PoMni urad !0!1 Cetovet — Vedagspostamt ?021 Ktagenturt tthaja v Cetovcu — Er!chc[nungsor! Ktagenturt Posamemi ):vod l.!0 !U., meteina naroinina 5 šiHngov P. b. b. ::::: g Letnik XXV!). Ceiovec, petek, 1$. december 1972 Štev. $0 (1587) JUGOSLOVANSKt PREDSEDNtK T!TO: Ne moremo mirno giedati kar se zdaj dogaja na Koroškem Ta teden biva jugo$iovan:ki prechednik Tito na obisku v Sioveniji, kjer so ga povsod, kamor je prHei, prisrčno sprejeti. V ponedeijek je bivat v Ljubijani, kjer je poioži) venec na grobnico narodnih herojev, potem pa govori) na zboru potitičnega aktiva mesta Ljubtjane in SR Sto-venije. V svojem govoru je zavzei predsednik Tito staiilče k raznim notranjepoiitičnim in gospodarskim vprašanjem. Pri tem je poudari), „da bomo probteme tahko rešiti, saj nas je danes vetiko, ko smo jih reševcii tudi med vojno, ko nas je bito maio". fašističnim elementom, da prek posameznikov rovarijo v istri in Slovenskem Primorju. Nato je predsednik Tito spet prešel na vprašanje Koroške in Avstrije ter naglasil: Predsednik Tito je na zboru spregovoril tudi o raznih zunanjepolitičnih problemih in med drugim dejal: iz tujine nam prerokujejo, da bomo razpodili, govorijo, da se grizemo med seboj. Ti ljudje bi morali videti enotnost, ki je prišla do izraza na tretji seji konference ZKJ. Takšna enotnost je redka. Mi se ne prepiramo zaradi razločkov v idejnem usmerjanju našega družbenega razvoja. Morda gre — to je mogoče — za nekatere taktične razločke v pogledih na to, kako bi to ali ono hitreje in bolje urediti. To, kar nam zunaj prerokujejo, pa izvira iz njihovih želja. Kajti Jugoslavija, takšna, kakršna je, jih moti, in tako nam mečejo vsa mogoča polena pod noge, se lotevajo vohunskih in raznih drugih ukrepov, da bi nas znotraj vznemirjali in nam onemogočali pravilni razvoj. stike med našo državo in Italijo. Ne samo to; v Italiji dovoljujejo raznim Potem je predsednik Tito posebej spregovorit o vprašanju koroških Slovencev in poudaril: .Vzemimo na prtmer vašo sosedo Avstrijo tn to, kar se dogaja na Koroškem. Zmerom smo gtedatt na to, da bt imeti z Avstrijo, če je mogoče, najboijše odnose, tn dotga teta so biti odnost dobri. Mistim, da so odnosi tudi zdaj tahko dobrt, če Prvi odzivi na Titov govor Kancler dr. Kreisky je v prvem stališču k izvajanjem jugoslovanskega predsednika Tita ponovno zanikal, da bi v Avstriji obstojale kakšne fašistične sile. Morda je že pozabil, kako „ljubeznivo" so ga sprejeli pred celovško delavsko zbornico in kaj je takrat v Celovcu sam govoril o fašističnih elementih. Zunanji minister dr. Kirch-schlager pa je v zvezi s Titovim govorom spet izjavil, da je Avstrija že izpolnila svoje obveznosti iz državne pogodbe. Tudi njega je treba spomniti na njegove lastne besede, ko je šele pred nedavnim izrecno priznal, da je Avstrija pred mednarodno javnostjo v neugodnem položaju, ker še ni izpolnila obveznosti, ki jih ji nalaga državna pogodba. Res čudna pozabljivost! ,,Ko sem nedavno govorit, da so tisti, ki so na Koroškem podirati oznake z dvojezičnimi napisi — fašistični etementi, je predsednik avstrijske vtade odgovorit, da to ni res, da pri njih ni fašistov. Ampak, vendar je res, kar sem reket. Kajti kam so odšti, kaj je bito s tistimi, ki jih dobro poznam iz vojne, recimo iz pete ofenzive! Ti tjudje so tam. Zaradi njih se tahko tam zbirajo tudi razni jugostovanski fašisti, ustaši itd., se vtihotaptjajo v Jugostavi-jo in detajo razne diverzije. Ko tam ne bi bito