). P. MODEST: Viri božje milosti. b. Velikonočna doba. T uč, ki nam je za božične praznike prisijala v Detetu Jezusu, začne v velikonočni dobi svoj odločilni boj s temo. Strašen je bil ta boj; _l_j zahteval je največjo žrtev, samega Sina božjega, ki je kot veliki duhovnik daroval nebeškemu Očetu najpopolnejši dar, samega sebe, v spravo za človeški rod. Umrl je po bridkem trpljenju sramotne smrti na križu. Tretji dan pa se je s svojo božjo močjo dvignil iz zaprtega groba kot zmagovavec smrti in pekla. Na vzvišeni praznik zmagoslavnega vstajenja našega Gospoda Je' zusa so se prvi kristjani pripravljali s strogim postom, z molitvijo, j pobožnimi vajami... Posnemati so hoteli Zveličarja, ki se je pred svojim javnim nastopom postil štirideset dni v puščavi. Ker se pa verniki vzhodne Cerkve v sobotah in nedeljah niso postili, post zadnjih dm velikega tedna pa so šteli že posebej k velikonočnemu postu, zato so postni čas pričenjali že nekako sedemdeset dni pred Veliko nočjo, da so tako dobili celih štirideset dni pravega posta. Po današnjih cerkvenih predpisih imamo predpostni in postni čas-P red postni čas obsega tri nedelje: sedemdesetnico, šestdeset-nico in petdesetnico s pripadajočimi dnevi. Postna postava nas tedaj še ne veže; vendar nas pa v cerkvi že vse, v prvi vrsti vijolična barva mašne obleke, spominja na pokoro, na resnobno življenje. Mašne m°' htve teh treh nedelj so nastale v težki dobi preseljevanja narodov, zato preveva vse nekaka globoka resnost, slišijo se klici po pomoči in rešenju. V nedeljo sedemdesetnico so se verniki zbrali v cerkvi sv. Lavren-cija, na šestdesetnico pri sv. Pavlu in na petdesetnico pri sv. Petru. Te cerkve so bile vse zunaj rimskega mestnega obzidja in romanje tja se je smatralo za neke vrste prošnjo procesijo. Postni čas se od 7. stoletja dalje pričenja na pepelnično sredo 111 ga skozi in skozi prešinja misel telesnega pokorjenja in duhovnega Prenovljenja. S to poslednjo mislijo v najtesnejši zvezi je priprava ka-tehumenov na sv. krst; njen značaj bolj in bolj sili v ospredje bogo-smžja, čimbolj se bliža velika sobota. Resnobnost štiridesetdanskega posta so verniki jasno mogli do-umeti na pepelnico. Tisti, ki so s svojim grešnim življenjem dajali lavno pohujšanje, so se morali tudi javno pokoriti. V začetku posta. na pepelnico, so se. taki spokorniki zbrali pred .cerkvenimi vrati; bili s° bosi in lase so morali imeti na kratko ostrižene. Ko je škor pri glavam oltarju blagoslovil pepel, se je z vso pričujočo duhovščino podal na sredo cerkve, kjer je dal znamenje, da naj spokorniki vstopijo. Prišli s° in padli pred škofom na tla. Duhovniki so molili nad njimi sedem spokornih psalmov. Škof pa je položil vsakemu roke na glavo, potresel s Pepelom in ga oblekel v spokorno obleko, raševnik. Ko je bilo to izvršeno, so spokorniki prijeli drug drugega za roke; prvega med njimi Pa je prijel škof in tako celo vrsto odvedel pred cerkvena vrata. Tukaj Je vsem skupaj rekel: Glejte, izgnani ste danes iz sv. Cerkve zaradi Svojih grehov in hudobij, kakor je bil Adam, prvi človek, izgnan iz raja zaradi svojega prestopka. In vrata so se pred njimi zaprla. Nato so pa tudi drugi verniki, prežeti spokornega duha, pokleknili Pred škofa in se mu dali pepeliti. Tako je polagoma prišlo v navado splošno pepelenje, ki je od 11. stoletja dalje ukazano v vsej zapadni Cerkvi. Kakor smo že omenili, so se morali v postnem času tisti katehu-. eni, ki so želeli prejeti sv. krst na veliko soboto, na to slovesno delaje še prav posebno pripravljati. Bližnja priprava se je vršila med ?lužbo božjo, na kar nas še sedaj spominjajo najstarejše mašne molitve, b je obstojala v večkratnem izpraševanju, ki je bilo združeno s po-ukom in molitvijo. Najsvečanejše izpraševanje je bilo v sredo po 4. pobu nedelji. Škof je namreč ta dan razložil katehumenom apostolsko 'ero in očenaš. Cerkev se pri svojem bogoslužju v postu ne ozira posebej na Kri-_ Usovo trpljenje, četudi ne neha vernikov spodbujati, naj ga pogosto Izmišljujejo. Peto postno ali tiho nedeljo se pa v tem oziru vse ^Premeni; Cerkev se zagrne v globoko žalost. Vsi križi in vse podobe a oltarjih so zakrite v znamenje, da je Kristus zakril svoje božanstvo , Se dal bičati, s trnjem kronati in pribiti na križ. Ti prti, ki zakrivajo tarne podobe, nas spominjajo na takoimenovani „postni prt“, ki je Prvotno ves postni čas visel pred oltarjem od vrha do tal in ga vernikom ja te način popolnoma zakrival. Svoj izvor ima v starem načinu pokore. spokorniki — kakor smo slišali — so bili na pepelnico izgnani t ,rerkve. Drugim vernikom se to sicer ni pripetilo, vendar so se pa m „v pepelu in raševniku" pokorili in med tem jim je bil zastrt po- gled v najsvetejše, na oltar, na tabernakelj. Dandanes odstranijo prte P°dob na veliko soboto, postne prte pa so včasi odstranjevali na veliki petek, ker se je ta dan ob smrti Gospodovi zagrinjalo v templju pretrgalo od vrha do tal. Do 6. stoletja niso obhajali v postnem času nobenega praznika, ne Matere božje, ne svetnikov. Prvo izjemo so priznali Marijinemu o z n a n e n j u in so ga praznovali tako na vzhodu kakor na zapadu 25. marca. Nekatere škofije so se pa stare navade tako trdno držale, da ga niso hotele obhajati v postu, marveč so ga postavile v Španiji na 18. december, v Milanu pa na 4. adventno nedeljo. Toda samo za nekaj časa, zakaj kmalu nato so tudi tod sprejeli običaj vesoljne Cerkve. Četudi je bil sv. Jožef v neposrednem stiku z našim Odrešenikom, saj je bil njegov rednik, vendar mu v starem krščanskem veku niso skazovali posebnega češčenja. Še-le v 9. stoletju najdemo za 19. marec zaznamovan tudi spomin sv. Jožefa, rednika Gospodovega. Razni redovi so njegovo češčenje razširili tako, da je papež Sikst IV. vpeljal posebni praznik. Pij IX. je sv. Jožefa razglasil za zaščitnika katoliške Cerkve. Od 1. 1847. pa imamo poleg tega praznika še Varstvo s v. Jožefa, ki ga obhajamo 3. nedeljo po Veliki noči. Zadnji teden pred Veliko nočjo se imenuje veliki teden. To pač radi tega, ker se tedaj spominjamo velikih del, ki jih je dovršilo božje usmiljenje v naše rešenje. Nemci ga zovejo teden žalovanja, ker Cerkev objokuje trpečega Zveličarja. Cvetna nedelja, ali kakor ji na vzhodu pravijo, oljična, nas vpelje v skrivnosti velikega tedna. Najlepši obred tega dneva je procesija z oljičnimi in palmovimi vejicami, ki je brez dvoma spomin na procesijo, ki se je še v 4. stoletju vršila v Jeruzalemu. Romarica Silvij3 iz Akvitanije nam o njej pripoveduje približno tako-le: Na cvetno nedeljo popoludne so se kristjani iz Jeruzalema in okolice s škofom duhovščino zbrali na Oljski gori in sicer na mestu, odkoder je šel Jezu® v nebesa. Prepevali so pobožne pesmi, vmes pa molili in poslušali branje sv. Pisma. Ob 5. uri pojloludne so prebrali evangelij o slovesnem Jezusovem vhodu v Jeruzalem. Takoj nato se je dvignil škof in ž njim vred vse ljudstvo ter se je v mogočnem sprevodu pomikalo z gore proti mestu. Verniki, ld so šli pred škofom, so nosili oljične ali palmove vejice in so navdušeno prepevali: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! 0 kakem blagoslovu palme ali oljike tedaj še ni bilo govora; najdemo ga še-le v 7. stoletju na zapadu in sicer v sedanji Franciji. Palm3 je znamenje zmage, oljika pa miru. Zato se tudi pri procesiji spominjamo Kristusa, ki nam je prinesel mir in nam naklonil obilico svoji" milosti. Pri sv. maši se na cvetno nedeljo in nasledni torek, sredo in petek bere pasijon, to je poročilo o Jezusovem trpljenju, kakor so ga zapisali štirje evangelisti: Matej, Marko, Luka in Janez. Za vsak omenjeni dan je določeno poročilo enega izmed naštetih evangelistov, kar po vrsti* Pri tihi maši se pasijon prebere, pri slovesni pa se poje. Navadno s° določeni za to trije duhovniki: prvi poje besede Gospodove, drugi, kar je poleg njih napisal evangelist, tretji pa, kar so govorile razne oseb®* Namesto tega tretjega poje včasi tudi pevski zbor besede, ki so j13 govorile judovske množice. (Dalje prih-) p■ ANGELIK: Na globoko! Malenkosti, ki niso malenkosti. e redko so sejani tisti, ki imajo priliko vršiti velika dela. Človeško življenje je običajno sestavljeno iz samih malenkosti, ki pa ven-J-J dar niso malenkosti. Malenkost je prašek, ki plava v zraku in ki ga podi po zraku vsaka še tako rahla sapica. Toda ali boš še rekel, da je malenkost, če ti pade v oči in te peče in če se spomniš na to, da je 12 takih praškov sestavljena cela zemlja? Malenkost je kratka besedica. In vendar kako globoko lahko rani m koliko ljudi je že napravila nesrečnih za celo življenje. Noben meč, Dobeno orožje ne more povzročiti toliko gorja, kakor ena sama belica, morda izgovorjena v naglici, morda premišljeno žaljiva in zbadava. Nikdar več je ni možno poklicati nazaj, svojo pot gre naprej, če ~j se tudi še tako kesal ali morda krvave solze prelival. Le ena besedica lahko zbudi sovraštvo med posamezniki in celimi družinami, ne jjtorda za en dan ali teden, ampak za cela leta in desetletja. Ena sama besedica lahko zbudi ogenj poželjiv osti, ter uniči dolgo varovano nedolžnost. En pogled pač ni nič. In vendar je tak kratek pogled večkrat Vzrok nesrečnega življenja in še bolj nesrečne večnosti. Malenkost je nedvomno če kdo zgane z ramo, viha nos ali pomežika 2 očmi. In vendar so te malenkosti povzročile svetu že neizrekljivo gorja. sPodkopale neskončno veliko zaupanja. Samo molk brezvestnega člo-)eka, ki je mimogrede spomignil z ramo, je pogosto napravil več zla kakor še tako dolgo govorjenje. Malenkosti so, iki lahko povzroče neizmerno veliko zla, pa tudi ['cizmerno veliko dobrega. Prijazen pozdrav, ljubezniv nasmeh, topla beseda niso nič posebnega in vendar koliko src razvesele te malenkosti, koliko lepih prijateljstev rode, koliko nezaupanja odstranijo in koliko °dhijenih src zopet zbližajo. Vsak ve, kako nas razveseli mala pozor-?0sb