OB UKREPIH ZVEZNE SKUPŠČENE
Živeti moramo drugače!
Naša sedanja družbenoekonomska sitvacija je težka. Se vedno nismo dosegli potrebnega izvoza, itnamo manjS devizni priliv, zatorej tudi teiave pri odplačetanju dolgov v fujini, nemalo težav je v reprodukdji - torej tudi v proizvodnji, zaostrene so težave r preskrbi z energjjo...
Teiave so neizogibne, ni se jim moč izogni-ti, lahko pa jih skupno ublažimo. Zvezna skupščina je mora/a sprejeti paket gospodar-skih ih varčevalnih ukrepov. Spričo gospodar-ske situacije, zato, da b; izravnali potrebe in možnosii, zato, ker smo v preteklosti marsik-daj živeli izven realnosti, ker smo precenjevali svoje sposobnosti. Premalo smo se zaveda/i objektivnih meja načina našega dela in življe-nja, čeprav smo tovrstna opozorila poslušali ie dolgo, kajne!
Pravzaprav nas ti ukrepi razen v svoji fre-nutni radikalnosti niti ne presenečajo preveč. Ob njih se danes postavljamo na trdna tla. Ukrepi so in z njimi moramo in bomo morali živeti. Živeti bomo morali drugače, ne samo z ozirom nanje na tistih področjih, ki jih le-ti ukrepi zadevajo. Zavedati se namreč mora-mo, da njihova osfrina najbrž ne b/ bila tolikš-na, čebisez discipliniranim. vestnim in dos/e-dnim ravnanjem v svojem obnaianju tako ravna/i ie preje, pa ne samo kot potrošniki npr. energije, temveč tudi kot proizvajalci, kot delavci.
Danes je naša zavest na preizkušnji. Resda skozi centralistično usmerjene ukrepe. Ti pa, kot vemo, zavirajo razvoj samoupravnih odnosov, loda kaj drugega pa je danes samo-upravljanfe kot odgovoren odnos do dela, do potrošnje, do življenja. NaM samoupravni odnosi bodo tottf takšni, kot jUi bomo nzu-mevati v naSh bftnHi odnosih življeitja!
Sa preizkušnji pa^je tudi naša zavest do sočloveka, do socialistične družbe. Nemalo-krat smo to do sedaj ie pokazali. Kar poglej-mo. Nujno potrebnih živj/en/skih artik/ov od hrane pa do kurjave in pralnih praškov, je za normalno prcskrbo Ijudi pravzaprav dovolj. Pa vendar, paničen glas o tem kaj se kje dobi ozirotna česar že jutri ne bo, se širi kaj hitro od ust do ust. Iznajdljivi (premnogokrat na račun delovnega časa!) si v svoji tedaj enkrat-ni in edini skrbi nakopičijo nenormalne zalo-ge, drugi pa ob nenadnem pomanjkanju tega ali onega, ostajajo skorajda brez teh izdelkov oziroma energije. Kar zamislimo se, kako so se nekateri oskrbovali z vsemi vrstami energi-je in kako naprimer precejšen krog Ijudi ie vedno čaka na svoj vrstni red za premog.
Res je, da se bomo morali navaditi na to, da vsega vedno ne bo več v izobilju, toda navaditi se moramo tudi fega, da pa bomo tisto kar nam bo na voJjo trošili tako, daboza vse /n vsakogar enako. Ti ukrepi že nakazujejo takš-no ravnanje, vendar zavedati se moramo, da če to naše ravnanje ne bomo korenito spreme-nili na vseh področjih, bomo tako ustvarjali nove, nič kaj simpatične pogoje za uvedbo drugih morda še radikalnejših ukrepov.
Biti moramo strpni, vsi živimo in ustvarja-mo, trošimo, se izobražujemo, uživamo kul-turne in druge dobrine v eni družbenopolitični skupnosti - v samoupravn/ socialistični Jugo-slaviji. Zatorej smo odgovomi pred samimi aeboj in pred to skupnostjo, da svoje proble-me razrešujemo skupuo, enokopravno in soli-damo nenačenjajoč razlik v stopnjah razvoja in nadonalnostih, Id nas lo&jo. Nt razloga, da ne bi tako kot v mnogih primerih do seda/ (eh proMemov razrešiU sami z akdjo Sodalisttč-ne zveze in Zvezo komunistov na čelu.
JANJA DOMJTROVIČ