dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta t K. Naročnina in inserati blagovolijo naj se poslati upravništvu .•Rodoljuba" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". Za osa plačuje se od štiri-stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. 19. štev. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1903. XIII. leto. Glas iz naroda. Klerikalci so s svojimi, tihotapsko pridobljenimi izjavami nekaterih, po svoji duševni omejenosti znanih klerikalnih županov — ki ne znajo druzega, kakor prikimavati svojim fajmoštrom — skušali vso javnost premotiti, češ, lejte kako „ljudstvo" želi, da se uvede splošna in enaka volilna pravica. Izkazalo se je, da ljudstvo o teh peticijah sploh ničesar ni vedelo, da obč. zastopi sploh nikjer niso govorili, in da so klerikalci uprizorili velik švindel. Kakšno je v resnici narodovo mišljenje, se razvidi iz tega, da so ponehale tiste izjave, ki so jih podpisovali Župani po župnikovem povelju, ne da bi bili prej vprašali obč. zastop. Se klerikalne občine se nečejo oglasiti. Danes smo mi v položaju, priobčiti dokument, ki se tiče deželnozbor-skega vprašanja, dokument, v katerem se zrcali pravo narodovo mišljenje in ki radi tega zasluži občno pozornost. Ta dokument, ki je bil kot peticija poslan na deželni zbor se glasi: Št. 873. Visoki deželni zbor! Občinski zastop krajne občine L o-Š ki p o tok je v današnji seji (dne 29. t. m.), pri kateri je bilo navzočih 22 Članov soglasno sprejel sledečo resolucijo: »Občinski zastop z veseljem pozdravlja, da se je visoki deželni zbor Čez dolgo časa vendar zopet sklical, da se rešijo nujne zadeve na korist našemu ljudstvu. Blagor ljudstva zahteva, da državni in deželni zbor, kolikor mogoče podpirata naše hirajoče kmetijstvo, a ravno tako potrebno je, da se povzdigne naša industrija. Zaradi tega je naša živa in odkritosrčna želja, da se strasti v deželnem zboru pomirijo in da se prične vendar enkrat stvarno in resno delovanje v blagor našemu ljudstvu. Naša občina dobro pozna svoje lokalne potrebe, a se premalo peča z visoko politiko, da bi mogla umeti potrebo obstrukcije, bodisi v državnih ali v deželnih zborih. S trditvijo, da naše ljudstvo zahteva splošno in enako volilno pravico in da se odvzame gospodarstvo občine možem, ki so danes stebri in vzdržujoči elementi občine, se slepi javnost in pači javno mnenje. Ne dvomimo o tem, da pride enkrat do splošne in enake volilne pravice, a za sedaj imamo veliko nuj-nejših potreb. Ljudstvu, posebno najnižjim slojem, je treba izobrazbe, pouka. Zaradi tega rabimo dobrih šol. Pogoj dobrih šol so pa dobri učitelji. — Ako pa hočemo imeti dobre učitelje, ki bodo z vso vnemo delali »a svoj poklic, jih moramo primerno plačati, da bodo zamogli dostojno Živeti. Vsled tega je naša želja, da se vprašanje o ureditvi učiteljskih plač čimpreje reši. Ako hočemo zidati našemu ljudstvu boljše domovje, pričnimo zidati pri tleh, postavimo mu dober temelj in ne delajmo najprvo strehe z volilno reformo. Mi tedaj volilne reforme ne smatramo za nujno in obsojamo obstrukcijo, katera le p r e p r e č u j e i n z a b r a n j u j e v s a k o stvarno delovanje. Vsled tega si usoja zastop kmetske občine Loškipotok, katera ima glavne dohodke iz gozdarstva, vse stranke visokega deželnega zbora nujno prositi, da naj opuste obstrukcijo in delajo za blagor vseh slojev našega ljudstva. Županstvo Loškipotok 27. septembra 1903. Ivan Rus, župan. Ta izjava občinskega odbora je znamenje časa, je resen simptom in svarilen opomin klerikalni stranki. Ko bi vsaka občina povedala svoje mnenje tako možato in razumno, kakor občina Loškipotok, bi se hitro spoznalo miš ljenje naroda v deželi. Boj v parlamentu. Na Dunaju, 27. sept. Samo nekaj dni je trajalo to pot zasedanje poslanske zbornice, a teh malo dni je zadostovalo, da so si nemške stranke nakopale lepo vrsto tehtovitih blamaž in se je pokazalo, da nemška levica še vedno nima merodajne in odločilne besede v parlamentu, da še niso voditelji par lamenta in vsega javnega življenja. Zlasti oproda in priganjač dr. Kor-berja in vodja nemške stranke, dr. pl. Derschatta, je pri tem najhujše zadet, tako da morata »Grazer Tag blatt« in »Grazer Tagespost« nape njati vse sile, da ga opereta. Ni še dolgo tega, kar je dr. Derschatta peljal krmilarja nemških strank pred ministrskega predsednika in slovesno in odločno zahteval, da se mora sklicati državni zbor. In ministrski predsednik je ravno tako slovesno in odločno odgovoril z ne — na veliko jezo nemških strank. Slučaj je potem nanesel, da si je vlada premislila in sklicala državni zbor. A zgodilo se je to po cesarjevem armadnem povelju in brez ozira na zahtevanje dr. Derschatte. Zdaj so Nemci mislili, da je prišla ugodna prilika, polastiti se vodstva parlamenta in Cehe pritisniti ob zid. V ta namen je Derschatta vložil svoj nujni predlog, ki je imel ob enem tudi namen, vladi pomagati do rekrutov. Vlada je bila pripravljena pomoči dr. Derschatti do tega uspeha, zahtevala je pa seveda plačilo, in sicer zahtevala zvišani kontin- gent rekrutov in tisti Nemci, ki se sedaj toliko širokoustijo, so