kako nam dviga pogum in veselje do dela le majhna priznavajoča beseda. , Kratek vzdihljaj k Bogu je na videz malenkost. In vendar kliče . °žji blagoslov na naše delo in ga spremeni v molitev. Kratek zdihljaj Je le in vendar obda duša z neprodirnim ščitom, da ji greh niti blizu be more. Kratek vzdihljaj je nekaj velikanskega, ker veže Boga s člo-esko dušo in to zvezo trajno ohranja. Malenkost, ki jo daš revežu, prijazna beseda, ljubezniv pogled, Jbmenkostna usluga nima na videz nobenega pomena, pa vendar pri-aša blagoslov in srečo in mir v srca posameznikov in celih družin. Imej zato veliko spoštovanje pred malenkostmi v svojem življe-, Jb- Posebno še tedaj, če se ti zdi, da celo tvoje življenje ni druzega, j.akor en kup malenkosti. Kajti kdo more presoditi kaj je v našem življu veliko ali majhno, kakor le Bog, ki pozna korenine vsega do-rega in vsega zla. Ali veš koliko dobrega si storila duša moja, s svojim tihim, ne-Paženim delom in življenjem? Ali veš koliko človeških src si razveselila s svojimi malimi pozor-°®^mi, s tvojo ljubeznivo skrbjo zanje? Ali veš koliko obupa in zagrenjenosti si preprečila s svojo kratko, spodbujajočo, priznavajočo besedo? Ali veš, koliko ti jih je iz srca hvaležnih, ker so vsled tvojih malih uslug postali čisto drugi ljudje? To so malenkosti, ki niso malenkosti! Lucas. P. MAVRIČU O. CAP.: Sv. Frančišek, ljubitelj Jezusov. V 'Tsi svetniki so bili prijatelji molitve in pobožnosti. Na izreden na-\ / čin pa se je v tej stvari odlikoval sv. Frančišek Asiški, saj se je V vsaka njegova misel, vsaka njegova želja in vsaka njegova beseda sukala okoli Boga in božjih reči. Troedinega Boga je častil, hvalil in poveličeval na vse mogoče načine. Največ spoštovanja, ljubezni in češčenja pa je izkazoval drugi božji osebi, namreč božjemu Sinu Jezusu Kristusu. Sv. Frančišek je bil v Jezusa takorekoč zaljubljen. Zato je najrajši gojil tiste pobožne vaje, pri katerih je lahko stopil z Jezusom v čim tesnejšo zvezo in čim ožji stik in pri katerih je zamogel Jezusu izraziti svojo ljubezen in svoje počeščenje na kolikor mogoče oči-viden način. Vneto je častil sv. Rešnje Telo, pogosto je prejemal sv. obhajilo, vsak dan je bil pri sv. maši. 1. Vneto je častil sv. Rešnje Telo. Kako prisrčno in goreče je sv. Frančišek ljubil in častil presv-Rešnje Telo, o tem nam poročajo tisti, ki so z njim skupaj živeli ter so lahko od blizu opazovali njegovo pobožnost. Vsi namreč enoglasno poudarjajo, da je sv. Frančišek gojil izredno veliko spoštovanje do presv. Rešnjega Telesa in da je njegovo srce kar gorelo v ljubezni do te skrivnosti. Kamorkoli je prišel, povsod je najprej obiskal cerkev ter počastil Jezusa rekoč: „Molimo te, Gospod Jezus Kristus, tukaj in v vseh tvojih cerkvah po vsem svetu, in te hvalimo, ker si s svojim kr1" žem svet odrešil.“ Pred tabernakeljem je večkrat premolil cele ure in cele noči. Njegova ljubezen do presv. Rešnjega Telesa mu je narekovala, da je s čudovito gorečnostjo skrbel za dostojno opravo hiše božje in sploh za vse, kar je z najsv. Zakramentom v zvezi. Takoj \ začetku svojega bogoljubnega življenja je z lastnimi rokami popravil tri že skoraj razpadle cerkve. Pozneje je na svojih misijonskih potovanji*1 vzel večkrat celo metlo v roke ter sam očistil umazane in zanemarjene cerkve in poskrbel za njihovo olepšavo. Dal je napraviti dragocene kelihe in cikorije za tiste siromašne cerkve, kjer niso imeli dostojni11 posod za sv. Rešnje Telo. Ravno tako je razposlal večim samostane111 svojega reda železno orodje za peko svetih hostij in v svojem sam0' stanu, kjer je prebival, je navadno sam pekel hostije. Vse to je jase11 dokaz, kako močno je spoštoval in častil presv. Rešnje Telo. Želel pa je tudi druge vneti in ogreti za spoštovanje in češčenje najsv. Zakramenta. V ta namen je zelo rad govoril in pridigal o sv. Rešnjem Tele«11 ter pogosto navduševal vernike, naj imajo globoko spoštovanje do tega Zakramenta. Tistim, katerih ni mogel s pridigami opominjati, je napisal par pisem, da jih je s pisano besedo navduševal za češčenje sv. Rešnjega Telesa. Še v oporoki je izrazil svojo željo glede presv. Rea' niega Telesa takole: „Te presvete skrivnosti hočem nad vse častiti 111 spoštovati ter jih na dostojnih krajih shranjevati/1 Vpoštevajmo in izvršujmo zadnjo željo velikega sv. Frančiška! kadarkoli se nam hudi kaka priložnost, obiščimo Jezusa v tabernakelju, ua mu izkažemo svojo; ljubezen in svojo vdanost. Udeležujmo se radi svetega blagoslova, procesij s sv. Rešnjim Telesom in drugih evharističnih Pobožnosti. Prav posebno pa se potrudimo, da bomo na dan češčenja Jezusa pridno molili in vneto počastili. Ne pozabimo nikdar, kadarkoli pridemo z Jezusom skupaj, bodisi v cerkvi bodisi na potu, ko ga duhovnik nese k bolniku, izkazati mu najvišjo čast, da pred njim vsaj na eno koleno pokleknemo. Po svojih najboljših močeh skrbimo tudi za “°> da bo imel v presv. Režnjem Telesu čedno stanovanje in da bo vse, kar pride z njim v dotiko, v najlepšem in najboljšem stanju. Karkoli storimo za olepšavo cerkve in oltarja, to storimo Jezusu samemu. Posnemajmo torej sv. Frančiška v češčenju presv. Rešnjega Telesa in Jezus nas bo nekoč bogato poplačal za vso našo ljubezen in vso našo 'danost do njega. 2. Pogosto je prejemal sv. obhajilo. , Ker je sv. Frančišek tako goreče ljubil Jezusa v sv. Rešnjem Te-esu, še razume samo po sebi, da se je rad z veseljem družil z njim v sv. obhajilu. Sicer nam ni natančno znano, kolikokrat je imel navado Postopati k mizi Gospodovi, toda čisto gotovo je, da je to storil prav P°gosto. Pač pa nam poroča sv. Ronaventura, da je sv. Frančišek s Prav veliko pobožnostjo prejemal sv. obhajilo. Sv. Ronaventura namreč Plse: „Sv. Frančišek je pristopal k obhajilu s tako pobožnostjo, da so se vsi nad njim zgledovali. Mozeg njegovih kosti je plamtel od ljubezni. ri tem je bil večkrat zamaknjen/1 Kakor je sam pobožno prejemal jV- obhajilo, tako je v svojih pridigah in spisih opominjal tudi vse Juge ljudi, naj se vedno dobro pripravijo na sv. obhajilo ter naj s či-lrn srcem in pravim namenom prejemajo Jezusovo telo. i v Frančiškove gorečnosti za prejemanje sv. obhajila in njegove po-°znosti pri tem vzvišenem opravilu potrebujemo vsi brez izjeme. Naše rsčanstvo je prav zaradi tega tako površno, ker je naša zveza z Jeti H-*10 v SV- Rešnjem Telesu tako rahla in tako hladna. Kadar bomo j. di mi po zgledu sv. Frančiška plamteli pri prejemanju sv. obhajila er z vsem srcem koprneli po tej nebeški hrani, takrat bo zavladal v sa^m srcu in v naših dušah pravi in živi krščanski duh. Najboljše redstvo za duhovno prenovljenje posameznikov in celotnih narodov J® pogostno in pobožno obhajilo. Zato je papež Pij X. v posebni okrož-iei prav toplo priporočal vsem katoliškim kristjanom, naj začnejo ra.v Pogosto hoditi k sv. obhajilu. Kdo je v prvi vrsti dolžan vpoštevati Jz vrš iti papeška navodila, če ne duhovni otroci sv. Frančiška? Mi, / želimo hoditi po stopinjah sv. Frančiška, smo pred vsemi drugimi . °ižm ravnati se po navodilu in po željah papeža Pija X. S pogostnim jv Pobožnim obhajilom se bomo duhovno prenovili, se utrdili v dobrem , ,r Postali nazadnje tudi svetniki. In to bi bil najlepši in najvišji cilj, s* ga moremo postaviti na svojem zemskem potovanju. 3. Vsak dan je bil pri sv. maši. r Frančiškova ljubezen do Jezusa v presv. Rešnjem Telesu se je Se T e^a tudi v tem, da je visoko cenil in čislal tisto skrivnost, v kateri Jezus dan na dan žrtvuje za naše grehe. Ta skrivnost je daritev sv. maše. Sv. Frančišek je bil vsak dan pri sv. maši. Kadar zaradi bolezni ni mogel iti v cerkev, je prosil katerega sobrata, da je maševal v njegovi bolniški sobi. Če pa ni bilo niti to mogoče, tedaj je pa v duhu prisostvoval sv. daritvi ter je imel navado reči: „Če ne morem biti pr' sv. maši, počastim Kristusovo Telo s premišljevanjem in z očmi svojega duha prav tako, kakor da bi ga videl pri sv. maši.“ Zelo vneto je opominjal svoje sobrate in vse druge vernike, naj z vsemi močmi čislajo daritev sv. maše ter naj bodo vedno z naj večjo pobožnostjo pri njej navzoči. Tretjerednikom je v redovnem vodilu kar naravnost zapovedal in predpisal, naj gredo po možnosti vsak dan k sv. maši. Imel je tako veliko spoštovanje do najsvetejše daritve, da je- smatral samega sebe za nevrednega, da bi postal duhovnik ter opravljal daritev sv. maše- Ostal je dijakon vse svoje življenje. 0, da bi tudi mi tako visoko cenili sv. mašo, kakor jo je cenil sv. Frančišek, ter bili s tako pobožnostjo in zbranostjo pri njej, kakor je bil on! Toda ah, priznati moramo, da smo v tem oziru le malo p0: dobni sv. Frančišku! Kolikokrat se nam ponudi priložnost, da bi bil1 lahko pri sv. maši, mi pa ne porabimo te milosti! In kadar smo zraven, kako močno smo razstreseni in brezbrižni za svete skrivnosti, ki f gode na oltarju! Le redkokedaj se spomnimo, da je daritev sv. maše ista daritev z daritvijo na križu in da je od povzdigovanja do obhajil* na oltarju pričujoč Jezus Kristus. Glede sv. maše smo vse preveč mlačn1 in preveč brezbrižni, premalo jo cenimo in preredko smo pri njej; Vzemimo si za zgled sv. Frančiška ter skušajmo biti vsak dan p1'1 sv. maši s kolikor mogoče veliko pobožnostjo in veliko zbranostjo. P° sv. maši bomo postali deležni premnogih milosti za dušo in telo, za čas in večnost. Božja pomoč in božji blagolsov nas bosta spremljala pri vseh naših podjetjih in na vseh naših potih. P. MODEST: Po Frančiškovih stopinjah. IV. Pribežališče grešnikov. r es, božja previdnost je poslala p. Lina v to bedno predmestje. 