List 24. Gospodarske stvari. Zboljševanje vina po pravilih Pasteurovih. V poduk in korist slovenskim vinorejcem spisal Rih. Dolenec v Klosterneuburgu. V 15. listu letošnjih „Novic" sem obljubil o pa-stSrovanji vina*) bolj na tanko govoriti ter besedi svoji dodati razjasnilno podobo dotičnega stroja (mašine). To obljubo izpolnim danes. Da sem takrat pasterovanje vina le za pripomoček popisal, po kterem je mogoče že bolno vino boljšati, storil sem to zato, ker je bilo ravno le o tem govorjenje; zdaj pa hočem Še druge velike koristi njegove našteti. Glavna korist gotovo je ta, da srednja in tudi nizka vina — posebno južnih vinskih dežel, ktera, kakor je sploh znano, stanovitna niso — postanejo p o-polnoma stanovitna, ako se v pravem času — to je, dokler so še zdrava— Pasteurovi obravnavi podvržejo. Vrh tega dobijo pa pasterovana vina še drug značaj, to je, značaj že več let starega vina, in pa še tretji, to je, solnčno jasnost, ktere nikoli več ne izgub 6. Gosp. de Lapparante, soud one komisije, ktero je francosko pomorsko ministerstvo 1. 1869. v ta namen sklicalo, da bi Pasteurov način, vino stanovitno napraviti, tudi gledč srednjih in nizkih vin skušala (kajti od začetka je Pasteur le fina vina v botilijah segreval) poroča o tem tako-le: „Na prvo vprašanje, ki se glasi: ali je pa Pasteuru priporočani način segrevanje vina v namen odvrnitve vseh bolezni tako izdaten, da bi se smel tudi za tista srednja in nizka vina priporočati, ktera se čez morje v naselstva francoska pošiljajo? — je komisija odločno odgovorila, da je! in sicer zaradi sledečih vzrokov: Leta 1863. je nek inteligenten francosk vinorejec več steklenic (flašk) izvrstnega mladega vina Pasteuru poslal. Pasteur je polovico teh steklenic segrel na 55 do 60 stopinj, druge polovice pa ne. Cez 5 let je gori imenovana komisija našla, da je v segretih steklenicah vino popolnoma dobro ostalo, medtem, ko je ono v druži h nesegretih barvo in okus spremenilo in se pokvarilo. *) Pasteur, kakor je našim bralcem znano, je slaven Francoz. Njegovo ime" se izgovarja P as ter, zato gosp. pisatelj, kteremu se srčno zahvaljujemo za priČujoej važni spisek, kar naravnost piše pasterovanje (namesti paste^urovanje), da slovenski naši vi-;norejci besedo prav izgovarjajo. Vred. Komisija je pri Pasteuru dalje eno steklenico našla, ktera je po konci stala ter le za tretji del polna bila. S prosto zataknjenim zamaškom — brez zapeča-tenja — stala je ta steklenica že tretje leto na mestu vinu sicer jako neugodnem, in glej! — vino v njej bilo je vendar še izvrstno. Ako bi to vino segreto ne bilo, že tretji dan bi se bilo gotovo skisalo. Pasteurov način, vino bolezni obvarovati — pravi de Lapparante dalje — kteri je bil od začetka tako rekoč le za vina v steklenicah (Bouteillen-Weine) namenjen, se pa že dve leti sem od izkušenih vinorejcev in vinokupčevalcev v Orleansu, Bersersu itd. tudi za ohranitev navadnih vin na debelo mero z najboljšim vspehom potrjuje. Tako smo našli v Orleans-u pri nekem g. Rossignolu stroj (mašino) v delu, s kterim je že čez 5000 veder vina v namen stanovitnosti segrel ali pastčroval. Gosp. Rossignol nam je zagotovil, da se mu od tistega časa, ko je začel pasterovano vino prodajati, še noben kupec pritožil ni, med tem, ko so popred pritožbe vsakdanje bile. V Bersersu se je nekemu vinskemu kupčevalcu celo misel v glavo vrinila, vsa tista vina pokupiti, v kterih se je kaka bolezen pokazala, in jih segreti. Taka vina je dobival — se ve da — jako dober kup, prodajal jih je pa potem, ko jih je segrel in z drugim dobrim vinom pomešal, jako drago, kajti gorkota je bolezen kakor odrezala". Tako piše Francoz de Lapparante.