privolili v to vladno zahtevo. Toda Čehi so bili v tem po dr. Plačeku vložili svoj posebni nujni predlog in prisilili Nemce, da so morali Plačekovemu predlogu priznati nujnost pred Derschattovim predlogom. In ne samo to — čehi so našli tudi podpornikov pri drugih strankah in kar nakrat je stal pred Derschatto — obnovljeni »železni obroč«. Nemci so postali kar besni, toliko bolj, ker se je vlada, ki je bila prej Nemce prisilila, da bodo glasovali za zvišani kontingent rekrutov, sedaj udala zahtevi slovanskih strank in se zadovoljila z normalnim številom .rekrutov. To je Nemce spravilo popolnoma iz ravnotežja. Nemci so se bili engaži-rali za zvišani kontingent, vlada pa se je pod pritiskom Čehov zadovoljila z normalnim kontingentom. To je kakor slana padlo na nemška srca, saj tiči v tem silna blamaža za njih navdušenost za zvišani kontigent. Derschatta je sklical voditelje nemških strank in jim predlagal, da naj se vzdrže glasovanja, ko se pojde za nujnost Plačekovega predloga, in in naj pri meritorni razpravi stavijo enak predlog, kakor ga je hotel staviti v imenu slovanskih strank baron Parish. Ta nasvet, kulminujoč v plagijatu, je že sam kazal, da se čutijo Nemci poražene, najlepše pa je, da je Dersohatta pri Nemcih s tem nasvetom — pogorel. Nujnost Plačekovega predloga je bila sprejeta. Za sprejem je bila sicer potrebna dvotretjinska večina, a s Čehi so razen Slovanov glasovali tudi Italijani in nemški kršč. socia jalci, ki so s tem zadali obnovljeni zvezi nemških strank hud udarec. Čehi so odnehali le v toliko, da se predlog glede dovolitve normalnega kontingenta stavi pri Derschatto vem predlogu in ne pri Plačekovem. Kakor je poročala »Tagespost«, so nem ške stranke zahtevale, da mora ta predlog staviti kak Nemec, a so tudi s tem pogorele. Predlog je stavil grof Dzieduszvoki. Štiri dni je trajal ta parlamen tarni boj in njegov izid je, da so Nemci blamirani do kosti, KOrber pa je poražen. Korber je mislil mo bilizirati parlament proti Madjarom — saj ga je le zato sklical — in mislil s pomočjo Nemcev doseči zvišani kontingent rekrutov ter si s tem utrditi svoje stališče — a moral se je zadovoljiti z normalnim kon tingentom, moral je vzeti ta kontingent iz čeških rok in pokazalo se je, da so šli vojaki-tretjeletniki na dopust le, ker so to Čehi pripustili, da je prišla stvar na razpravo. Izkazalo se je, četudi le ad hoc, da okrog Derschatte zbrani Nemci nimajo v rokah vodstva parlamenta, nego da ga ima v rokah desnica. Za štiridnevno zasedanje parlamenta je to zadosti blamaž in porazov za Nemce in za Korberja. Kako je na Bolgarskem? (Pismo iz Sofije.) Po celi kneževini vlada sedaj mir, toda ta mir se nam zdi kakor brezvetrije neposredno pred nevihto. Navidezno so se pač duhovi pomirili, a pod pepelom Še tli nepoga-šena iskra nezadovoljnosti in nejevolje in morda oni čas ni več daleč, da bo z elementarno silo buknila na dan in zrasla v vse uničujoči plamen. Ne da se tajiti, da je bolgarski narod silno nezadovoljen s politiko vlade in s političnimi odnošaji vobče. Naš narod ne ume upoštevati in uva-ževati diplomatičnih ozirov, s katerimi mora vlada računati v svoji zunanji politiki, sosebno napram Turčiji. Narod vidi, kako silno trpe rodni bratje onkraj mej v Macedoniji pod turškim nasilstvom, kako junaško se bore podjarmljeni sinovi bolgarski za zlato svobodo in za prostost svoje domovine, čuje se dan na dan o gro-zovitostih in nečlovečnostih, katere uganjajo brez kazni ljuti Turčini pred licem cele, na svojo humaniteto toli ponosne Evrope z ubogo jim na milost in nemilost izročeno rajo, kaj čuda, ako potem narod stiska pesti in škriplje z zobmi, da se mu ne dovoli krvnemu bratu pohiteti na pomoč v njegovi neenaki borbi proti mogočnemu zatiralcu?! Ni dvoma in ako smo odkritosrčni, moramo priznati, da je ves bolgarski narod vnet za vojsko in da bi Bolgari raje danes, nego jutri prekoračili meje in se zagnali v Turčina. Očito je, da v celi kneževini vlada silno bojno razpoloženje; povsodi že prepeva narod z zanosom in navdušenjem stare bojne pesmi izza časa osvobojenja in refren narodne himne »Napred Blgari!« buči po celi Bolgarski, kakor grom pred bližajočo se nevihto. Ali bo mogla vlada še nadalje brzdati to silno bojno razpoloženje bolgarskega naroda, to je veliko vprašanje, na katerega se ne da zlahka odgovoriti. Za sedaj se je vladi še posrečilo, pomiriti razburjene duhove — vsaj deloma. Ali pa ji bode mogoče to doseči tudi v bodoče, kdo ve? U važe vati je, da sedanja vlada Petro v-Petkov ne uživa med ljudstvom prav nikakih simpatij in da. nima med narodom prav nikake zaslombe. Bolgarski narod v svoji celoti je Rusiji prijazen, saj ga ž njo vežejo ne samo vezi krvnega sorodstva in iste vere, ampak tudi čut hvaležnosti za osvo-bojenje. Sedanja vlada pa z narodom ne deli teh Čustev, saj je skoro izključno sestavljena iz samih Stambu-lovcev, — teh zakletih sovražnikov Rusije. Ve se pa tudi, kako je prišla ta vlada na krmilo; pri tem ni bila odločilna narodova volja, ampak samo volja kneza Ferdinanda. In narod je odkrito pokazal, da mrzi tako po knezu mu usiljeno