3 l-c svojo požrtvovalno ljubeznivostjo si je pridobil naklonjenost pre' V bivalstva, da je moral povsod posredovati: poravnaval je doiua^ spore med zakonskimi, zavzemal se je za sirote, ki so zapuščene tavaje po cesti, iskal ubegle mladeniče in mladenke, našel je izgubljene sino'f in može, zapeljanim deklicam je pomagal do človeka vrednega življenj8' Z eno besedo: ni ga bilo, ki bi ne želel pomoči in posredovanja p. Lin8; »Dovolite le, da on tu vmes poseže, zaupajte mu! On zna vse, tu(1 najbolj zamotane zadeve, prej ali slej poravnati." Koliko gorja je on s svojim nastopom v zadnjih trenotkih s preprečil! Že dolgo ni več nobena skrivnost, da mu je njegov včasi zare predrzen nagon dobrodelnosti pripomogel do imenitnih zvez med _yj8’ dajočimi sloji; upoštevali ga niso samo v Parmi, marveč tudi na visj18 mestih. O tem se je mogel prepričati tudi njegov predstojnik, ki se J nekoč ž njim skupaj mudil v Rimu. , Korakala sta mimo znane kavarne Aranjo. Predstojnik zapazi, so se gostje v kavami začeli živahneje gibati, obenem pa zasliši tlld' „P. Lin, glejte — p. Lin!" Visokospoštovani gospod Kardani je brž z8 pustil svoje mesto, in se hitro približal redovniku, da ga prvi pozdravi; isto so storili tudi drugi poslanci, zastopniki vseh političnih strank. Obstopili so ga ter spraševali po tem in onem varovancu, po tej in oni vrsti dobrodelnosti, ki jo -je že, ali ki jo še-le namerava vpeljati. Lepo priznanje njegovemu delu! Gotovo, da je bila dobrodelnost p. Lina posebne vrste, rekli bi uekako nagonska, nepremagljiva, vendar nikdar slepa. Prav dobro je ®al ločiti resnično uboštvo od hlinjenega. Na prvi pogled mu je bilo Jasno: tu je bridko pomanjkanje, ki se skuša skriti pred ljudmi, tam Pa samo izvrstno igrana beda, ki bi splošno ljudsko usmiljenje rada zlorabila za lehkomišljeno življenje. P. Lin je pač pisal priporočilna Pisma za vsakega, kdorkoli ga je zato prosil; toda poslanci v Rimu so se ozirali v prvi vrsti na tista priporočila, na katera je p. Lin zapisal: nujna potreba, resnična stiska. Če tega dostavka ni bilo, potem so že vedeli, kako se jim je ravnati. Kjer so nastopali sodniki, odvetniki in policijski uradniki, tam v bližini kje je tičal tudi p. Lin. Parmski policijski uradnik Di Sero bi nam znal marsikako zgodbico o njem povedati. Kolikokrat je preprosti redovnik pridrvel na policijo za kakim ujetnikom, ki ga je straža malo poprej tja pripeljala! Če je bil pa to kak nedoletni mladenič, potem tehko stavite, da je imel v p. Linu vselej najboljšega zagovornika, ki je rotil in prosil policijskega uradnika; ki je znal biti tudi nadležen — — Pogosto z dobrim uspehom, zakaj marsikoga so zaradi Linove zgovornosti na mestu oprostili. Kdo se ne bi čudil, če bi videl, da se je pojavila njegova koščena Postava sredi noči v kaki zloglasni ulici? Benediktinski opat Don Emanuel Karonti se je nekoč ponoči vra-iz Rima domov. Nekaj sto korakov je še imel do svojega samostana. jrar nenadoma se tedaj ko prikazen iz teme pojavi pred njim nekdo v trančiškanski obleki. Še-le v medli svetlobi cestne svetiljke je mogel spoznati, kdo da stoji pred njim. »P. Lin! Kaj pa počnete tukaj ob tej uri?“ , »Gospod opat! Nujno potrebujem denarja. Tu sem prežal, da pride kd°. ki bi mi ga mogel dati. Previdnost je poslala Vas...“ »Čemu ga rabite?“ »Mudi se zelo, ne utegnem razlagati, jutri Vam povem vse.“ Opat je odprl denarnico in jo izpraznil v roke prosečemu redoven, ki je skrivnostno, kakor se je prikazal,, tudi izginil v temo. Drugi dan je prišel točno, kakor je obljubil, da pred opatom °Praviči svoje početje. Zadovoljen z delom, ki ga je izvršil, je živahno Pripovedoval: »Vladalo je staro sovraštvo med mačeho in njeno pastorko. Vče-‘aj popoludne sta se zopet srdito prepirali. Zvečer je mlado, postavno ilekle zapustilo dom in se s pregrešnim namenom podalo v mračne lce- Zvedel sem za njene grožnje, poznal pa tudi njeno trmo, ki je bila ~n*nžna, da jih izvrši, zato sem skrbno pazil na njo. Srečal sem jo na esti, vso obupano. Prigovarjal sem ji, naj se potolaži in vrne domov; °da vse zaman! Izjavila je, da si rajši vzame življenje, kakor pa da bi Se vrnila k mačehi------“ • i. »No, gospod opat, kaj mi je tedaj preostajalo? Ali naj to nesrečno peljem v samostan?*4 »Torej — kam?“ »Ko sem deklico prepričal, da potrebuje predvsem varnega za-etJa> sem ga ji moral tudi preskrbeti. Toda kje? Brž sem se domislil neke gostilne — z gospodarjem se prav dobro poznava — in tja sem jo mahnil z ubogo deklico. Gospodinja ji je takoj odkazala snažno sobo, jaz pa sem jo milo opominjal, naj Bogu prepusti vso zadevo in se mirno poda k počitku. Poslovil sem se. Zapiraj e vrata sem zasukal ključ, ga vtaknil v žep ter odšel v noč. Tako za nocoj si na varnem, — sem si mislil — z novim dnem pa pridejo nove misli. Pride pa tudi gostilničarjev račun — o joj! — — — Le brez skrbi, četudi ni beliča v žepu! Namesto nje sem na ulici prežal na nočne potnike — — —“ Kakšnih izrednih sredstev se je v svoji brezmejni požrtvovalnosti poslužil p. Lin, nam kaže tudi sledeči dogodek. V kaznilnici pri „Sv. Frančišku*1 je nekoč bolehno dete prezgodaj zagledalo luč sveta. Pripravljeno ni bilo nič, niti najpotrebnejših plenic niso imeli vzeti nikjer. Zavladala je splošna zmešnjava. Kdo naj reši vso zadevo? Poklicali so hitro p. Lina, kateremu so vse zaupali. In glej — sredi temne noči je smuknila temina postava v frančiškanski obleki skozi vrata zloglasne hiše, ki je bila komaj nekaj korakov oddaljena od kaznilnice. Gospodinja-voditeljica je dobro poznala p. Lina; tudi ona mu je vse dobro želela in mu že večkrat pomagala. Tudi tisto noč je pazljivo poslušala njegove prošnje. Ko je doumela ves položaj, je urno znosila skupaj nekaj reči, ki so se ji zdele prikladne, jih zavila ter podala prosivcu. Smehljajoča se je gledala za p. Lino m, ki je urnih korakov zginil v kaznilnico, vesel in zadovoljen, da je za prvo silo preskrbljeno. Ko je v tihi samoti, v premišljevanju zatopljen v Boga in njegove skrivnosti, pregledoval svoje delovanje, so se mu včasi pojavili pomisleki glede tega in onega. Bil je namreč strog in neizprosen sam do sebe, kadarkoli so prišle v poštev duhovske in redovne dolžnosti. „Če sem bil priča** — tako piše duhovnik Jožef Orsi — „kako so bili dnevi p. Lina polni dobrih del, od zgodnjega jutra do pozne noči potem moram tudi poročati, da je p. Lin dan za dnevom že pred soln-čnim vzhodom klečal pred oltarjem zatopljen v gorečo molitev, ali pa se je pomikal od postaje do postaje križevega pota premišljujoč bridko trpljenje Gospodovo. Mala, ubožna cerkvica sv. Trojice mu je bila celo vrsto let do njegove blažene smrti najljubši kraj, ker je tamkaj nemoteno mogel opravljati svoje molitve in druge pobožne vaje.** (Dalje prih.) P. ANGELIK: Tretji red in katoliška akcija. Miloščina delavca. “1 X elavec in miloščina, to dvoje pač ne gre skupaj. Saj je pretežn® 1 večina delavcev in delavk tako revna, da bi sami radi sprejel1 I y miloščino. In vendar tudi nje veže dolžnost in zapoved lj°' bežni; Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Besnici na ljubo bod> ugotovljeno, da običajno delavci in delavke radi pomagajo trpečim ij1 bednim. Pa tu ne mislim na miloščino v denarju ali hrani ali oblek1-kajti tozadevno delavec kljub vsej svoji dobri volji ne more nuditi tak0 izdatne pomoči, kakor bi rad, tu mislim na drugo miloščino, s katero tudi delavec lahko pomaga stoterim in tisočerim. To miloščino in p0" moč daje delavec in delavka s tem, da pristopi h krščanskim delavski111 organizacijam. Mnogo članov, morda večina . III. reda je delavcev in delavk. Mnogo pa jih je tudi, ki imajo nekak strah pred organizacijo, ter milijo, da je dosti, če so organizirani v III. redu. Pa to ni res. Tudi delavec in delavka, člana III. reda sta dolžna biti organizirana v svojih strokovnih krščanskih organizacijah, da s tem pomagata sebi, in če ne sebi, pa stoterim in tisočerim delavcem, ki bodo prišli za njima. Člani III. reda so namreč po vodilu dolžni „pospeševati vse, kar je dobrega" (Pogl. II. § 8). Katoliška akcija ima cilj, da hoče pomagati krščanskim načelom do zmage v zasebnem in javnem življenju. Člani III. reda so zato po svojem poklicu dolžni delati za uresničenje teh načel. Toda, kaj ima delavska organizacija opraviti s krščanskimi načeli? Pa še koliko. Kdor tega ne ve, pač ne pozna življenja. Evo nekaj zgledov. Mnogo starišev je, vedno več tudi med delavci, ki se branijo otrok. 1° je greh. Ni vedno udobnost kriva tega greha, ampak prav pogosto resnična beda. Oče in mati tožita: Kam naj grem z otroci. Oče zasluži k°maj za enega. Nimam jim dati kaj jesti, ne morem jih oblačiti, v stanovanje se me branijo, in večkrat tudi v službo. Pogosto gresta zato Za zaslužkom oče in mati in otroci so prepuščeni sami sebi. Vzgaja jih uoca. In kako vzgaja ulica, vsakdo ve. Kdor pozna življenje, ve, da je premnogo deklet, ki so v svojih službah v vedni nevarnosti za svojo čast. Če se ne udajo, jih gospodarji odpuste iz službe ali pa jim nagajajo na vse mogoče načine tako dolgo, uokler ne puste službe ali pa se udajo, čeprav je to greh. Težko je pustiti ®težbo ter iti v negotovost, zlasti, ko je dovolj takih, ki rade sprejmejo tudi tako službo. Ni vedno lahkomiselnost kriva, če deklica pade, ampak mnogokrat strah pred brezposelnostjo, kateri slede beda in pomanjkanje. . _ Vsakdo ve, da mnogi delavci nimajo vere čeprav so bili vzgojeni od krščanskih starišev. Odkod ta pojav? Gotovo so mnogo temu krivi slaba družba in slabi časopisi. Toda ne vsega. Koliko je delavcev ln delavk, ki cela leta, cele mesece ne morejo nikdar v cerkev, ker so 'edno zaposleni v službi in jim gospodarji ne dovolijo zato potrebnega asa. Koliko je vajencev in vajenk, ki ravno v letih, ko' bi najbolj po-febovali nadnaravne pomoči, nimajo po cela leta, ali h večemu par-krat na leto priliko, da gredo k maši in pridigi. Spočetka jim je dolgčas P° cerkvi, polagoma se tega stanja navadijo, cerkvi in seve tudi veri s? °dtujijo in potem pridejo do prepričanja, da je to vseeno. Greh je lcer, če so brez vere, toda veliko vprašanje je, čigav greh? . Bolezen pride v družino delavca. Če je že preje komaj za silo sha-H l k° so bili