*) Da je vse to popolnoma resnica, ni dvombe; vendar poglejmo, kaj o tej francoski iznajdbi tudi drugi, ne Francozi, menijo in trdijo. H. Leibenfrost, prvi dunajski vinski kupče-valec, kteremu je vsa Dalmacija hvaležna, kajti on je njih izvrstna črna vina v veliko kupčijo sveta spravil, sodi o pastSrovanji tako-le: „Kar se tiče vspeha, kte-rega sem v 5 mesecih s svojim vino segrevalnim strojem dosegel, sem v stanu, le jako povoljno poročati. Vsako segreto vino postane — kar je glavna reč — veliko starejše in bolje, tako v okusu kakor v duhu, in sicer tako, da se lahko še mlada neizdelana vina v najkrajšem času kupčiji izroč6. Segreta vina, ktera sem očistil ter zopet presnel, ostala so si popolnoma enaka; do zdaj se ni še nobeno spremenilo, še manj pa sprevrglo. Tako sem vzel, na priliko, za poskušnjo od različnih segretih vin, ktera sem v steklenice pretočil. Te steklenice sem več dni in noči ležati pustil na neki, s kositarjem pokriti strehi, kjer je solnčna gorkota gotovo 30 stopinj R. dosegla. Na to sem jih pobral ter za 8 dni v ledenico znesel; po preteklih 8 *) Glej „Weinlaube" 1869. št. 1. in 2. Pis. dneh pa iz nje zopet djal na solnce. Vina so pri vsi tej manipulaciji res nekoliko droži nastavila, al jasna in bistra so bila kakor ogledalo, in dobra kakor popred, samo da so se pokusu stareja kazala. Dalje sem jako ugoden vspeh tudi z bolnimi vini dosegel. Vina, ki so bila mlakasta, ki so se že žlezasto pokušala, da! tudi taka, ki so že cikati pričela, postala so po pasterovanji zopet izvrstna, slednji sled bolezni je izginil. *) Navedel bi lahko še dokaz druzih enacih skusinj ; al zadostujejo naj ravno navedene. Ako vse te skušnje v poštev vzamemo, se prepričamo , da je pasterovanje vina v resnici izvrstno sredstvo, vinu dati večo stanovitnost, pa vrednost njegovo tudi sicer povišati. Izvrstnost je pa tudi bila, ktera je pas erovanje v najkrajšem času silno razširila; če je 1*69. leta hvaležnih posnemovalcev Pasteurovih število 8e jako majhno bilo, je to število danes toliko, da bi mšarsikdo tega ne verjel. Ni ga skoro na Fran-cozkem, Nemškem, Italijanskem itd. večega posestnika ali pa vinskega kupčevalca, kteri bi za pasterovanje stroja ne imel. Da! ne le pri večih posestnikih in vinskih kupčevalcih se je pasterovanje vina vdomačilo, temveč tudi pri najmanjših v vseh tistih deželah, kjer stoji vinoreja na visoki stopinji, kakor v Franciji in Nemčiji. Res, da vsak vinorejec svojega lastnega stroja nima, ampak cela srenja si ga kupi, in prav to je velike hvale vredno, kajti le po tej poti je majhnemu posestniku mogoče} z malo krajcarji iz pasterovanja prav tisto korist vleči, kakor velikemu, ker dobre mašine — po različnih sistemah sestavljene — so še zmirom jako drage. (Kon. prih.) 188 *) Glej „Weinlaube" 1869. št. 15. Pis. List 25. Gospodarske stvari. Zboljševanje vina po pravilih Pasteurovih. V poduk in korist slovenskim vinorejcem spisal Rih. Dolenec v Klosterneuburgu. (Konec.) V mestu Ahrweiler ob Reni, na primer, kupili so si — vsi posestniki skupaj — že L 1870. tako ma-šino, in pričujoča podoba, ktere lesorez mi je si. vred-ništvo časnika „Weinlaube" radostno posodilo, kaže presek ravno te mašine. Naj to zel6 hvaljeno mašino nekoliko opišem. Ona obstoji pred vsem iz močnega, na ročnem vozičku stoječega ognjišča a. To je iz litega železa. Nad njim je kotel za vodo b, Ki je bakren (iz kufra) in podoben visokemu prstanu; to dimnik C dela, kteri ga ravno v sredi prebada. S tem, da gr6 dimnik skozi kotel, se prihrani — se v6 da — veliko kurjave, kajti čem veče je kurilno