vlado, po vsem Bolgarskem je jelo opasno vreti, da se celo knez Ferdinand ni več čutil varnega in jo je popihal v inozemstvo. Dasi se taji, vendar je nepobitna istina, da je knez Ferdinand bežal pred nejevoljo naroda bolgarskega, katera se je obračala naravnost proti njegovi osebi; šele ko se je prvo razbur jenje poleglo — in to je trajalo precej časa — si je knez zopet upal nazaj v deželo. Da so se pa razburjeni duhovi pomirili, je največja zasluga vlade same in Ferdinand ji sme biti zato hvaležen. Vlada Petrov-Petkov je dobro poznala položaj in je vedela, da nima narodove mase za sabo; upoštevajoč to se je skrbno ogibala vsake strankarske politike in na ta način povzročila, da je polagoma izčesnilo prvotno nezaupanje in izginila deloma ona razburjenost, ki se je polastila naroda ob nastopu nove vlade, o kateri se je mislilo, da bo upeljala novo strahovlado iz ere Stambulova žalostnega spomina. Ta strah se ni opravičil, zato se je kne ževina malo po malem zopet upokojila in knez Ferdinand se je smel zopet povrniti. S tem pa seveda ni rečeno, da je bolgarski narod sedaj zadovoljen z vlado! Baš radi tega, ker nima v narodu nobenega zaupa nja in nobene opore, bode vladi zelo težavno še nadalje brzdati bojevite duhove. Razpoloženje za vojsko je silno in rase od dne do dne . . . Kdo ve, če bode mogoče, se trajno ustavljati ljudski volji?! »Vojna s Turčijo, na pomoč svojim bratom«, to je sedaj geslo, ki se gromovito razlega po celi Bolgarski! Cankovova opozici jonalna stranka, ki ima takorekoč ves narod za sabo, se je sicer sedaj na svojem shodu še izjavila proti vojski, toda kdo je porok, da ne bode spremenila svojega stališča in se uklo nila ljudski volji? Sicer je res, da Bolgarska v slučajni vojni lahko mnogo, ali vse zaigra. S tem pa računajo diplomati in trezni politiki, narod v celoti pa ne! Ta ne pozna državne rezone, ampak se da voditi hipnim občutkom in trenotnemu na vdušenju. Zato se tudi lahko prigodi, da bo Bolgarska pod neodoljivo silo ljudske volje primorana zgrabiti za orožje. Tega si sicer ne želimo, ker vemo, da lahko Bolgarska s tem korakom zastavi in zaigra celo svojo bodočnost. Ako bi pa le žreb odločil za vojno, bodemo pa Bolgari napeli vse sile, da izvojujemo slavno zmago pravični stvari in osvodimo svoje trpeče brate! Sofija, 11. (24) sept. 1903. Dr. St ov. Ruski car v Avstriji. Včeraj je imel Dunaj ruski značaj. Cesar in nadvojvode so nosili ruske uniforme, vojaške godbe so igrale rusko himno, a ljudstvo, katerega se je nenavadno veliko zbralo na tribunah in za špaltrji, je prirejalo ruskemu carju viharne ovacije. To je bilo čisto drugačno gibanje kot pri prihodu nemškega cesarja. Pri slavnostnem obedu je napil cesar Franc Jožef I. ruskemu carju sledeče: »Posebno prijetno mi je, izreči Vašemu Veličanstvu svoje veselje, ki ga občutim danes, ko Vam izrečem »dobro došli«. Ker se je Ve še Veličanstvo odzvalo mojemu vabilu na lov na Štajersko, dali ste mi nov dokaz Vašega prijateljstva, ki ga visoko cenim, in ki nahaja v meni ravno tako živahen, kot odkritosrčen odmev. Prisrčnost, ki izvira iz tega za naše razmerje, je vplivala že opetovano dobrotvorno na politične razmere naših držav, in laska mi upanje, da bo popolno so glasje v nazorih in prevdar ki h, ki obstoji med nama glede obžalovanja vrednih dogodkov na balkanskem polotoku, znova prispevalo k uspehom akcije, ki jo izvajamo spora zumno tam doli v interesu evropskega miru. S temi čustvi prešinjen, pijem na zdravje svojega ljubega prijatelja Nj. Veličanstva carja Nikolaja.« Car Nikolaj je odgovoril: »Besede, s katerimi me je Vaše Veličanstvo sprejelo, me živahno dirnejo in zahvaljujem se iz ceh ga srca. S posebnim veseljem sam sprejel prijazno povabilo Vašega Veličanstva in srečen sem, da Vam morem osebno ponoviti izraz čutil, ki me preštnjajo. Naše srčno spora-zumljenje in popolna harmonija, ki izvira iz tega za ak cijo naših vlad, je, kakor je reklo Vaše Veličanstvo, dragocen pogoj za uspeh velikega pomirjevalnega dela, ki smo se ga 1 ot ili v s k u p n e m soglasju. Humanitarni namen, ki ga zasledujemo, izključuje vsako strankarstvo in se mora doseči s trdnimi in vztrajnimi sredstvi, ki so sposobna za resnični in trajni mir. Naša prizadevanja bodo prispevala, tako upam, k utrditvi splošnega miru.« Pijem na zdravje svojega ljubega in spo štovanoga prijatelja, Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa.« Obe napitnioi sta bili francoski. Cela Evropa je nestrpno pričakovala, kako se bodeta izjavila vladarja, v kojih rokah je usoda Balkana. Sedaj ve Turška kakor Bolgarska, kaj smeta in kaj ne smeta. Vedo pa tudi obupani macedonski ustaši, da jim ni od nikoder pomoči. Domače in razne novice. — „Ljudstvo govori". Tudi občina Prem ni ničesar sklenila glede volilne reforme, če je bila vložena kaka pet cija, jo je kvečjemu podpisal župan, a brez vednosti občinskega odbora in sploh brez vednosti občine zgolj na prigo vor g. nunca. — Ravnopravnost pri sodišču* Pred nekaj Časom se je odvetniška zbornica tržaška pritožila na pravosodno ministrstvo, da se pri deželnem sodišču v Trstu vrše ob ravnave v slovenskem jeziku, da so obtožnice pisane slovenski in da zastopniki drž. pravdništva slovenski ple-dirajo, vsled česar italijanskim advoka tom ni mogoče intervenirati pri teh obravnavah. Ministrstvo je zbornici odpisalo, da mora res težko biti za advokata, ki ne zna slovenski, inter venirati pri slovenskih obravnavah, sicer pa naj se take obravnave prepuste slovenskim advokatom. Smisel ministrskega odgovora je, da se sedanja praksa ne opusti. — Konsum v Laškem trgu je šel tudi rakom žvižgat in žabam pet. Aktiva — ki pa so debelo računana — znašajo 4 0.00 0 gld., pasiva pa 55.000 gld. tako da je torej 15.000 gld. priman kl jaja, ki ga bodo — žal — morali plačati zapeljani in ogoljufani kmetje, namesto da bi jih plačal kaplan Gorišek v Celju. — Čudno postopanje finančne oblasti v Gorici. Gosp. Andrej Gabršček je vložil nedavno tega pri finančnem ravnateljstvu v Trstu obširno pritožbo proti nekemu carinskemu uradniku, Walterju pri Ro biču, katero sta tudi v celem obsegu priobčila »Soča« in »Primorec«. Finančna direkcija je pritožbo takoj odstopila finančnemu nadzorstvu v Gorico, da stvar temeljito preišče. Kakor je znano, je tukaj kot nadzornik nameščen brat dr. Šusteršiča, znani nemškutar dr. Schuster-schitsch, ki je uprav v tej zadevi pokazal, odkar je prišel v Gorico, prvič svoje kopito. Dasi že leži pritožba več nego mesec dni pri nadzorstvu, vendar še g. Schusterschitsoh ni smatral kot potrebno, da bi uvel proti obtoženemu uradniku Walterju preiskavo, dasi je ravnateljstvo to ukazalo, pač pa je ugodil VValterjevi prošnji, naj se gosp. Gabrščeka toži, ker je baje Walterja v svoji pritožbi razžalil s tem, da mu je rekel, da ni za službo sposoben. Ali ni to Čudno? Pred no se je uvedla preiskava proti obtoženemu uradniku, predno so se v pritožbi navedena fakta preiskala na njih resničnost in utemeljenost, se preganja gosp. Gabršček s tožbo radi razžaljenja Časti, ne da bi se poskusilo ovreči njegove trditve. To je pač komodno stališče, a bije zdravemu razumu naravnost v obraz! In vi, g. Sohusterschitsoh, hočete biti juridično izobražen mož, pa se tako strašno blamirate! Sicer smo pa prepričani, da se g. Gabršček te tožbe ni malo ne boji in bo znal tudi pri sodišču pošteno posvetiti tako g. Walterju, kakor njegovemu zaščitniku g. Sohusterschitsohu! — »Kamniški dom". Piše se nam: V nedeljo, dne 4. t. m. bo v Kamniku velik dirindaj. „Blagoslovil" se bo, po „Slovencevem" poročevalcu, „monumentalno" zgrajeni »Katoliški dom", katerega je naš, z graditeljsko strastjo obteženi g. dekan, sam krst vedi s kako pravico, krstil za „Kam-niški dom". Provizoričen blagoslov mu bo dal sam Bonaventura, skozi okno bo govoril sam Šuklje, kumovala pa bo sama „tehantovka", ki bo v ta namen ta dan hlače nosila. Mi že komaj čakamo nedelje. Po odhodu tujcev vendar le enkrat mala zabava. Okoli-čanskih katoličanov se bo, kakor čujemo, kar trlo. Podgorje bo prispelo z vsem, „kar leze in gre*. Do boja, upamo, ne bo prišlo, tuhinjskemu župniku pač ni bilo treba na to eventuel-nost opozarjati svojih ovčic, ki pravijo da se nočejo iti v Kamnik tepst. Kakor rečeno, nam bo nebeška naslada, ogledati si to komedijo, uprizorjeno s sodelovanjem tukajšnjih in okoličanskih butcev. Čujemo, da bo tudi kamniško gasilno društvo korporativno zastopano. Njega načelnik bržkone že naprej voha kak požar, ker drugače si te udeležbe ne moremo tolmačiti. No, previdnost je povsod dobra, slame bo dovolj. Sicer pa vsem udeležencem dober tek. Ljubljančane pa vljudno vabimo, naj si v nedeljo pridejo pogledat to komedijo, se izplača. — Poglejte, kakšni so Nemci! Vsakomur še bode v dobrem spominu, kako so pred nedavnim časom nemški listi, zlasti štajerski z ozi-rom na slučaj Bratuša in neke druge kriminalne obravnave zasramovali Slovence na najnečuvenejši in najpodlejši način. Mi smo že takrat konstatirali, da je znak velike surovosti in brezmejne nesramnosti, ako se iz posameznih slučajev sklepa na značaj celega naroda. Nemški listi so pa z veliko slastjo to prakticirali. Ker je sodišče v Mariboru obsodilo nekaj roparskih morilcev, so ves slovenski narod imeno-novali — „ zalego morilcev in telova-jev". Kaj ne prav olikano in na višku kulture stoječega Nemca prav dostojno postopanje to! ? Ako bi hoteli biti hudobni, bi tem] našim zasmehovalcem prav lahko vračali ta blatenja slovenskega imena s stoterimi obresti. Gradiva v to bi vsaj imeli v izobilju! Prelistati bi bilo treba samo nekaj kazenskih aktov v Gradcu in v Ljubnem in takoj bi imeli verno sliko nemške proslavljene ljudske duše, nemškega značaja in nemške kulture. Mi sicer ne maramo po posameznikih soditi celega naroda, kakor to store Nemci nasproti nam, vendar pa se nam zdi umestno naglašati, da nadkriljuje naše slovensko ljudstvo glede na kulturo in moralo pač visoko nemški priprosti narod Kriminalna statistika tu govori! Koliko zločinov proti naravi in proti nravnosti pa se zgodi med Slovenci ? Minimalno! Poglejmo sedaj samo okoliš okrožnega sodišča v Ljubnem! Pri zadnjem po-rotniškem zasedanja je bilo nič manj nego dvanajst oseb obsojenih radi hudodelstva proti nravnosti. Prihodnje