vsi družinski člani zdravi, sedaj nujno mora zabresti v olgo-ve. Ker ne vidi izhoda, ga jlremaga skušnjava in prilasti si tuje lago. Krasti je greh. Toda ali se moreš čuditi, če ga skušnjava v takem anju premaga? Tebe bi morda še preje! p To so zgledi vzeti iz resničnega, žal da preresničnega življenja, osameznik tu ne more prav nič pomagati, pa magari če javka, stoka i kolne ali dela kar hoče. Tu more pomagati le močna krščanska de-avska organizacija. Le močna krščanska delavska organizacija °re izbojevati toliko plačo družinskemu očetu, da lahko živi človeka ostojno življenje in tako pošteno vzgaja otroke. Le močna kr-j t.a n s k a organizacija bi mogla izbojevati, da bi gospodarji, pred ka-teuni dekliška čast ni vama, sploh ne dobili več poslov ali uslužbenk, e močna krščanska organizacija bi mogla izbojevati počitek, 1 Je potreben za ohranitev dušnega in telesnega zdravja. Zato ni čuda, da papež Leon. XIII. tako priporoča take krščanske organizacije v svoji znani delavski okrožnici. Razvidno pa je iz tega tudi, da je vsak delavec ali delavka v III. redu dolžan s svojini pristopom okrepiti krščansko delavsko organizacijo,* če ga ne ovirajo v resnici važni razlogi, kakor izguba službe ali kaj temu enakega. To je na j večja miloščina delavca. Kdor tega ne stori, ako-ravno bi to mogel storiti, nosi ^ soodgovornost za grehe, kateri bi se mogli zajeziti, če bi bila organizacija močna, in kaže, da nima srca za trpeče tovariše in tovarišice. P. ADOLF: Spomini iz misijonskega življenja. V e r d a 1 a. T^ilo je v torek prvega tedna v adventu, prvega leta svetovne vojske, pv ko so nas, egiptovske vojne ujetnike pripeljali na Malto, kjer . M J smo ostali brez večje spremembe celo vojsko in še eno leto po sklenjenem miru. Naša ladja „Izmailija“ je pristala ob zidanem nabrežju velikanskega angleškega vojnega arzenala, ki je takorekoč mesto zase. Mi ujetniki smo čakali v notranjih prostorih ladje, vsak pri svoji prtljagi. Prejšni večer nam je bilo namreč naročeno, da naj vsak vzame s seboj le toliko stvari, kolikor jih more par ur lahko nositi, drugo naj mirno pusti na ladji, ker to bodo kasneje že za nami pripeljali. To dopoldne nas niso peljali pred komisijo kakor druge dni, a čaja in kruha nismo dobili, kakor navadno, četudi smo oboje dobro plačali. Anglež je bil menda mnenja, da ujetnik toliko lažje hodi, kolikor manj s seboj nosi. Okrog 11. ure so nas pripeljali na krov ladje, kjer so nas postavili v vrste. Nas evropejskih ujetnikov je bilo okrog 400, kakor smo mogli to na debelo ceniti in kasneje bolj za gotovo dognati. Arabskih in turških ujetnikov iz Egipta in Sudana, kakor tudi ujetnikov iz Sirije in Male Azije niso pustili na krov. Te so spravili na suho še-le drugi dan in jih pozneje odpeljali v razna taborišča. Da nas niso vseh naenkrat spravili na suho, je bil vzrok ta, ker Angleži niso marali, da bi Maltežani vedeli, koliko nas je. Raz krova ladje je bil lep razgled na vojno luko, ki pa je bila prazna. Le neka majhna francoska ladja je stala tik naše „Izmailije“> da bi se bili z njenim moštvom lahko razgovarjali. Francoski vojaki so nas takoj opazili na krovu. Začeli so nam žugati s pestmi in nas pre-klinjati. Obrnili so celo enega izmed topov proti nam, kakor da bi nas hoteli na .mestu postreliti. Rog vedi kake nevarne sovražnike so gk' dali v nas. Na eni strani naše ladje smo videli v daljavi lepa poslopja in mnogo velikih cerkva mesta Valete, na drugi strani pa je bil prav v bližini arzenal, iz katerega so nas ljudje radovedno opazovali, zlasti še naju dva frančiškana. Maltežani so, kakor vemo, vsi katoličani, in frančiškane dobro poznajo. * Slovenski delavec ali nameščenec, ki želi pristopiti h krščanski delavski organizaciji, ne potrebuje drugega, kakor da se pismeno ali ustmeno prijavi Jugoslovanski strokovni zvezi s sedežem v Delavski zbornici v Ljubljani. Ostalo uredi zveza sam3. Ta stvar je bila Angležem zelo neprijetna. Pristopil je k nama angleški častnik in nama ponudil voz, češ, vama ne bo treba iti peš. V resnici naju je skušal pred ljudmi skriti. Midva sva voz dostojno odklonila, ker pač nisva imela vzroka Angležem streči. Saj nama tudi oni do tedaj v nobenem oziru niso bili postregli. A nisva pametno naredila. Mogoče bi nama bili odkazali v taborišču boljši prostor, ko bi se bila >»nobel“ tja pripeljala in ne hodila peš z drugimi ujetniki. Skušnja me je kasneje izučila, da mora ujetnik vsako najmanjšo polajšavo hvaležno sprejeti, ker s tem si ujetništvo vsaj nekoliko olajša. Da sva odklonila voz, za to sva imela še poseben vzrok. Želela sva, da naju ljudje vidijo in to v samostanu povedo. Tako sva upala kmalo v tamkajšnji samostan priti. Čez kake pol ure so nas začeli spuščati na suho in sicer posamič. Ločili so nas v dva dela. Enega so postavili na desno, drugega na levo, kakor bo to storil večni Sodnik na soden dan. Zakaj so nas tako razdelili, takrat nismo vedeli. Ker so naju dva redovnika oba postavili na eno stran, je marsikateri za nama silil, me-neč, tam kjer sta patra bo menda že boljše. Tako je med drugimi smuk-nH za nama Slovenec, g. Gruden, četudi so ga silili na drugo stran. Ob 12. uri, ko je po cerkvah zazvonilo poldne, so se odprla vrata arzenala in na tisoče delavcev se je vsulo ven. Vsi so hiteli domov k kosilu in na odmor. Tega trenutka so čakali Angleži. Vojaki z nasajenimi bajoneti so nas obstopili od vseh strani. Vodja čete je zaklical: »Naprej! Pomešane med gnječo delavcev so nas podili skozi več ozkih ulic proti mestnim vratom. Priganjali so nas, da smo morali skoraj teči. re bi se bil kdo še toliko trudil, si nas bolj natanko ogledati, ali naše ^levilo vsaj približno določiti, bi bilo to prazno delo. Med veliko mno-Zlco ljudi smo se popolnoma zgubili in kar naenkrat smo bili zunaj testnih vrat med visokimi starinskimi utrdbami. Kar tesno nam je podalo pri srcu, ko nismo videli drugega kot nebo nad seboj. Podili so aas med temi zidovi in po obzidanih cestah, zdaj na levo, zdaj na desno !n prav kmalo nismo vedeli, odkod da smo prišli. Samo enkrat se nam Je odprl pogled na mesto, katerega lega je res lepa, toda morali smo bitro naprej, če tudi smo bili vsi, vojaki in mi, razgreti in upehani. Vsi Slr>o mislili, da smo že daleč od mesta, v resnici smo bili ravno za Arzenalom. Korakali smo v dveh skoraj enako velikih oddelkih, kakor so nas razdelili, ko smo prišli z ladje. Kar naenkrat pa je oddelek, ki je šel pred nami, krenil na drugo cesto. Peljali so ga v drugo taborišče, kakor nas. Komaj nam je bil ta oddelek zginil izpred oči, smo obstali pred Velikanskim zidovjem, katerega bi se človek kar vstrašil. To je bil zu-nanji zid Verdale, naše ječe na Malti. Verdala je pokvarjena talijanska beseda guardiola, kar pomeni stražnica. Verdala leži na nekoliko vzvišnem kraju in je v poprejšnih . sih služila za stražnico, od koder so opazovali sovražnika. Sezidali so Malteški vitezi, ki so 300 let branili Malto pred mohamedanskimi Arabci. . Zidovje Verdale ni navpično, temveč visi, ker je v oznožju precej ^lrje kakor pa v višavi. Razun vrat, ki so še posebej zavarovane z mostnim zidom, ni nobenega okna v zidovju, le nekaj strelnih odprtin. Se obzidje je iz kamna, brez vsake opeke. . Tako mogočno obzidje, kakor ga ima mesto Malta, so imele v dav-'h časih Ninive, o katerem pripoveduje zgodovina, da je bilo tako obelo, da so na njem štirje vozovi lahko vštric vozili. P. ROMAN: Na potih brezdomca. Povest delavca. t ■ tauroh je bil molčeč človek, sicer pa globokoveren kmet, ki mu je bilo versko življenje nekaj nujnega, svetega in resnično velikega-_L Zato ni Blažu na vse to nič odgovoril, temveč mu je le rekel, da bosta ob prvi priliki skupaj brala. Češ, mene tudi zanima. Nato pa je družini rekel, naj gredo počivat, ker dela bo vsak dan več in zemlja vpije po močnih rokah in svežih dlaneh. Družina se je kmalu nato razgubila z večernim pozdravom, le Blažu je gospodar namignil naj ostane. Ko so bili sami, Tauroh vstane in v vsej višini zre na nekoliko manjšega Blaža. Videti ste izkušeni in mnogo ste brali ter videli. Vendar zahtevam, da o tem ne govorite razen z menoj. Takole na večer se bova že utegnila kaj več pomeniti Pa kmalu dobite svoje časopise. Boste videli, da bo še zanimivo. Tudi jaz nekaj vem, četudi sem kmet. To rekši je kratko pozdravil in odšel. Blaž je ostal sam, nekaj časa listal po knjigah in časopisih, in polastil se ga je nek poseben nemir- IV. In je v resnici nekaj vedel, stari Tauroh. Zakaj le predobro je mož poznal, kdo se v resnici vleče za delavca in njegove pravice in kdo le za gotove ugodnosti, ki so s temi pravicami združene. V mladosti je namreč mladi Tauroh videl precej sveta in imel odprte oči. Takrat seveda ni imel tiste razsodnosti, ki mu jo je prinesla starost in izkušnja-Veselilo ga pa je, da se bo zopet lahko razgovoril o vsem tem, kar je njega nekoč razgibalo, z mladim človekom, polnim življenja in načrtov-polnim one prekipevajoče sile ki jo Bog daje v človeška srca, da z nj° bogati stotere in stotere. Blaž je nekaj časa še vseeno bral- Obstal je bil pri zgodbah miši' jonske sestre, ki je popisovala dogodke s svojih utrudljivih in pisanih potov. Ker je ljubil prostranost in svobodo, je nekako nagonsko občutil pri tem tisto slast tujine, slast, ki skoro vsakega mladega človeka z večj0 ali manjšo silo zajame. Ko pa je odbila deseta ura je Greta zaprla svojo knjigo in mirno rekla, da je sedaj čas počitka in da oče želi tudi v tem oziru strog red- Blaž se ni upiral. Še včeraj, še pred nekaj dnevi, bi se taki želji' kaj šele ukazu uprl, tukaj pa se čuti takoj prvi dan tako domačega, ds se samemu sebi čudi. Samega sebe ne pozna. In ko je v svoji novi poselski sobici, dali so mu drugo nekolik0 manjšo in skromnejšo, vendar pa skoro bolj prijazno, se Blaž smehlj3 samemu sebi. On, ki so ga v tovarni imeli za najbolj samostojnega i® najbolj