domačih fašistov, tudi ti ne bi imeti možnosti tako detati." Vljudno vas vabimo na 4. Koroške kulturne dneve ki bodo v času od 27. do 29. decembra 1972 v predavalnici I v Delavski zbornici v Celovcu. Predavanja tetošnjih Koroških kuiturnih dni bodo pretežno obravnavata probteme okoti avstrijske državne pogodbe ter obtike manjšinske zaščite v nekaterih evropskih državah. S sporedom bomo začeli v sredo ob 8.30 uri. O o o V času kulturnih dni bo v predavalnici II Delavske zbornice razstava knjig s koroško slovensko problematiko. V sredo 27. 12. 1972 ob 20. uri bo v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu klavirski koncert. V petek 29. 12. 1972 bo ekskurzija v Krko s strokovnim vodstvom in predavanjem. Za pripravtjatni odbor: Dr. Pav!e Apovnik Dr. 3anko Zener Z oziirom na izpostavljeni položaj Slovenije je predsednik Tito potem ugotovit, da je Slovenija del Jugoslavije, kot samostojna socialistična republika je v sestavi Jugoslavije. ..Stovenija je na tzpostav-tjenem kraju in ima sosede, ki niso biti zmeraj prijatetji tn kt so v pre-tektosti vetikokrat pokazati, kaj mi-stijo o Stovencih in Stoveniji. Zato imate edino prave in dobre prija-tetje in tovariše tahko samo v narodih Jugostavije, v narodih naših drugih repubtik." bo avstrijska vtada uresničevata svoje obveznosti do naših manjšin, kt izvirajo tz državne pogodbe. Tega, kar se zdaj dogaja, pa se razume, da ne moremo mtrno gtedati. To nt samo stvar Stovenije, temveč vse Jugostavije! Nezadovotjnt smo, ker na našo noto še zmeraj nt odgovora. Ne vem, na kaj čakajo, zakaj še do danes niso odgovorit). Mi smo potrpežtjivi, čakati bomo na ta odgovor, ne bomo pa pustit), da ta stvar zaspi in da bi tisto, kar je bito o stovenski manjšini dotočeno v zakonu, spremeniti, kakor je tu in tam stišati. ieiimo, da se izpotnjujejo obveznost), ki jth dotoča pogodba; to je treba uresničevati." Ko je govoril o tem, kako ravna z manjšinami Jugoslavija, je predsednik Tito ugotovil: Mi v Jugoslaviji ravnamo s pripadniki vseh narodnosti tako, kot je treba, to je, da so enakopravni državljani naše države v vsem, kar zadeva uporabo jezika, šolanje itd. Imamo pa tudi druge sosede, ki ne gledajo tako. Ni bistveno, da nekaterih ne veže taka pogodba. Od Italije, na primer, ravno tako zahtevamo, naj tima naša manjšina tam take pravice, kot jih ima njihova v naši državi. Kajti brez tega si ni mogoče zami-stiti dobrih sosedskih odnosov. Ampak, vidite, namesto da bi te manjšine bile most za čimboljše odnose med državami — kar se je že začeto — poskušajo nekateri na razne načine to spodkopati, ponovno izzvati nekakšno evtorijo in skaliti Na zboru je govoril tudi sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner, ki se je prav tako dotaknil vprašanja koroških Slovencev in opozorit na okrepljeno šovinistično gonjo. .Ta gonja zanestjivo ni te odraz odkritega povampirjenja že dotgo trajajočega procesa nasitnega raznarodovanja stovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji, temveč je očitno tudi det sistematične gonje mednarodne reakcije proti Ju-gostaviji, njen) sociatistični ureditvi ter njeni mirotjubni in samostojni mednarodni potitiki." .Razumtjivo je, da smo Stovenci za sedanja dogajanja na Koroškem posebno občuttjivt zaradi usode naše narodne skupnosti; občuttjivt pa smo tudi zaradi povečane agresivnosti najreakcionarnejših družbenih sit proti nam in vsem naprednim gibanjem v svetu," je poudaril Vinko Hafner in potem dejal