porotno obravnave dne 12. t. m. se tudi prične s takim slučajem, kateremu še slede trije enaki. Sploh pa je bila zadnja dva meseca cela vrsta obravnav, v katerih se je razpravljalo samo o hudodelstvih posilstva in oskrumbe, o sodomi tskem zločinu. Navedli bodemo samo nekaj konkretnih slučajev! Janez Leng in Matija Waldhiitter sta bila obsojena radi hudodelstva proti naravi, Marko Hasser radi oskrumbe, Ivali Scheikl radi oskrumbe rodne s v o je 121etne hčerke, Tomaž Kulle radi zločina proti naravi i. t. d. Navedli bi še lahko celo vrsto takih „lepih" slučajev, toda bodi dovolj! Po vzgledu nemških listov bi tudi mi lahko vse generalizirali in na podlagi teh podatkov rekli:poglej slovenski narod, takšne bestijeso ti Nemci! Toda mi tega ne storimo, ker vemo da za grdobije posameznikov ne more biti odgovoren — celi -narod! Tako mi proti Nemcem, ker smo — barbari; Nemcem se seve ni treba ozirati napram nam na meje dostojnosti, no, ker so nositelji — kulture! — Kdo je župan v Celju? Tako se radovedno zadnje dni sprašujejo Celjani. Ali je še lepi Julče, ali je morda debeli Tomaž, ali morda celo velika »kapaciteta« dr. Negri? Sioer se še ni slišalo, da bi bil Ra-ttužev Julče položil svojo čast, s vendar so Celjani v hudem dvomu, kdo da je pravzaprav župan. Povod vseh dvomov pa je ta-le mična do-godbica: Nedavno tega je bil neki delavec, ker je malo delal, a mnogo pil, izgnan na magistratovo povelje iz Celja. Pred kratkim pa je zapazilo tega izgnanca oko postave v osebi celjskega redarja na delu pri zgradbi nemškega parnega mlina v Celju. Roka pravice ga je seveda z železno pestjo takoj zgrabila in hajdi ž njim v luknjo. »Izgnanec« je moral seve pred kazenskega sodnika in moral bi biti obsojen, ker se je, dasi je bil izgnan, vendarle vrnil v Celje. Toda dr. Negri je strmečemu sodniku povedal, da delavec pravzaprav ni bil iz Celja izgnan, ker je izgon odredil samovlastno g. Furstbauer, ne da bi bil zato vprašal župana, katerega takrat slučajno ni bilo doma. Občin-ski svetnik dr. Negri je vedel za ta izgon in je navzlic temu najel dotičnoga delavca pri mlinski zgradbi ter mu še zagotovil, da naj brez skrbi pride nazaj v Celje, bode že on vse uredil, da ne bode kaznovan. Delavec je res prišel, a v istem hipu ga je že tudi zgrabila nevsmiljena pest pravice, da mu še celo oblastni dr. Negri ni mogel pomagati. Šele pred sodnikom mu je priskočil na pomoč in razkril — idilične razmere pri celjskem magistratu. Celjski mestni očetje, povejte vendar svojim radovednim someščanom, kdo vam sedaj pravzaprav županuje, ali lepi železni Julče, ali očka Tomek, ali »nada vseh nad« »črni« Evgenček? — In meščani imajo pravico izvedeti ime pravega svojega župana, torej z imenom na dan! — V Vavti vasi pri Novem mestu se bode razširila dosedanja enorazredna ljudska šola v dvorazred-nico. Komisijonalna obravnava v tej zadevi je določena na dne 10. vinotoka t. 1. — Semenj v Selcih. Ker bo 4 oktobra nedelja, zato bode letni semenj za živino v Selcih v soboto 3, oktobra. Opozarjajo se zlasti trgovci s prašiči na ta semenj, kajti za prašiče bo zadosti^kupcev. — Čarovništvo v 20. stoletju v šentviški fari na Dolenjskem 3 Posestnik Josip Zupančič iz Malih Pec boleha že dlje časa na epilepsiji. Bil je baje že pri več zdravnikih, koji mu pa ne morejo nič pomagati. Mož je pa zelo podvržen praznoverstvu in veruje v čarovnike. Ker mu zdravniki niso mogli pomagati, je poslal posestnika Antona Zupančiča z Lnčarjevega kala po čarodejnika v Veznice pri Vačah na Dolenjskem, da bi mu čarodejnik z njegovim umnim ča-rodejstvora bolezen olajšal. Dne 8. avgusta t. 1. se v resnici pripelje čarodejnik s posredovalcem Zupančičem z dokaj lepo ekvipažo v Male Pece k bolniku. V sobo prišedši ogleda čarodejnik Gothard Tom svojega pacijenta od nog do glave. Bolnik se je od samega strahu pred njim tresel po vsem životu kakor šiba na vodi, ter spoštljivo obračal oči proti „zdravniku". Zupančič se je moral postaviti v sredi sobe, čarodejnik je vzel dve baje blagoslovljeni sveči z žepa, dal eno bolniku v desno roko, drugo si pridržal sam in obe sveči užgal. Potem je šel čarodejnik na vse Štiri kote sobe, ter pri vsakem kotu molil neke nerazumljive „evangelije" in molitve iz svoje Čarodejne knjižice. Pacijent je moral vedno v sredi sobe stati ter se obračati proti hrbtu čarodejnika. Ko so bili ti „evangeliji" končani, je šel čarodejnik k pacijentu ter zmolil z razprostrtimi rokami nad glavo bolnika neke nerazumljive molitve. Kot zdravilo mu je izročil 3 rudeče praške — prah navadne opeke. Te praške je moral pa-tijent tri dni, vsak dan en prašek v litru vina zavžiti, kar je tudi storil. Povrhu tega je čarodejnik povezal bolniku „čarodejno moč" zavito v neki mali cunji okoli vratu z opombo, da mora isto „moč" toliko Časa na prsih visečo nositi, dokler popolnoma ne ozdravi!! Konečno mu je še zapovedal, da ne sme tri dni po njegovem odhodu od nikake osebe nič vzeti, kakor tudi on ne sme nikomur nič dati, ter mu zagotovil, da, ako slu- čajno med temi tremi dnevi kdo k njemu pride — mogoče tudi duhovnik — da naj istega smatra, da mu je