upornega, se sedaj pokori kmetu, se pokori mlademu dekletu-se pokori hišnemu redu, kakor da ni več sam svoj. Kmalu nato pa je sladko in mirno zaspal. Blaž Vidoni — Bog ima svoja pota in on je stehtal tvoje srce. V. Sledili so dnevi polni solnca, sicer tudi polni dela in celo težkega dela. Toda Blažu je vedno bolj ugajalo. Sprva je v svoji delavnici uredi1 ?e to in ono, česar kar prve dni ni mogel. Polagoma je v hiši našel to 'n ono orodje, ki je spadalo v mizarnico, pa se je založilo in potem poležavalo v kotih. Njegov čut za red in snago v vsem se je tudi tu uveljavil in z gospodarjevim dovoljenjem si je smel tudi v svoji sobici urediti tako kot si je sam želel- Celo rože si je vzel v svojo sobo, tako, ua sta se mu Žanet in Greta smejali: češ — hlapec in rože. Blaž pa ni juč rekel, pač pa je od tistega časa precej pazno gledal po vrtu in tu in tam zvečer nekaj izpisaval iz tedenskih listov. Kaj piše, tega ni hotel Povedati. Ko je pritisnilo delo, Blaž ni čakal, da bi mu Tauroch sam velel la Pomagat. Ker je v glavnem najbolj nujna mizarska popravila izvršil, Se ni strašil hleva in konj, in ne polja in ne vinogradov-, Jn tudi tukaj se je Blaž izkazal moža. Zlasti dekleta so mu bila zelo nvaležna, ker je v hlevu, ki je bil že tako vzorno urejen, še marsikaj 2plo spretno in pripravno preuredil. Zlasti so jim ugajali stolči-1 za uiolžo in podstavki za žehtarje ter drča za seno, tako, da je bilo brez enko odpadkov in prahu mogoče seno spuščati v hlev. Hlapcema je ležišča spremenil v čedne postelje in ker sta bili druga druge) jima je napravil tudi preproste stopnice, tako da je bilo edno in priročno. Staremu Taurochu je pa za vinogradniške posle naredil, skoro bi mimogrede lepo se prilegajočo hrbtno nosilnico, ker je neki dan °zu, da ga križ boli, ker so te priprave tako nerodne. Tauroch se je rad z njim pogovoril to in ono in dekleta se niso 5 nasmihale kot prve tedne, temveč so upoštevale njegovo pridnost m spretnost. .. . Neki deževen dan, ko je bil Blaž zopet pri svojih obličih in stružim, je stopil v delavnico gospodar in se začel pomenkovati. Kam da misli Blaž za pozneje in kako meni, da se bo odločil, ko pndar pri takem delu, ki je izven njegove prave stroke, prav dolgo ne [ 0re ostati. Vendar pa, je stari Tauroch takoj s povdarkom pristavil, sl? sme razumeH, kakor da ga nimajo radi. Prav vsem je všeč, le jih, da sredi poletja ne bi ostali kar na lepem brez delavne moči ^to, da mu svetuje, naj se, če mu je ljubo do zime obveže, rek je z delom prestal in zrl v gospodarja. Ker je padala svetloba fi j.mnnogrede, lepo se prilegajočo hrbtno nosilnico, ker je neki dan jjj °bra mogel ogledati. Veliko čelo in lepo oblikovane obrvi so se bole e aa(I strogimi očmi. Toda na dnu teh oči ni bila strogost, bila je neka te ° i-*n dobrota, ki je človeka skoroda nekoliko zmotila. Prav radi in [• ^e, tega nepričakovanega nasprotja. Ves ostali obraz, ustnice, nos Vnl'1Ca ke 'zraz'to oblikovan, v bradi, ki je gladko obrita, slutnja močne le> ki se ne ukloni nikomur- Him nastaIem molku je Blaž pričel govoriti. Kakih posebnih načrtov k*a se mu roka ne odvadi, zato se bo že poskrbelo delo, vendar pa p0 spn\ rad ostane do zime, če le kaj prav posebnega vmes ne pride. »mi pa se ne boji za delo v večjih tvornicah. Veseli ga pa, da je (^Podar jn družina z njim zadovoljna in gledal bo, da bo pri tem ostalo-k; sP°darjevo obličje se zjasni in iz globin oči pride tisti blesk dobrote, ekako preglasi ono strogost, ki v njih počiva. . Ko Tauroch hoče že oditi, pa se Blaž spomni neke svoje misli in dei zaprosi: ko bi smel, sedaj ko večkrat v deževnih dneh drugega skiš ai’ Za S°I>0 deklet napraviti enotno pohištvo. Ko ga ta začuden poko ^ ln ne more te prošnje razumeti, mu Blaž pove dogodek prve noči, le dobil ime „Vagabund“ — postopač in ga seveda tudi prosi, naj tega nikoli ne omeni. To pa, da bi bilo nekako maščevanje za njihovo bojazen, češ da je oče sprejel nevrednega pod streho in k mizi. Krepkemu možu je to močno dopadlo. In pristal je in celo več je dovolil kot je Blaž mislil prositi. Smel je vzeti za konice posteljnakov beli jesenov les, za ostalo pa lepe deske iz presušenega mehkega lesa. Ker so se norčevale iz njegovih rož, je na tihem za svoj denar naroči' iz Belgije, kjer je izvedel za slovečo vrtnarijo, prav redka semena aster in georgin in to na vrtiču vsejal. Da ni bilo treba nikogar prositi, je vzel prostor za to taim, kjer so sicer rasle koprive in ni bilo nič gojeno, tisti kos vrta prekopal in ga lepo preuredil. Ostali vrt pa je polepšal s tein* da je odpadle kose opeke porabil za ograjo gred in gramoz, ki je ležaj v kotu dvorišča za posipanje in ga je že plevel prerastel, je lepo preseja in z drobnim peskom posul steze na vrtičku, z debelejšim pa je zasipa* kotanje pred hlevom in pred hišo. Kajpada dekleta Blaža po vsem tem niso skoro mogle prehvaliti' vendar pa Blaž ni z nobeno več govoril, kot le-to, kar je bilo potreba0' Tudi poslušen je bil vedno in pri živini je rad pomagal, celo pri svinjakih je sam opazil, da so bila posamezna korita že močno razjedena in jih je sam nenaprošen popravil in očedil. Marija, ki je imela to v oskrbi, je to opazila in nekega dne je šh k njemu in se mu zahvalila za njegovo dobro voljo. Blaž je bil tedaj v zadregi. Pa tudi Marija je zardela pod njegovih pogledom in tedaj je Blaž Vidoni prvič videl, kako lepo dekle stoji pre“ njim- Vstala je misel. Za hip se je pojavil pred njim privid tihe srecf' Toda le za hip. V sebi je začul besedo — postopač — Vagabund in san] iz sebe se je pričel norčevati —: kaj le ti ne pride na misel, potujoč obrtnik, postopač in brezdomec se misliš ženiti kot ptiček na veji? V blodi! * * * Zvečer po večerni molitvi, ko je ostala družina odšla, je gospod^ rekel Blažu, naj še malo posedi. Greti pa je ukazal, naj prinese vse11' petim vina. Blažu se je čudno zdelo, kako da gospodar danes, ko je navade" delaven dan, to veleva, vendar je kmalu spoznal za kaj gre. Stari Ta"! roch je namreč tisto dopoldne prestregel poštarja in na ta način priše tudi do številke delavskega lista, ki ga je imel Blaž naročenega. Seve°3 je bilo vse precej rdeče pobarvano in vse zasluge socialnih demokrat0'1 debelo podčrtane, vse ostalo pa zmanjšano. Tauroch je to nekaj čaj2 bral, nato pa sklenil, da Blaža tudi od te strani temeljito ozdravi. Pra' zato je pustil, da so dekleta ostala pri tem razgovoru. P. HUGO: Kustodi.ja svete Dežele. J ustodija sv- Dežele se po pravici imenuje „biser frančiškanskih z A kot sijonov“, ne toliko po svoji uspešnosti na misijonskem polju, -. .1 V po svoji častitljivosti. Matica je vseh naših misijonov. Njeno hi sijonsko polje je močila kri samega božjega misijonarja Jezusa Kristli5"] V več kot 700 letih, kar sinovi sv. Frančiška obdelujejo to trdo misij011: sko ložo, jo je namočila že kri 2000 mučencev iz njih vrst. Kes, da sad°'j niti zdaleka ne odgovarjajo žrtvam, ker je izvoljen, a zavržen nar° hotel, naj mu bo v prekletstvo, kar je bilo sto in sto milijonom drug1 ^blagoslov. A brezpjodne vse te krvave in nekrvave žrtve le niso bile. Ves čas so bili misijonarji obsojeni bolj na defenzivo, kot na ofenzivo, Zaj.° nimajo toliko pokazati, kar bi pridobili, mnogo več, kar so ohra-nin. Da niso danes vsi sveti kraji v rokah raznih skruniteljev, je njih zasluga. Z drzno ofenzivo bi bili še to izgubili, kar so nam ohranili. Na 0 ne sme nihče pozabiti, kdor jim hoče biti pravičen. Gotovo bo člane „Armade sv. Križa“ zanimalo, v kakem stanju se ..anes nahajajo misijoni „Kustodije sv. Dežele". Naj govore številke, ki j. Posnemamo iz poročila bivšega tamkajšnjega kusloza P. Diotallevi, ,1 §a je podal v našem misijonskem listu „Le Missioni Francescane" akor tudi iz uradnega poročila poslanega na kongregacijo za razširjanje sv- vere. »Kustodija sv. Dežele" je najrazsežnejša edinica našega reda. Ob-®§a Palestino, otok Ciper, Carigrad, Sirijo, Armenijo, apostolski vika-]at Egipta ter apostolski vikarijat ob Sueškem prekopu. 1- Palestina z otokom Ciprom šteje 15.000 katoličanov en 752.000 drugoverci: razkolniki, mohamedanci itd- Katoličani so po-; zM®i v 12 samostojnih župnij, 18 nesamostojnih cerkvenih občin v j nistrikta. V tem okrožju deluje 219 frančiškanov, večina kajpada zal eruza^emu- Šol oskrbujejo 58 s 5500 učenci. Poleg teh vodijo v Jeru-s še en kolegij, srednjo šolo za učence brez razlike veroizpovedi, i.i.' ' učenci. Za sirote skrbi dvoje sirotišč, eno za dečke, drugo za de-\,.'.Ce- V obeh je od 1. 1909.—1928. našlo zavetje in oskrbo 2362 sirot, lom ^zdrževanie je kustodijo stalo 6,034.910 lir. Za ubožnice, ki so de-letlffi* kustodije, deloma v najem vzete, so izdali v zadnjih devetih še t f’^5.043 lir. Osrednji samostan sv. Odrešenika v Jeruzalemu vodi i (i Pozvani dispenzarij. Kdor pride in kadar pride, dobi jest ali kaj e vaJe8a- Stroški za te so zadnjih devet let znašali 2,111.365 lir. Vzdrže-ske'*6 rornarskih gostišč je v zadnjih petih letih stalo 2,245.000 lir. Latin-254?n Pa^rljarhatu mora kustodija za njegovo upravo plačevati letnih f °-D0O lir. Samo za vzdrževanje jeruzalemskih vzgojnih in dobrodel-l štep^odov ^er upravo patrijarhata je morala kustodija v malo letih v ^0,224.942 lir. V tem pa niso vračunani stroški za zidanje in vzdrže-# ta]. ^ svftišč in številnega potrebnega osobja, kar je zahtevalo najmanj r p0j° Velike vsote. To omenjamo zato, da bodo ljudje imeli vsaj malo el kam gre nabrani denar. lal g * ^..V Carigradu ima kustodija 22 misijonarjev, ki pastirujejo Haz^ni S verniki. Se bo li mogel ta misijon obdržati, je vprašanje, se k are.v Mlado-Turčiji so za katoliške misijone jako neugodne. Morda osk. }z njenih političnih ozirov napram Italiji obdržali. Ta misijon i aaiejo izključno italijanski misijonarji. fca v. • Apostolski vikarijat v Egiptu šteje 67 misijonarjevih , J®kanov z 24 župnijami, 28 cerkvenimi občinami ter 47.000 verniki, i je: 792..000 razkolniki in 5,699.790 mohamedani- Osnovnih šol vzdržu- ttiošr z S4?0 katoliškimi ter 9059 nekatoliškimi učenci. Višjih šol za ■ ° gladino je 6 s 472 učenci, ženskih pa 15 s 438 učenkami. Poleg Jl! 7-a na skrbi še dvoje sirotišč za dečke, s 125 sirotami in 6 sirotišč ;0i ek]jCe s 292 sirotami, ter več drugih dobrodelnih zavodov. 