površje, tem manj gorkote gre v zgubo. Nad ravno omenjenim kotlom (b), čegar pokrov je močna, bakrena z vitmi pritrjena plošiča, je drugi, mali, odprti kotel d. Ta služi unemu tako rekoč kakor lij; tudi se v njem voda nekoliko segreje, predno se po dušku (ventilu) izpusti v spodnji pravi kotel. Tudi tej napravi namen je, prihraniti si kurjave. Na prvem kotlu se vidijo štiri pipe e: ena, najbolj spodnja na levi strani, služi v izpuščanje vode iz kotla, predno se mašina prepelje, ali predno se spravi, kedar se je pasterovanje končalo; — najbolj Zgornja pipa, tudi na tej strani, pa služi v to, da se vidi, ali je kotel poln ali ne. — Od ostalih dveh pip služi prva, to je zgornja na desni strani, v dopeljavanje vina, ki je namenjeno, da se segreje; spodnja pa v od-peljavanje že zadosti segretega vina v hladilnik g. Vino je namreč v visoko stoječem sodčeku i, ki drži kakih 6 veder, in v kterega se vino ali na rokah znosi ali pa, kar je najbolje, z vinsko pumpo (Ro-tations-Pumpe) skala. Iz tega sodčeka vino teče po cevi Ml skoz hladilnik, v kterem je po kačje zvita, in zgornjo desno pipo v kotel. V kotlu je ta cev parkrat okoli dimnika zavita ff; ona odpeljava zadosti segreto vino po drugi spodnji pipi sopet v hladilnik, kteri je z mrzlo vodo napolnjen. V hladilniku se cev vnovič večkrat zavije, da odtekajoče vino naredi daljo pot, kar ohlajenje vina bistveno pospešuje. Hladilnik je prost, na eno dno postavljen sod, ki drži kakih 30 veder. Da se zv6, kedaj je vino zadosti segreto, to je, kedaj da doseže v kotlu 55 do 60 stopinj R., je pred spodnjo, vino odpeljavajočo pipo umestjen gorkomer, Čegar bunčica v odtekajoče se vino sega. S to Eipo se tudi hitrost te-očega vinavreduje, da ne teče ne prehitro, pa tudi ne prepočasi; kajti v prvem slučaji bi se segrelo premalo, v drugem pa preveč, a ne eno, ne drugo ni pravo. S to mašino se s {>rav majhno kurjavo ahko vsako uro 5 veder pasteruje, na leto pa blizo 18.000 veder. V Ahrweiler-u so ž njo jako zadovoljni; al pri vsem tem bi je jaz našim gospodarjem, ktere bi bila volja si kako tako mašino omisliti — naj že bode v društvu ali ne — ne priporočal, kajti predraga je. Ona stane v Frankfurtu, kjer jih nek tovarničar izdeluje, 600 avstrijskih goldinarjev, med tem, ko se do-bodo v tukajšnji permanentni razstavi vinorejskih in kletarskih potrebščin (Permanente Ausstellung und Com-missionsgesehaft aller im Weinbau und in der Keller-wirthschaft vorkommende Maschinen-Gerathe etc.) ravno tako dobre, samo da so drugačne sisteme, za 300 do 400 gold. — S tem končam te vrstice z odkritosrčno željo, naj \u se pasterovanje, najizvrstnejše sredstvo, vinu stanovitnost podeliti, tudi pri naših slovenskih vino-^fejcih vdomačilo, posebno pa pri onih, ki bivajo v južnih krajih, namreč na Primorskem in v Vipavskem, kajti njihova vina so še jako nestanovitna. Pač malo denarja je to — 400 goldinarjev — za cel6 večo ali pa več manjših srenj, ako se mu velik dobiček, kteri iz dosežene stanovitnosti vina izvira, nasproti postavi? Res, da cel6 majhen, in to še celo, ako se pomisli, da taka mašina služi, Bog ve, za koliko let. Na noge toraj posebno vi Vipavci! Združite se, in če si že za lastni denar take maŠine kupiti ne morete — prav za prav nočete — obrnite se s prošnjo do si. kmetijske družbe, da se ona obrne do c. kr. kmetijskega ministerstva, ktero je na prošnjo Dalmatincem ne le tako mašino oskrbelo, marveč še dosti druzega vinskega orodja, ktero je več tisoč forintov stalo. Ako vam hoče biti pravično, mislim, da vam ne more prošnje odbiti; toraj poskusite; vsaj vas ne stane to dosti truda, še manj pa denarja. 196