dotičnik iz zlobnosti njegovo bolezen naredil, to je zacopral. Slučaj je pa nanesel, da je.takoj drugi dan po odhodu čarodejnika sosed Rudan potreboval nekaj denarja, kojega je šel k bolniku na posodo iskat. Kmalu na to se je raznesla novica, da je sosed Rudan Zupančiču bolezen zacopral, ter da Zupančič nikdar več ne okreva, ker je od čarodejnika mu dano obljubo prelomil. Vsled tega je med Zupančičevo in Rudauovo rodbino nastalo veliko sovraštvo. Po končani čarodejnikovi ceremoniji je bilo seveda obilo pijače in jedi. Ta dan se je pri Zupančiču cvrlo in peklo ter pilo kakor na kaki svatbi, ali kaki drugi domači slavnosti. — A treba je bilo še honorar plačati. Čarodejnik je tudi naredil prav kosmat račun, kajti zaračunal je za svoje umno čaro-dejstvo 40, za ekvipažo 14 in za posredovalca 20 K, skupaj 74 K, kar je pacijent tudi pri vsi svoji veliki sko-posti dobrovoljno plačal, nadejaje se boljšega zdravja. Toda Zupančič je ostal istega zdravja kakor je bil, ako-ravno je nosil isto „moč" okoli tri tedne na prsih. Na isti način in isti dan je čarodejnik zdravil tudi pri sosedu Rudanu v hlevu kravo, ker ji je mleka manjkalo, za kar je tudi 5 K prejel. Kakor po navadi je tudi tej slepariji vrl orožnik iz Zatičine prišel na sled ter čarodejnika naznanil sodniji. Gospodje Kristusovi namestniki v Št. Vidu! Podali smo vam v predstojećem kulturno sliko iz vaše fare, sliko, ki tako živo kaže, na kako nizki stopinji je naše „dobro ljudstvo". Ali bi ne bilo pametneje, ko bi na leci pustili pri miru „Slov. Narod" in splošno volilno pravico in se raje posvetili prosvitljevanju naroda? Čemu naj bo splošna in enaka volilna pravica ljudem, ki so še tako udani najbolj bedastemu praznoverstvu. Kako naj pojmijo taki ljudje važna politična, gospodarska in socijalna vprašanja, ko jih ima še vsak navadni slepar s svojimi „coprnijami" za norca. St. Vid spada med najstarejše fare na Kranjskem. Toliko stoletij so že tu duhovniki, ki pravijo, da delajo za omiko naroda in vendar je ljudstvo še danes skrajno praznoverno in udano vsakovrstnim vražam. Verujte, to je sramotno za vas duhovnike. — Požar v rudniku. V Skalah pri Velenju gori že tretji dan v premogovniku pl. Lappa. Delavci so se pravočasno rešili. Vsi dosedanji poskusi, požar udušiti, so bili zaman. Z rudnikom je tudi v zvezi tovarna za brikete. — Tatvina v parobrodni družbi v Poreču. Neznani tatovi so vdrli v Poreču v prostore paro-brodne družbe »Istria Trieste« ter ukradli iz denarnega predalčka 2700 kron v zlatu in bankovcih. Sumi se, da so tatvino izvršili ljudje, ki so natančno poznali prostore in dobro vedeli, da je baš istega dne bilo v blagajni mnogo denarja. — Obesil se j« v Tirni 24. t. m. užitkar Anton Žibert pod kozolcem svojega sina Ivana. Samomor je izvršil najbrže v pijanosti, de loma pa tudi radi slabih rodbinskih razmer. — Ropar. V gozdu pod Sv. Jožefom v Celju se je izvršil nedavno predrzen rop pri belem dnevu. Par dni pozneje je neznan človek z dolgim nožem v roki zastavil pot v Lokrovcu nekemu Orašu. Vrgel ga je na tla ter mu preiskal žepe. Orožniki bo roparja zasledili. Isti je brezposelni Plesnik. — Smrt na stopnicah. V Kranjski gori se je 23. t. m. ubil tesar Josip Turšič. Zvečer tega dne je prišel h krojaču Alojziju Klofutarju radi nekega računa. Ko sta moža stvar uredila, je bilo že pozno, da je moral Turšič pri Klofutarju prenočiti. Turšič je stopil, predno je šel spat, še nekoliko na cesto. Ko pa je potem hotel iti k počitku v odkazano mu ležišče v podstrešju, je v veži zgrešil v temi v podstrešje vodeče stopnice in je pal preko šest kamnitih stopnic v klet. Pri tem padcu se je tako hudo poškodoval, da je drugega dne umrl. Turšič je bil oženjen, oče več nedoraslih otrok in v Cerknico pristojen. — Požar. Dne 28. t. m. ob 1. uri popoldne je nastal v Martinji vasi pri Mokronogu velik požar, ki je uničil trem gospodarjem skoraj vsa poslopja s krmo žitom in vsem, kar je bilo /Spravljenega. Škode je za več tisoč kron. Požarni brambi iz Mokronoga in iz Št. Ruperta sta prihiteli na pomoč ter rešili sosedna poslopja. Požarna bramba iz Št. Ruperta, ki je vzlic daljavi bila kaj hitro na pogorišču, ter pod vodstvom vrlega načelnika gospoda Frokliha takoj stopila v težavno delo, zasluži polno pohvalo in podporo. Govori se, da je zažgala zlobna roka. — Rodbinski umori. V Gr-garu pri Gorici je 291etni kmet V o ličina ubil s sekiro svojo ženo, s katero je bil poročen šele tri mesece. Morilec pravi, da ni mogel več poslušati ženinega pritoževanja o jrevnem življenju. — Blizu Buzeta je bil 521etni Barbari o zavratno obstreljen od svojega zeta. Morilec je zbežal. — V Poreču je kmet T a u c a s polenom smrtno pobil svojega tasta. — Požar. Alojziju Osredkarju v Velikem Mengešu je 26 t. m. pogorel živinski hlev in vsa druga go spodarska poslopja s krmo vred. Po požaru povzročena škoda se ceni na 4000 do 5000 K. Osredkar je bil zavarovan za 4000 K. Kako je ogenj nastal, se ne ve. * Spor v rodbini Pejače-vić. Lansko leto je poslal grof Ga-briel Pejačević tajniku svojega nečaka sedanjega bana grofa Teodora Pejače-vića pismo, v katerem pravi, da