23 n i' Apostolski vikarijat ob Sueškem prekopu ima je icp7 misijonarjev, med njimi tudi apostolskega vikarja. Katoličanov ■ oskrK • ’ med 20.690 razkolniki in 145.408 mohamedani. Frančiškani A tiekn?11d župnije s 14 šolami, katere obiskuje 1163 katoliških in 485 ?,en , ?uških otrok. Višjih šol je 5 s 1151 gojenci in gojenkami, ter dve sirotišnici z 82. sirotami. P. ANGELIK: Pregled zgodovine frančiškanov med Slovenci. Modroslovni študij. (Nadaljevanje.) "V "rodil ga je P. Jernej Zulliani. Leto pozneje pa je bilo prestavljeno ' \/ Marija Nazaret pod vodstvom lektorjev P. Jerneja Zulliani in V Martina Bohinc. L. 1680. je prišlo nazaj na Sv. Goro. Za lektorja Je bil določen P. Dionizij Pancin. Za eno leto 1689.—1690. sta bili obe n*®' droslovni učilišči združeni v eno na Trsatu. Sledeče leto 1691. je bil° otvorjeno vnovič na Sv. Gori pod vodstvom P. Filipa Golumbichip1 Tu je potem ostalo do leta 1708., ko se je radi dozidave novega poslopF moralo preseliti v Ljubljano, kljub temu, da je bilo ondi že nastanjen8 bogoslovno učilišče. Za lektorja je bil postavljen P. Konštantin Feitej: Leta 1709. je bilo učilišče zopet upostavljeno v Klanjcu, kjer je tud1 ostalo do svoje ukinitve z malo prekinitvijo v letih 1716.—1721. ko Je bil ondotni samostan pogorel. 'Tretje modroslovno učilišče je bilo otvorjeno leta 1719. na Svet1 Gori ter je ondi ostalo do svoje ukinitve. Lektorja sta bila P. Kand18 Bassa in P. Bazilij Battauz.4 Nehote se človek vpraša čemu so bili potrebni toliki studijski mostani in vedne selitve, zakaj niso študija združili in ustalili v ene8’ samostanu? V prvi vrsti so bili tu merodajni praktični razlogi. Pred' vsem v nobenem samostanu ni bilo prostora, da bi bilo možno vS5 modroslovce ali bogoslovce — saj o njih velja isto, kakor bomo videt pozneje — nastaniti v enem samostanu. Laglje pa je bilo razdeliti r po raznih samostanih, kakor zidati veliko studijsko hišo. Poleg tega imajo običajno uprav mladi ljudje dober tek, in bi jih bilo težko pre’ hraniti v enem samem samostanu, zlasti ker frančiškani razen vm . nimajo nobenih posestev. Bržkone so si pa tudi posamezni samostans* K predstojniki želeli imeti nekaj klerikov, da so lažje oskrbovali cerkvede p. (korne) molitve in službo božjo v cerkvi. Na študij sam je pa seveda to romanje zelo slabo vplivalo. Zn1 so pogosto prihajala naročila od generalnega vodstva iz Rima naj st, omeji število lektorjev in studijskih samostanov. Da bi število lektorji ne naraslo po nepotrebnem, je bilo celo v generalnih konstitucij8^ iz leta 1679. predpisano, da sme vsako modroslovno učilišče imeti sad18 P< enega lektorja. Kakor je iz povedanega razvidno, so se teh predpi^ še dosti držali. Seveda pa se ta omejitev ni zgodila toliko radi stud1]', st samega, — ker naposled v vseh modroslovnih panogah ni mogel ^ hj posamezni lektor strokovnjak — ampak bolj radi redovne disciplin^ j$ da ne bi iz velikega števila lektorjev nastala kaka posebna privile» rana kasta.6 I« Kakor je razvidno iz navedenih imen lektorjev provincija spPjbt četka ni imela dovolj lastnih moči da bi ji zadostovale za domača Pc lišča, ampak si je morala dobiti lektorje iz sosednjih provincij, ponaj . ( iz Italije. Poučevali so po tedaj običajnem učnem načrtu. Kandidaj ki je dovršil tedanjo gimnazijo (obsegala je le 5—6 razredov), je mu$ • _ __• ji . v*«» i i • i • l v .•! i • L.i/ilr najprej dovršiti modroslovje, predno je mogel začeti bogoslovni stud’1 Lektorji modroslovja so morali v teku treh let podati celo modroslov| (Dalje pri*1’ SAZG LED POSVETU A. Splošni. » ilMUa misijonarka. ^ V št. Pavlu (Brazilija) je močna ^selbina Japoncev, ki so bili pa Sa let z malo izjemami pa- |Jni .kakor doma. Prvi se je spre-i di,rnil k 1926. Polagoma mu je sle-Se nekaj drugih. Misijonarji so i'k£ raz,mišl5ali> kako bi iih Pri" Jj 1 za katoliško vero. Vprašanje Jr ,re®lla mala deklica, ki je zelo t< v ,a hodila h krščanskemu nauku, li j0n dne pristopi po šoli k misi-f: r)ri,arliu in ga prosi, če bi smela k <} „:i 0(inji uri pripeljati nekaj dru-\ Sj„ °irok, dečkov in deklic, ki so a ja r dobri, a niso krščeni, ker so $Kar?^' Misijonar je rad privolil, brin 1 * ^apončkov je naslednjo uro Vsipala k pouku. Njih število je 1« s0 0 Redečo uro naraščalo. Za njimi ■ ^rodkn1- PrihaJati nJih stariši in ' rastl * 1- Tudi število teh je vedno I a' Žetev je bila presenetljiva. Se- II Ponci?0ro^a misijonar, da šteje ja- !' lOOO m kr^anska občina že blizu j»jstirui . ov- Trije duhovniki jih pa-:! l°' Ha se misijonsko delo med ■tapon fe boli razširi so otvorili za ? šoi0 vr° mladino posebno srednjo le narodni predstavniki ne uum pi cumčiviiiki ne ^disrx • m^ proti temu, ampak so j fovedlif j11, misijonarjem celo preje p ak delovanje v naselbini. Tako je p u ’ lT,v P° otroku našel pot do src. jj Canci Gospodovi«. I ol. tposu- 0 _se imenuje prvi domači red na Kitajskem. Veliko Ki- tajcev in Kitajk je že vstopilo v razne redove evropskih misijonskih redov pbojega spola. A svojih redovnih družb Kitajci do zadnjega časa niso imeli. Po znani okrožnici sedanjega sv. očeta, v kateri se je tako krepko zavzel za domač misijonski naraščaj, se je tudi na Kitajskem kmalu organizirala domača ženska družba, za njo pa še moška pod zgo-rajšnjim imenom. Ustanovitelj je umrli škof-domačin Chao. Zaenkrat je družba še pod vodstvom španskih redemptoriistov. Ko jo ti vpeljejo v redovno življenje, da bo zrela za avtonomijo, bo postala samostojna. Točasno ima 9 redovnih novincev in 40 kandidatov. Da bi se čimprej okrepila in razrasla, je v Suanhwafu odprla lastni kolegij „Emaus“. Stroške zanj je prevzela ameriška ženska misijonska zveza. Kolegij je bil prošlo jesen otvorjen. Theta Pi Alpha. To so tri grške črke, T. P. A. Pod tem čudnim naslovom se je 1. 1913. v New Yorku organiziralo društvo katoliških učiteljic na javnih državnih šolah. Namen društva je, one katoliške otroke, ki hodijo v brezverske državne šole, zasebno poučevati v krščanskem nauku. Danes šteje to društvo samo v Nesw Yorku in bližnji okolici 3000 članic. V to določene delovne članice vodijo po raznih delih mesta 68 katehetskih šol. Vsak teden enkrat zbero otroke javnih šol v učnih prostorih najbližjih župnijskilf teol k pouku v krščanskem nauku. Tako cerkev doseže okrog 20.000 svojih otrok, ki bi drugače vtonili v morju ameriškega materializma. Društvo ima vsako leto skupne duhovne vaje v njujorški stolnici. Zadnjih duhovnih vaj, prošlega novembra, se je udeležilo 1500 članic. Ta katoliški mladinski apostolat so začeli posnemati tudi protestanti in Judje za svoje vernike. Ker je pri njih versko šolstvo slabo razvito je naval k verskemu pouku še večji, kakor pri katoličanih. Znanstveni konvertit. . Henrik Fairfield Osborne, ravnatelj ameriškega naravoslovnega muzeja in svetovno znan strokovnjak v naravoslovju, je bil dolgo izrazit darvinist. Da je človek potomec še živeče ali prazgodovinske živali, ki je živela na drevju, je bila zanj gotova stvar. Zadnje čase se mu je to prepričanje precej omajalo. V tem dvomnem razpoloženju je lani vodil neko znanstveno ekspedicijo v puščavo Gobi, v srednji Aziji. Na podlagi tamkajšnjih najdb se je popolnoma spreobrnil. Vrnivši se, je odločno javno izjavil, da smatra razvoj človeka iz živali za bajko. Obširno bo to svoje spreobrnenje opravičil v posebni knjigi, ki jo pripravlja. Bogata žetev. Dne 15. dec. je bilo v cerkvi sv. Petra 136 angleških mučencev proglašenih blaženim. Med njimi je 65 svetnih duhovnikov, 21 jezuitov, 8 benediktinov, 3 iz treh redovnih vej sv. Frančiška, 1 maltežki vitez, ostali so laiki obojega spola. Prvotno bi jih moralo biti nad 250. Po natančni preiskavi so ostale zaenkrat izločili, dokler se njih mučeništvo bolj natančno ne dožene. Med temi je še 10 frančiškanov. To so sadovi angleške »reformacije", ki jo je za-počel pohotni angleški kralj Henrik VIII. Čudno, tolikokrat so razne te ^ ne sile pred njim in za njim skusa Kristusovo vero in cerkev v mu niški krvi vtopiti. V svoji zaslepT nosti niso vedele, da ju s tem le Jj, y, livajo in pospešujejo njuno rast. ^ sti, ki žanje, je nazadnje le Cerk®, In žetev je tim bolj bogata, čim ' krvi je zalilo setev. sk e( 4i Človekoljubni kapitalist. sa ta iv Us Ameriški velekapitalist J. K. ^ len, ki je imel- v Denverju - vel''' pi mlin, je bil dobrih rok. Milijon® J že v življenju razdelil v dobrodej J jjt namene, brez razlike vere. Tudi g toliški dobrodelni zavodi so d°^j ® več milijonov dolarjev. Lani avg*1 u *■ je mož umrl. Zapustil je še šest . K pol milijona dolarjev. Tudi te J® oporoki določil v dobrodelne svf 1 Trije odlični možje, en katoličan* j e protestant in en jud naj bi bili od l'a *« r šitelji oporoke. Oblast je ou * čanov izbrala bivšega predsedniš*\ J kandidata A. Smitha, od protes. tov bivšega predsednika Goolidryi Vf| in enega odličnega juda. Ti so P |( fo moženje razdelili na tri enake ®j>il katoliškim, protestantskim in ju fc skim dobrodelnim zavodom. 