predsedniku Titu: ..Nam, ki smo se zbrati tu, ter vsej stovenski javnosti so dobro znana vaša jasna in odtočna statišča do sedanjih dogodkov na Koroškem, pa tudi vaša cctotna do- sedanja prizadevanja za zaščito pravic stovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji in ttatiji. Zdaj vam tahko vnovič potrdimo, da sedanja šovinistična gonja proti naši narodnostni skupnosti na Koroškem ter gonja reakcionarnih sit proti ce-totni Jugostaviji samo krepita zavest stovenskih komunistov in vsega stovenskega naroda o tem, da mu tahko zagotovi trajen obstoj in neoviran družbeni napredek te trdna sociatistična Jugostavija kot svobodna skupnost njenih narodov in narodnosti. Saj prav agresivnost avstrijskih šovinistov proti naši narodni skupnosti na Koroškem ter pogosti podobni nastopi profašt-stičnih skupin v ttatiji sami po sebi najučinkoviteje zavračajo razna ztonamerna naktepanja ati nereat-ne utvare sicer matoštevitnih tjudi v Stoveniji, češ da bt tahko Stovenci botje in svobodneje živeti v kakšnt drugačni državnopotitični tvorbi v tem detu Evrope, kot pa je današnja sociatistična Jugostavija." Perečih manjšinskih vprašanj ni mogoče reševati s tako imenovano ,,politiko ptiča noja Taktika, ki se je (rentno — In podokno že v vsej svoj: zgodovini — pos/ažaje Avstrija v odnosa do MMMjš:Ms^eg% vprašanja, je vse prej kot častna z% državo, ki se rada ponaša s pr<2VMO are-ditvijo in se sk/icaje na verodostojnost v spoštovanja pogodb. To do^nznjejo izjave posameznik č/anov v/ade, o ten: priča razprava v par/amen-fa in v ten: smis/a je zgovorno predvsem tadi pisanje ve/ikega de/a avstrijskega tiska. Zdaj se de/ajo, kakor da sp/ok ne ki ki/o večtedenske .vojne" oko/i dvojezičnik napisov z vsemi ogaknimi dogodki, ki so pred svetovno javnostjo razkri/i pravi okraz Avstrije in težko pri-zade/i njen ag/ed, saj so sega/i od neizpo/njevanja pogodkenik okveznosti preko nezmožnosti fin ce-/o nekofenja/) ok/asti, da ki zagotovi/e izvajanje in Spoštovanje zakonov, vse tja do širokogrudnega to/eriranja očitne Rasistične mise/nosti in dejavnosti. A/i res mis/ijo, da kodo s tem, ko se de/ajo aža/jene, če jim kdo pove resnico v okraz, spra-vi/i iz sveta stvari, ki so se dogaja/e v zadnjik tednik na Koroškem, stvari, ki so manjšinsko vprašanje postavi/e ne /e na raven avstrijsko-jagos/ovanskik odnosov, marveč v široki mednarodni okvir? Ze/o zgrešeno je pričakovati — in to je te dni nedvoamno poveda/ tadi jago-s/ovanski predsednik Tito v svojem govora v Tjak/jani — da ko vse skapaj pozak/jeno, ko se ko po/eg/o prvo ,,razkarjenje", kakor je precej nedakovito meni/ zananji minister dr. Kirck-sck/ager. Dogodkov /etošnje koroške jeseni — da o vsem tistem, kar se je dogaja/o prej, sp/ok ne govorimo — ni mogoče enostavno pozakiti, kajti ne gre /e za .emociona/ne izkrake", ampak za mnogo ko/j resne zadeve. Te-te pa ko aspe/o arediti /e s tem, da ko Avstrija dos/edno in vsestransko izpo/ni/a okveznosti, ki jik ji na/aga državna pogodka tako g/ede zaščite manjšin kot g/ede prepovedi okajanja in širjenja nacistične mise/nosti, prav tako pa tadi g/ede nedopasca-nja sovražne dejavnosti proti dragim državam. Zato sedanja .po/ifika ptiča noja", kot se kaže v vsem odnosa Avstrije do manjšinske prok/ema-tike, prav gotovo ne ko koristi/a. Zzkegavanje pred stvarnostjo in s/epomišenje z neka/oznimi ok/jakami ko prav tako ma/o prispeva/o k reševanja odprtik vprašanj, kakor more samokva/no, povsem neapravičeno ponašanje