je ban dobro nagradil onega, ki je njemu — grofu Gabrielu — ukradel iz kasete pismeno pogodbo o dosmrtni renti, ker bo sedaj lahko s kakim izgovorom ustavil nadaljno izplačevanje. V pismu je imenoval postopanje svojega nečaka Teodora nečloveško in čez vse mere infamno. Pred 21. leti izročil je namreč grof Gabriel svojemu bratu Ladislavu, očetu sedanjega bana hrvatskega, neke vrednostne predmete, a Ladislav se je zavezal, da mu bode on oz. njegovi potomci plačevali do smrti rento v znesku 2880 kron. Pred dvema letoma pa je izgubil grof Gabriel dotično pismeno pogodbo. Ker je menil, da mu jo je kdo izmaknil, prijavil je vso stvar policiji. Na čuden način je pa izginil tudi duplikat omenjene listine iz arhiva rodbine Pejačević. Grof Teodor Peja čević je nato izjavil, da bo likvidiral rento, kakor hitro se mu donese dotično pismeno pogodbo, ker se v isti, kolikor on v6, ne gre za rento, ampak samo za milostno plačo. Grofa Gabri-ela, katerega je njegov nečak tožil radi razžaljenja časti, je obsodilo okrajno sodišče na 100 kron globe; to kazen mu je pa prizivno sodišče znižalo na 10 kron. Zastopnik grofa Teodora je tožil grofa Gabriela zato samo zaradi razžaljenja časti, ker je slednji izjavil, da ni mislil grofa Teodora spraviti v zvezo s tatvino. * Pasja razstava je bila preteČeno soboto in nedeljo na Dunaju. Zanimanje za razstavo je bilo veliko, posebno v onih krogih, ki imajo dovolj denarja, pa še več prostega časa. Prijavljenih je bilo 720 psov iz naše monarhije, Nemčije, Švice in Italije. Na tej „mednarodni" razstavi so bili psi vseh pasem od bernhardincev do tistih majčkinih psičkov, ki „krasijo" naročja mestnih dam. * Krvava ljubezenska drama. Sin bogatega posestnika v Kecskemetu, Josip Katona, je imel že dlje časa ljubavno razmerje z ubogo kmetsko deklico Rozalijo Fecske in jo mislil tudi v zakon vzeti. Njegova mati pa <> tem ni hotela kratkomalo nič vedeti, dasi jo je sin vedno in vedno prosil dovoljenja. V četrtek je sin sto- pil zopet pred mater in jo prosil, toda brez vspeha. Na to se je podal k ljubici in jo jc skušal pregovoriti, da bi se skupno umorila. Ker pa Rozika ni bila nič kaj pri volji odpotovati tako naglo na oni svet, se je mladenič navidezno pomiril in povabil ljubljenko v hotel Borzos, češ, da bodeta tam vsaj ta večer preživela v veselju in zadovolj-nosti. Tam sta nato pila do polu 7. ure zjutraj. Ko je pa mladenič opazil, da ni nobenega gosta več v gostilni, zgrabil je samokres in vstrelil večkrat zaporedoma na poleg sedečo deklico, ki je na mestu izdihnila. Nato je streljal še na samega ■ sebe, ne da bi se znatno poškodoval. Ko je videl ljubico mrtvo na tleh, zbežal jc z gostilne na protestansko pokopališče ter se tam vstrelil na grobu svojega očeta. Tretjič ločen od žene. »Sloveči« borilec Kid Mac Coy se je dal ločiti oblastveno od svoje tretje žene. Sicer se je tretja ločitev že v Ameriki poprej prigodila, a Kid Mac Coy se je tretjič ločil od ene in iste žene, potem ko se je trikrat ž njo poročil. Tretjič se loči, ker mu je sin nekega bogatega bankirja ženo zapeljal. Od zapeljivca zahteva 100.000 dolarjev odškodnine, in ako dobi to svoto, poroči se najbrže četrtič s svojo ženo. ' Kraljeva hruška. Francoski kralj Louis Filip je imel zelo dolgo glavo, ki se je navzgor zoževala, da je bila podobna hruški. Neki dan je hodil kralj po Parizu ter zagledal malega paglavca, kako je risal naslikani hruški na neki reklami na zidu oči, nos in usta, da bi bila podobna Človeški glavi. Kralj je takoj pogodil, koga hoče deček fotografovati, a ker se dečku dolgo ni hotela posrečiti namera, dovršil je sam sliko na zidu ter podaril dečku dolar, rekoč: »Tukaj imaš tudi vpodobljeno hruško.« * Obleka device Orleanske. Sedaj, ko bo francoska junakinja Jeanne d' Are imenovana svetnicam, je važno vedeti za francoske slikarje in podobarje, kako je bila devica oblečena v vojni. V arhivu v Orleansu se je našel spis, ki reši to vprašanje. Ko je d' Are 1. 1429 prišla v Orleans, je dobila stanovanje pri vojvodi. Vojvoda ji je pri tej priliki tudi dal izročiti novo obleko iz karmozinsko rudečega bruseljskega sukna. V mestnih računih je o tem zabeleženo: obleka je bila karmoz rudeča, ogrtač »zamazano zelen«, obrobi pa iz bele svile. &a napravo grba v novo obleko se ji je izročilo še posebej dva vatla dragih trakov. Skupna cena je znašala 13 skudov, za delo le 1 skudi. Sedaj vedo vsi, ki hočejo predstaviti verno sliko nove svetnice, kako jo je obleči. * Dober želodec. Profesorja dr. Vigouroux in Charpentier £sta predstavila medicinsko iiziološkemu društvu nekega umobolnoga moža, ki se je bil navadil kamenčke požirati. Sčasoma je pojedel toliko kamenčkov, da so mu morali želodec operirati. V želodcu so dobili 266 kremenskih kamenčkov, ki so tehtali nad pol kile. * Čudna zadnja želja. V francoskem mestecu Raincv je umrl bogati bankir Morel ter zapustil občini precejšno svoto pod pogojem, da se bo njegovo truplo pred pogrebom tri ure vozilo z godbo po mestu. In kaj se vse nc stori za denar. Tudi občinski svetniki v Raincvju so se udali ter vozili mrtveca tri ure po ozkih mestnih