'jJ čisto tj(} h brodelje, ali tudi dolžno povra(g ^ bilo to od strani rajnega ne moremo reči. Bi bilo treba deti, kako je delavce plačeval* Zgovorne številke. Vrhovni nadzornik katoliških j,; L v Chicagu je izračunal, da samo ,i ^ caška nadškofija z vzdrževanj svojih verskih šol prihrani m,mprSj^ 2 novicijatom, da bodo skif.1 ki študirajo po škofij- d0vr.Zavo<^rh priliko, se posvetiti re-emu stanu. Samostani bodo pa obenem tudi ognjišča redovnega duha za misijonarje. V njih se bodo zbirali na letne duhovne vaje in posvetovanja, za smotreni misijonski in redovni apostolat. Po šestih letih misijonskega dela izven samostana bo moral vsak misijonar za pol leta v samostan, da se zopet vživi v redovno življenje in potem z novim ognjem nadaljuje apostolsko delo. Apostolski bratje sv. Frančiška. Pod tem imenom so frančiškani na Kitajskem; ustanovili novo redovno misijonsko družbo katehistov — domačinov. Potreba jih je k temu prisilila. Moderni duh, ki je zajel tudi Kitajce, je katoliške misijone spravil v veliko zadrego. Prej so misijonarji za primeroma malo plačo lahko, dobili dosti pomožnih misijonskih moči, učiteljev, katehistov, služabnikov. Kar ti sedaj zahtevajo, misijonske blagajne ne zmorejo. Ta stiska je frančiškanom navdala misel ustanoviti zgoraj imenovano moško redovno družbo, ki so jo škofje v sporazumu z Rimom že potrdili in priporočili. Bo to prava, samostojna redovna družba samostanskih tretjerednikov, zamišljena kot zibelka pomožnih laiških misijonarjev. Ob prilila bomo o njeni organizaciji obširneje spregovorili, ker imamo njena redovna pravila že v rokah. Za danes rečemo samo še, da si naši misijonarji od nove družbe po pravici lahko mnogo obetajo. Kajti ko berem družbena pravila, se mi zdi, da so posnetek onih pravil, ki jih je sv. Frančišek sam dal svojim prvim bratom, v katera je izlil vso svojo serafinsko dušo. Priznanje našim Belim sestram. Sv. oče je dal našim Belim sestram, frančiškankam Marijinim misijonarkam novo lepo priznanje. Ko je s posebnim apostolskim pismom potrdil pravila misijonske ustanove sv. Petra apostola, se je v prvi vrsti javno zahvalil imenovanim sestram, ker so to misijonsko ustanovo posebno vneto negovale. Namen te ustanove je pospeševati duhovniške misijonske poklice med pagani. Že dolgo prej, predno se je sedanji sv. Oče zavzel za domač misijonarski naraščaj v paganskih deželah, je bila ta misel na Francoskem sprožena, ki se pa seveda ni mogla v tisti meri uveljaviti, kakor na njegov najvišji poziv- Plemenita žena Štefanija Cottin-Bigard je bila, ki je 1. 1904. to lepo misel sprožila in jo obenem s svojo enako plemenito hčerko Ivano udejstvila. Te dve ste ustanov-nici „Dela sv. Petra apostola". Toda mati je kmalu potem umrla, hčerka pa je bila bolehna. Da bi nova misijonska cvetka ne usahnila, jo je izročila v varstvo ustanoviteljici Belih sester M. Mariji od Trpljenja in njenim hčeram. Te so se zavzele zanjo, jo pridno negovale, ter zaprosile sv. Očeta, naj bi jo on vzel v svoje varstvo ter jo po potrebi pre-ustrojil. To so sedaj dosegle in prejele zasluženo pohvalo. Druga Magdalena. V novemberski številki lanskega leta smlo poročali o neki georgini iz tretjeredniškega vrta — Evi Leva-Hier. Med tem smo zvedeli še nekaj podrobnosti iz njenega življenja. Celih 25 let je pariški takozvani „beau monde", lepi, a po naše umazani svet, romal na Montmartre. Toda ne v baziliko presv. Srca Jezusovega, kjer se vrši vedno češčenje, ampak v varijetno gledišče, kjer ga je oča-rovala in omamljala takratna najjasnejša gledališka zvezda razvajenega velemesta Eva Levallier. Božje Srce je krvavelo, ko je gledalo te romarje k svetišču „Venere“. Krvavela so tudi srca njegovih služabnikov. Nekoč stopi eden teh k Evi, ki je bila takrat tudi strastna špiritistinja, ter ji pravi: „Vi verujete v hudiča. Potem morate tudi verjeti, da ste z njim v zvezi. Pride čas, ko boste združeni z njim. „Samo to ji je re- kel in odšel svojo pot. Kakor strel3 iz jasnega so jo zadele te besede. je prišla k sebi, je dejala svoje spre' mljevavki Leoni: „Ce pa biva hu! iJVTUim A-^V/AAA. JJjJd Ul v CA • dič, mora bivati tudi Bog. Kaj T'aj lllUlct Ul V Čin IUU1 OUg. J\CX J ' storim, kako naj začnem' živeti?" , je bil začetek njenega spreobrnenP Svojemu oboževatelju Robertu de Flers je pisala: „Po hudiču sem šla Boga." Dne 19. jun. 1917 je da10 slovo pariški Sodomi. Ganljivo sKe’ sana je opravila dolgo spoved 111 prejela svoje prvo sv. obhajilo ^ to je prodala vse svoje dragoceno3 in poromala v Lurd. Štiri leta Je preživela tam v Marijini šoli in skl^ nila z njo pismteno pogodbo, da h°" če biti poslej samo njena. Nato ®e je odločila za karmel. Ker ni k1'3 sprejeta, je odšla v samotno vogešk? vas, da tam popolnoma Bogu žij)' Več njenih oboževateljev ji je sled!' lo. a ni hotela nobenega spre j- . • —..................retj* Dne 19. sept. 1920 je stopila v tre red sv. Frančiška in poslej samo lila in se pokorila. Lansko poletJ. je blaženo umrla. Njen nagrobni nosi napis: „Tu počiva Eva vallier, roj. v Toulonu 1866, uiU1'1 kot tretjerednica 10. jul. 1929. Še: Radio v misijonski službi. 1 Ameriški frančiškani so pred pa^ leti na Kitajskem prevzeli lastni 11,1 sijonski vikarijat ali škofijo, v P1^ ( vinciji Vzhodni Hupe. Da bi m°£ uspešneje vršiti svoj vzvišeni apfj stolat, so zasnovali načrt, kako mogli izrabiti radio. V ta namen stopili v dogovor s Crosleyevo 1 dio korporacijo v Cincinnati, ki bo na glavni misijonski postaj1 Wuchangu inštalirala krajevno 1 dio postajo za cel vikarijat. Le ,g bo v zvezi z glavno radio postaj na kitajskem obrežju, oddaljen0 od Wuchanga okrog 550 milj- ^ ' se jim, posreči pridobiti tega ^ r n P* O rfo TOVOTnilrn iim r\ ml Cii D r dernega zaveznika, jim bo misij sko delo zelo olajšano in obed mnogo uspešneje. Zadnje poro pravi, da je imenovana tvrdka na delu, da načrt uresniči. Čil0 C. Drobne vesti. J)uska boljše viška vlada je ukazala, da mora uradna tiskarna Jtnena: Jezus, Kristus, Bog, kakor *rJlena svetnikov tiskati z malo Četnico. Pač pa mora z veliko za-etni.co tiskati imena paganskih bo-®°v *n še Mohameda in Mojzesa zra-• ®n\ Tega slednjega pač zato, ker j^j° tam Judje glavno besedo. ker 8° je menda ne bodo več imeli, So s tem začeli. j)ivši predsednik francoske repub-like Emil Loubet je 21. dec. na s a^čer svoje 91 letnice z Bogom ™jen umrl. Začasa svojega pred- kev fedništva 1899—1906 je pognal Cer- | ‘'edov'3' kr^evo P°k Redovnike in il tum^V.1J • na Pritisk tedanjega kul-lem °i °ine8a ministrstva kot po svo- ril b pCe ^ *zSnak Ker ie Pa 1° si°' svo-mu je 1 ^ v'ocl ^RlRlollolvd Iv L Bos aSt!nem. PrePriča“ju> ...... j- milost krščanske smrti. tl ve** enka mu je zatisnila oči k nečnemu počitku. j vf ™‘ca armada je v kitajski 1 sko an ki se zna iz nežne ljubezni do Gospoda Jezusa zatajiti in premagati. Po teh prekrasnih besedah, ki so našle pri vseh navzočih globoko L- vanje, je prišel prevzvišeni s sijajno asistenco pred veliki oltar, Jer se je vršil sprejem v križarsko zvezo. Škof je blagoslovil pasove . nato ž njimi vsakega sprejemanca prepasal. Pripel jim je na prsi i in jim razdelil sprejemnice. Petje pri tej veliki slavnosti so oskr-q ! ‘'larijaniški gojenci pod spretnim vodstvom č. sestre Jožefe Jurca. Jenci so peli zares nežno občuteno. ni't končanih obredih je zapela duhovščina četveroglasno seme-z k - ktanije Matere božje, odpevala pa je vsa cerkev. Po blagoslovu ■Vajsvetejšim se je razvil sprevod v zakristijo. Na čelu so šli seveda Vosprejeti križarji. ; sk V zakristiji se je zahvalil presvitlemu škofu predsednik ljubljan-i šen', ižarske zveze prvošolec Ciril Lavrič s temi besedami: ;,Prevzvi-| v ].V Iz celega srca se vam Frančiškovi križarji zahvaljujemo za vašo I la° naklonjenost in ljubezen do nas. Ponosni smo, da ste nas prav p sPrejeli v zvezo Frančiškovih križarjev. Naš vojskovodja in oče sv. ' obii^k naj vam ta vaš trud in vaše plemenito nagnjenje do nas 0 Poplača s svojo mogočno priprošnjo pri Gospodu Jezusu." stj , Prevzvišeni je spregovoril nato par besed križarjem in jih je zla-^nril k stanovitnosti v dobrem. graf- smo se vsi s svojim blagim nadpastirjem v sredini foto- dr« na samostanskem vrtu. Dobro poglejte našo sliko! Ali se ne ‘zimo ' imenitno? Žan' ie zares dan, ki ga je sam Bog naredil. Jezusu smo iz srca j $fj hvaležni. Za novosprejete križarje je bil 16. februar praznik velike s>w ,® velikega duhovnega veselja; prepričani smo, da jim bo ostal | ^jn nanj vedno čist in lep. I prj Vi pa ljubi dečki, ki še niste križarji, pridite! Kakor hitro ste bili S lja P(vem sv. obhajilu, že najdete prostor v križarski zvezi. V Ljub-kor^lmaino sestanke vsak pondeljek ob treh popoldne. Pridite kar ljup Fuo na samostansko porto, da se seznanimo. Sveti Frančišek, naj-%s^ivejši svetnik katoliške cerkve vas vabi s svojo otroško prepro-1° k sebi, da bi vas naučil nežno ljubiti Jezusa in Marijo. P. KRIZOSTOM: m •• l« «i »v* Inje mali ribici. (Pravljica.) f | ^ri sinčke je imel gozdni oskrbnik Tomaž, čigar preprosta hišica je samevala sredi lepega bukovja. Skromno je živela gozdarjeva dru' ± žinica, včasih celo v pomanjkanju. Vsi trije dečki so hodili v šolo-Mihec v tretji razred, Tonček v drugega, Lojzek pa v prvega. Bili sC veseli in živahni dečki, pa zelo dobrega srca in lepo vzgojeni. Poseba0 do siromakov in vseh trpečih so imeli veliko sočutje. Šli so nekega popoldneva iz šole, ko zagledajo ob ribniku starega moža, ki je sušil svoje mreže, pa so se mu roke tako tresle, da so ^ mreže neprestano padale iz rok. Dečki so sočutno zrli starčka in Mih® ga je junaško nagovoril: „Oče, ah vam smemo pomagati?" Možiček J hvaležno pokimal in mreže so bile v par minutah napete. Spotoma so se dečki pogovarjali o slabotnem starčku, ki m°r* živeti v velikem pomanjkanju in kar hkrati so sklenili vsi trije, da n1 bodo dah svoj kruh, ako ga jutri zopet vidijo. j, Drugo jutro, ko so šli v šolo, je čepel starček na solncu in se tres 1 lačen je bil. Dečki so mu ponudili vsak svoj kos kruha in vsak svoj jabolko. Starček se jim je s solzami v očeh zahvalil. Le-ti pa šo ga dobe obljubili, da mu bodo odslej vsak . dan prinašali kruh, ki južino. _ . :g, To so tudi res vsak dan storili. Pomagali so mu pa tudi pn govem ribištvu in mu zlasti pridno sušili mreže. Starček jih ni drug3 nagovarjal, kot „moji ljubi mah ribiči". ... s le. Ko so se pa nekega popoldneva vračali naši trije fantiči iz sf> so zapazili, da je sedel starček v čolnu in se je mučil z mrežami. B1 so poskakali Vsi trije v drug čoln, da bi mu pomagali. Tedaj pa se . starčkov čoln naenkrat zazibal, se preobrnil in izginil s starčkom ' pod vodo. Dečki so kriknili, pa že se je potopil tudi njihov čoln. . ge Tu pa se začne šele vsa čudovita lepota naše zgodbe. Dečki • namreč niso utopili, ampak naenkrat so se znašli v popolnoma 11 ^ deželi. Kar z odprtimi ustmi so strmeli. Stali so na krasnem vrtu; P* , njimi pa se je dvigal mogočen grad. Približal se jim je v svilo in bar’ oblečen mladenič ter se jim je nasmehnil: „Ne bojte se, otroci, va vas v naš grad." Prijel je dečke za roke ter jih je odvedel. 