z .izpo/njenimi pravicami" fa/i ,,že/jami manjšine", kot se je spozaki/ minister Kircksck/ager) prikriti resnico, da je Avstrija o svojik okveznostik do manjšine sicer že ve/iko govori/a, toda še ze/o ma/o napravi/a. Prav tako pa tadi živčno reagiranje na opozori/a in očitke g/ede naciona/istične-ga in nacističnega značaja zadnjik izpadov na Koroškem ne more prikriti dejstva, da so dogodki oko/i dvojezičnik napisov in z/asti izpadi proti koroškim S/ovencem nosi/i ze/o očiten nacistični pečat fkaj dragega kot Rašist pa je tisti, ki je kanc/erja Kreiskega opsova/ z .židovsko svinjo"?). /Ve gre namreč za Rorma/isfično vprašanje, a/i v Avstriji de/aje kakšna nacistična organizacija, marveč za nacistično mise/nost, ki pa je nedvomno še ze/o močno razširjena. Tega niti OVP-jevski pos/anec Sappan ne ko moge/ zanikati, kajti /ani, ko se je v par/amenta pros/avi/ z antisemitizmom, je ki/ — vsaj po starosti — vsekakor že po/no/eten in prišteven. teva in grožnja, da je s predstavniki manjšine tre-ka spregovoriti .jasno kesedo", ker da si Avstrija .ne dovo/jaje vmešavanja komanistične države", je a/i skrajna po/itična neto/erantnost a/i do viška stopnjevana naciona/istična nadatost; po vsej verjetnosti je okoje. Predvsem pa je podtikavanje koroškim 5/ovencem, da so ravna/i .nečastno", ker so se okrni/i za pomoč na matični narod, naravnost k/asičen primer dvo/ičnosti in z/agane mora/e, če pomis/imo, da so ravno v istem trenat-ka tadi jažni Tiro/ci prav tako ape/ira/i na matični narod, na Avstrijo. Za fak sanek v krket kodo gotovo najko/j .kva/ežni" jažni Tiro/ci, ki tadi sicer že oka-šajo prve sadove po koroškem vzorca kopirane narodnostne nestrpnosti. Avstrijski .demokrati" /akko še tako kričijo, da je koroško manjšinsko vprašanje eno in jažnofiro/sko manjšinsko vprašanje nekaj povsem dragega in da zato ne more kiti nokenik primerjav — dejstva so ko/j pre-prič/jiva.* po zadnjik dogodkik na Koroškem so dvojezični napisi izzva/i zdaj .odpor" v ok/iki mazaškik akcij tadi na Raznem Tiro/skem, kjer dvojezičnost v vsek povojnik /etik nikdar ni ki/a sporna oz. osporavana. Kavno to ki mora/o kiti Avstriji in njenim od- Višek kerrenvo/kovske prepotence pa je .narodna čast", kot jo je prok/amira/ g/avni arednik OVP-jevtke Vo/kszeifang Kaming. Njegova zak- govornim činite/jem dovo/j resno opozori/o, da morajo pravice, ki jik zaktevajo za svojo manjšino v dragi državi, priznati najprej tadi manjšinam v svojik mejak. Z/asti pa ki se mora/i čim prej sprijazniti s tem, da se koroški S/ovenci, da se s/ovenski narod ter Ragos/avija in da se mednarodna javnost tokrat ne kodo več pasti/i zavajat: z /epimi kesedami in ok/jakami, marveč kodo dos/edno in od/očno vztraja/i pri tem, da Avstrija končno izpo/ni vse svoje okveznosti, ki jik je prevze/a v državni pogodki/ NEDVOUMNE )ZJAVE PO VSEJ JUGOSLAViJ!: Napade na pravice koroških Siovencev doživ!jamo kot napade na vse jugos!ovanske narode V zadnji Meviiki našega [isfa smo objaviti izjave, ki so jih v zvezi z dogodki na Kotoš-kem podati psedsedniki SZDL Jugosiavije ter Siovenije in Hrvaške. Poudariti so enotno podporo vseh narodov in narodnosti v Jugosiaviji koroškim Sioveneem v njihovem boju za obstoj in vsestranski razvoj. Ta enotna podpora prihaja do izraza tudi v izjavah, ki so jih podaii predsedniki SZDL v ostaiih jugostovanskih repubiikah in avtonomnih pokrajinah — v Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini in na Kosovu. # PREDRAG