ulicah v veliko veselje vesele mladine. * Ponesrečena ekspedicija na Ararat. Na historično goro Ararat je napravila nedavr^&jjneka ruska družba znanstveno ekspedicijo pod vodstvom inženirja V a n g n 1 o v a. Zaradi izvanredne zime seje cela ekspedicija ponesrečila. Mnogim člariokn so zmrznile roke, noge, pa tudi lica.'Samo botaničar Grinevecki je prišel na vrh gore. Vendar je ekspedicija prinesla seboj zanimive zgodovinske predmete. * Amerikanske novice* — Poskusen umor in samomor. Slovenec Kozjan, 48 let star, doma iz Metlike, je v Puebli Golo streljal na svojo ženo, katera je grdo z njim ravnala in baje imela raz merje z nekim drugim. Ker pa nesrečnik svoje žene, ki je bila znana daleč na okoli kot huda tercijalka, ni zadel, prerezal si je sam vrat in kmalu nato izdihnil. — Za razstavo v S t. Louisu je obljubilo 35 držav udeležbo. Inozemske vlade so dovolile 6190.000 dolarjev za razstavo. — Strašna nevihta. V južni Floridi je razsajal grozen vihar, kakršnega ne pomni zgodo vina. V bližini obrežja se je potopilo več ladij; orkan je potrgal vse brzojavne žice. Mesto Tampa je v popolni temi. — Mesto Bleoming-ton je vihar skoro popolnoma razdejal. — Sneg i n d e ž sta na severu Minnesote provzročila več milijonov škode. Nad 50% požetega žita je pod snegom in vodo. Železniška zveza je na več krajih pretrgana; nekateri vlaki so obtičali v snegu. * Največja kuhinja na svetu« Velika pariška trgovska hiša, „Au bon marčne" se lahko pohvali, da ima največjo kuhinjo na svetu. Ta trgovska hiša oskrbuje vse svoje uluž-bence s hrano, zato potrebuje silno veliko kuhinjske posode. Pomisliti moramo, da je v tej hiši 4000 uslužbencev, za katere se mora trikrat na dan kuhati in jim hitro postrcči. Najmanjši lonec v tej kuhinji drži 75 litrov, največji pa 375 litrov. Vsako jutro se kuha 750 litrov kave, če se pa za zajutrek napravi jajeja jed, porabi se 7800 ja-jec. V kuhinji je 60 kuharjev in 100 pomočnikov. * Čudna operacija. Profesor dr. Budinger na Dunaju bo operiral te dni v tamošnji bolnici nekega 501et-nega trgovca iz ogrskega Hradiša. Trgovec je bil že pred dvajsetimi leti obstreljen. Krogla mu je ostala v životu in ves ta čas ni čutil nikakih bolečin. Zadnje dni ga je pa začelo po celem telesu boleti, posebno pa na onem mestu, kjer je tičala krogla. Podal se je takoj na Dunaj, kjer ga bodo operirali s pomočjo Rontgenovih žarkov. Loterijske srećke. Brno, 16. septembra. 3, 48, 81, 52, 20. Dunaj, 26. septembra. Trat, 19. septembra Chradeo, 26. septembra Praga, 23. septembra. Line, 19. septembra 51, 10, 78, 83, 41. 57, 82, 56, 7, 90. 41, 50, 66 1, 29, 58, 48, 41, 76, 27 35, 22, 3, 70, 84. Največje naj sta reje parobrodno društvo na svetu. Njega parobrodje obsega 280 velikanskih parni Kov. meri [jO zanesljivo v fi dnevih direktna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki ■ . iz Hamburga v NoviYork ali pa v Halifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik; Ifamburg-Amerika Linie • 1*11* • Fr. Seunig v Ljubljani Dunajska-cesto št v. 31 poleg-velike mitnice ali šrahge.j Tržne cene v Ljubljani. Gov. meso I. kg ' " iS' " it it n Telefije,,. .... PraSiCjem.sv. n Ko&trun.moso „ Maslo.....„ Surovo maslo „ Mast prašičja,, Slanina sveža „ , prek. „ Salo.....„ Jajce...... Mleko, liter . . Smetana si. lit. . kisla „ Med.....kg Pi&čanec..... Golob...... Raca....... Zajec....... K h 1 32 1 12 1 4 1 60 1 50 2 _ 1 2 60 2 40 1 HO 1 70 1 80 1 40 — 6 — 18 — 80 — 80 1 50 1 40 50 — — ee pšenic". 100 kg o koruzna „ „ S ajdova „ „ Fižol, liter . . . Grah, n Leča, „ . . . Kaša, „ ... RiČet, „ Pšenica 100 kg Rž. . . . „ „ Ječmen. „ „ Oves . . , „ Ajda . . „ „ Proso, bel. „ „ rr „ nav. „ m Koruza. „ „ Krompir „ „ Drva, trda m8 „ meh. „ Seno . . 100 kg Slama . „ „ Stelja. . „ „ 18 14 15 15 18 17 16 15 5 7 5 50 7,50 50 in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše v prid družbe sv. Cirila in Metoda IZ I. jugoslov. tovarne za kavine surogate v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja Grma Ludovik Bnsinaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. IfcST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "TSSO W Šunka ~W s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr.. subo meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičji jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr., dunajska salame 80 kr, prave boljše 1 gld., iz šunkna 1 gld. 20 kr, ograke za mesec junij 1 gld 80 kr., vsaki mesec 15 kr. dražji kilo, velika klobasa ena 20 kr. — Pošilja le dobro pošteno blago od 5 klg. naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. Red Star Zine. Iz Antwerpena Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. (1626-15) . Pojasnila dajejo: == Red Star Line, Bahnhofgasse 41 na Dunaj i, ali pa Karol Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32. Singer-jevi šivalni stroji za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije. Brezplačni pouils: v vseh tehnikah modernega vezenja. Singer Co. šivalni stroji del. dr. Cjubljana, Sv. petra cesta it. 6. ,,,„,„ Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani. 411 37C3