0 kaka krasota je ~ j, tam v gradu. Celo poslopje je bilo zgrajeno iz samega prozornega % stala. Mladenič jih je peljal v ohednico ter jih tam posadil za sreb> ^ mizo, ki je bila vsa preobložena z najokusnejšimi slaščicami. Ko s°^je okrepčali, so šli na vrt. V sredini je šumljal vodomet, okrog pa so r3 ^ čudovito lepe cvetlice. Dečki so si jih natrgali vsak prav krasen 8°?.^ Ko so se pa zopet zravnali iznad cvetlic, tedaj so ostrmeli. Pred je stal mogočen kralj v velikem sijaju s krasno zlato krono na g Nasmehnil se je dečkom in dejal: „Bratci moji, ah me poznate?" Tedaj so dečki padli na kolena in so vzkliknili: „Jezus, ljubi JeZ bodi pozdravljen!" In poljubih so rob njegove obleke. štor’ Jezus pa se jim je nasmehnil ter jim dejal: „Bratci, kar ste storili onemu ubogemu možu, ste meni Zakaj tisti mož sem bil jaz. V plačilo za vaše plemenito delo vas spremljal v življenju in smrti moj blagoslov." ili' V> Komaj je izgovoril Jezus te besede, so že stali dečki ob obrežju ribnika. Kot spomin na čudoviti dogodek, so držali v rokah vsak lep m°šnjiček cekinov. kjer ^rečna gozdarjeva družinica se je kmalu nato preselila v mesto, *HS s° dečki obiskovali višje šole. Vsi trije so postali duhovniki. Je-v blagoslov jih je spremljal v življenju in smrti. P. HUGO: 1. Ali se dobe odpustki križevega pota, če se zmoli 20 Očenašev N ' s postajnim križem v roki, a se ne gre od postaje do postaje? — M- * Kakor razberem iz vprašanja bi radi vedeli, če se v cerkvi na način morejo dobiti imenovani odpustki. Odgovoriti moramo, da " Vsa morebitna tozadevna dovoljenja so bila 14. dec. 1917 razveljavljaj Dostaviti pa moram, da če je kdo postavno zadržan, da ne more postaje do postaje, se sicer lahko udeleži odpustkov, a ne s postaj11' s križem v roki, ampak premišljevaje skrivnosti križevega pota, kateri111 j svojega mesta z očmi in duhom sledi. Se treba samo po dotični p° ozreti, poklekniti in moliti oz. premišljevati Gospodovo trpljenje. ^; stavni vzroki za to so n. pr. če kdo radi starosti ali bolezni težko h° J če je cerkev prepolna, čakati pa ne vtegne i. dr. Sama komoditeta, če se kdo „ženira“ okrog iti, ne zadostuje. 2. Kje se sedaj nahaja vodstvo Armade sv. Križa? Ali ima v na božjem grobu blagoslovljene postajne križe sv. križevega pota i*1 zadnjo uro? — V. K. R. Vodstvo Armade sv. Križa za Slovenijo je v Ljubljani, franki škanski samostan. Tja naslovite prošnjo, če se hočete vpisati. slovljenih postajnih križev in za zadnjo uro pa nima nihče v zal°?J ker blagoslovljenih ne sme nihče prodajati. Kupite primeren kriz potem ga dajte v ta ali oni namen blagosloviti. 3. Ali je število izvoljenih res tako majhno, kakor klasja na ^ žeti njivi? — A. A. * njii To je pretirano. Res je, da samo Bog ve, koliko je preodlo^ •], za nebesa, koliko za pekel. A toliko lahko rečemo, da bo več zveliča' kot pogubljenih. Drugače bi morali reči, da bo imel hudič boga'^ žetev kot Kristus. Da bi pa Kristusova Rešnja kri slabše obrodila . satanov žolč, to se upira pobožnemu krščanskemu mišljenju. Sicf1 ^ če bi bil le eden pogubljen, bi moral vsak gledati, da ne bi bil on 1 4. Ali se sme duhovno obhajati, kdor je v smrtnem grehu? — jr ja Dokler je v smrtnem grehu, ne. Tridentinski cerkveni zbor uc',^ mora tisti, ki se hoče vredno duhovno obhajati, najprej obuditi deja 0 vere v pričujočnost božjo v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. ^ --mora obuditi dejanje popolne ljubezni oz. popolnega kesanja. P° šele sme resno zaželeti, da bi evharistični Jezus prišel v njegovo s.cef Glede sadov duhovnega sv. obhajila je treba pomniti, da so vere v pričujočnost božjo v zakramentu presv. Rešnjega Telesa.^*^ si si obilni, a pri enakem duhovnem razpoloženju Vendar ne toliki, če kdo Jezusa resnično, zakramentalno prejme. - Kronika III. reda. S ADLEŠIČI, okr. Novomesto; ust. 16. 12. 1929; voditelj : Peček flojzij, župnik; odbor: Črnič Ivan, Adlešič Magda, Požek Bara, Po-Zek Neža, Mušič Franca, Žugelj Ana; število članov: moških 5, ženskih 80; v novicijatu: 1; naročnikov Cvetja: 21; okoliš skupščjne: 1300 duš. DRAŽGOŠE, okr. Škofja Loka; ust. 18. 11. 1906; voditelj : Pfaj-*a.r Anton, župnik; odbor: Lotrič Helena, Peternel Marija; šte-Yi 1 o članov: ženskih 32; v novicijatu: 2; naročnikov Cvetja: F j> delujoča odseka: evharistični, časnikarski; okoliš s k u p š č i n e : 450 duš. ,T LJUBLJANA, CERKEV SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA, SPODNJA SKKA, okr. Sp. Šiška, Ljubljana VII; ust 8. 1. 1928; voditelj : P Pij Zankar, O. F. M. župnik; odbor: Leben Jakob, Lipovšek Ana, Kro-Par Manca, Starman Marija, Bahar Ivana; število članov: moških 'k ženskih 67; v novicijatu: 5; Frančiškovih križarjev: 25; ^ročnikov Cvetja: 70; okoliš skupščine: 8500 duš. KAMNIK, CERKEV SV. JAKOBA, okr. Kamnik; ust. 16. 7. 1861; ' ° d i t e 1 j : P. Matej Vidmar O. F. M.; odbor: Šimenc Primož, Benčič Karl, Koželj Marijana, Pirš Ivana, Smolnikar Elizabeta, Jerše Kati, ^°gačnik Helena; število članov: moških 10, ženskih 123, v no-'1(jijatu: 5; naročnikov Cvetja: 125; delujoči odseki: evharistični, misijonski, dobrodelni; okoliš skupščine: 4400 duš. , »BLAGOR MRTVIM, KATERI UMRJEJO V GOSPODU": Sv. M i -a e 1 v Črešnjevcu: Lacjan Barbara. — Dol pri Ljubljani: j®a Jevnikar. — Št. Ilj v Slovenskih Goricah: Lorber ,Vana, Lorber Antonija, Pahernik Liza, Požgan Cecilija, Freiham Bar-ara. — Novomesto, Cerkev sv. Lenarta: Gašper Marija, P^LAna, Brulc Marija, Foršek Ana, Turk Alojzija. „ZAKAJ NJIH DELA ^EDO Z NJIMI." (Raz. 14, 13.) Razno. A. Rajni udje III. reda. j V Kamniku je 3. febr. umrl preč. g. dekan in častni kanonik Ivan ‘Brenčič. Kljub temu, da je že prekoračil 70. leto, je bil videti še kre-j^ak in izredno čil. Človek bi mislil, da bo še najmanj 10 let vodil lepo paitjniško župnijo in dekanijo. A božja previdnost je sklenila drugače. v_° kratki bolezni je bil lepo pripravljen odpoklican po plačilo za svoje j °rno svečeniško življenje in delo. Bil je nadarjen in vsestransko de-'en mož. Najlepši spomenik, ki si ga je zgradil in bo stoletja oznanjal Jegovo gorečnost za hišo božjo, je krasna dekanijska cerkev v Šmart-J'!® pri Litiji, katero jo kot tamkajšnji dekan in župnik pozidal. Poči-al v božjem miru! j v V Šmihelu v Gornjegrajski dekaniji je umrl tamkajšnji g. župnik Zef Gunčer. Bil je 37 let član III. reda. Naj v Frančiškovi družini v besih uživa svoje plačilo. £j,. Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so 1. febr. spremili k zadnjemu po-^ ku bivšega dolgoletnega cerkovnika romarske cerkve, Jožefa Tavčarja. JjVrkal je lepo starost, domala 84 let. Bil je živa zgodovina naše narodne ’!e poti. Gotovo se bo tisoče brezjanskih romarjev spomnilo na nje- gov dobrovoljni usmev, s katerim jih je sprejemal in jim postregel, kolikor je mogel. Naj mu sedaj povrnejo z molitvijo. Svojega edinega sina Cirila je dal službi Gospodovi v frančiškanskem redu — P. Feliksa, kateheta v Šiški. ^ • Ostali rajni udje III. reda bodo objavljeni v kroniki III. reda. B. Zahvale in priporočila. A. T. se zahvaljuje za zdravje sestre, vsled česar je po obljubi stopila v III. red. Obenem se priporoča v molitev za milost poklica. — F-S. V. se zahvaljuje sv. Mali Tereziki in služabniku božjemu škofu Sloffl-šeku za pomoč v dveh boleznih. — F. E. G. se zahvaljuje sv. Mali Tereziki za zboljšanje zdravja. C. Darovi. 1. Za frančiškanske misijone: Neimenovan, po P. Romanu Din 100, po Fr. Petru Din 100. Franč. misij, družba v Nazaretu Din 235, Franč. mis. družba v Kamniku Din 125-Imenoma za P. Baptista Turk: Agneza Hotujec, Shields, Pa. (Amerika) po P. Hugonu Din 560. Neimenovana Din 100. Neimenovan po P. Hu-gonu Din 100. Mueller Marija, Maribor Din 40. H. M. Din 10. 2. Za afrikanske misijone: Na gostiji Leopolda in Barbare Kajdiž nabrali Din 122. 3. Za katoliške misijone sploh: Derganc Barbara, Trst Din 17.70. 4. Za »Armado sv. Križa“: Malis Ana, Din 144.50, Obu Fr. Din 120, Redernšek Din 40, Kokalj Mar. Din 20, Centrih Fr. Din 20. Iz Kamnika po P. Mateju Din 15. 5. Za cerkev sv. Frančiška: P. Anzelm Murn, Chicago, III. Din 2256, Kranjc Ema, Aleksandrija-po P. Adolfu Din 140, Ilešič Frančiška (za altar Male Terezike) Din 10G Milharič Jedert, Hruševje pri Postojni Din 73.75, preč. g. Filip Kaučič-Črni vrh nad Idrijo Din 44.55. 6. Za tiskovni sklad »Cvetja": Agneza Hotujec, Shields, Pa. Amerika po P. Hugonu Din 392. Mr?' Laurich, Joliet, III. Din 56, preč. g. A. Novak, Črniče, Goriško Din 8.9^ Vodstvo »Serafinskega kolegija" v Novem mestu Din 100. S posebnih priporočilom v molitev za več dobrega naraščaja. To zadevo tretjere«' nikom posebno toplo priporočamo. V prihodnji številki o tem nekaj vec- j in tudi nekaj novega bomo povedali. Uredniški kotiček. Naročnike v zasedenem ozemlju opozarjamo, naj na položnice ničesar ne pišejo, kar zadeva uredništvo ali upravništvo. Kajti dotične kose z opazkami in naročili obdrži banka, ki nam ni dolžna dotične vsebine dostavljati. Prosimo tedaj, da se za katerikoli pismena naroča, poslužite pisma ali dopisnice, ker drugače bi se ne mogli nanja ozira11: kar pa seveda tudi nikomur ni prav. Vsem, ki so naročnino preplačaj se prav lepo zahvalimo in bomo njih imena in preplačila v eni prihod' njih številk objavili.