AJT)Č, predsednik repubtiš-ke konference SZDL Srbije, je izjavit: Organizirano nasitje proti slovenski narodnostni skupnosti v Avstriji, ki ga je ztasti močno čutiti v zadnjih mesecih, neposredno ogroža odnose med Jugoslavijo in Avstrijo. Zato najostreje obsojamo organizirane akcije desničarskih, šovinJstiičnih in neonacističnih sil na Koroškem, ki so jim omogočili, da nadaljujejo in zaostrujejo kampanjo proti zakonitim pravicam slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Delovni ljudje v Srbiji so spremljali vse dosedanje ukrepe avstrijske vlade, da bi slovenski in hrvaški manjšini zagotovili tiste pogoje, ki jih navaja državna pogodba. Po vsem, kar se je zgodilo, bi nas lahko le odločilni ukrepi avstrijske vlade prepričali, da Avstrija zares želi zavarovati slovensko narodnostno skupnost pred grožnjami in nasiljem in tako potrdi, da je zainteresirana tudi za ohranjanje dobrih jugoslovansko-avstrijskih stikov. Zlasti nas skrbi, da pristojni avstrijski organi dopuščajo akcije šovinistov in nacistov, pa tudi dejstvo, da je avstrijsko ozemlje že bilo izhodišče za subverzivno teroristično dejavnost proti Jugoslaviji in da se je tod razvijala nenehna protijugoslovanska dejavnost ustaških in drugih organizacij ekstremističnih emigrantov. Ne moremo tudi mimo dejstva, da tem silam dovoljujejo, da neovirano posredujejo mladini svoje nacistične ideje in tradicije, svoj šovinistični in veliko-nemški odnos do slovenske manjšine, pa tudi svojo mržnjo do socialistične Jugoslavije. Zato menimo, da so bili upravičeni in nujni vsi dosedanji koraki, za katere so se v zvezi z organizirano akcijo proti naši manjšini odločili izvršni svet Slovenije ter pristojni zvezni organi. Zlasti želim poudariti, da delovni ljudje naše republike zahtevajo, da pristojni organi tudi v prihodnje odločno ukrepajo, da bi zavarovali pravice slovenske narodnostne skupine v Avstriji ter da bi dosledno izpolnjevali obveznosti, ki jih je ta država prevzela z državno pogodbo ter drugimi mednarodnimi sporazumi. SZDL Srbije bo zato tudi podprla kakršnokoli pobudo ali zahtevo koroških Slovencev, da bi zavarovali njihove narodnostne in človekove pravice. Opozoriti moramo še, da je vse ostrejši teroristični pritisk, ki je izzval težavni položaj slovenske narodnostne manjšine v Avstriji, prerasel okvire Avstrije in jugoslovan-sko-avstrijskih odnosov ter zbudi) širok odmev med mednarodno javnostjo. Po našem mnenju to pomeni, da se bo morala, če tega nasilja ne bo konec, internacionalizacija nadaljevati in še razširiti, tako z moralnega kot tudi s političnega in mednarodnopravnega vidika. Zato delovni ljudje Srbije pričakujejo, da bo Avstrija odločno ukrepala proti revan-šističnim ustaškim in drugim silam ter da ne bo dovolila, da bi njeno ozemlje izrabljali za napade na integriteto in suverenost Jugoslavije. # DOBROSLAV ČULAFtČ, predsednik re-pubtiške konference SZDL Črne gore, je de-jat: Oživljanje in zaostrovanje akcij šovinističnih, nacionalističnih in desničarskih sil v Avstriji proti slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem — te akcije po vsebini in metodah pomenijo povampirjenje tistih sil in ideologij, ki jih je napredno človeštvo porazilo in zgodovina obsodila na propad zbujajo ogorčenje, revolt in zaskrbljenost delovnih ljudi in občanov v Črni gori. Odstranjevanje dvojezičnih napisov, skrunjenje spomenikov žrtvam fašističnega terorja in druge vrste pritiska na prebivalstvo slovenske narodnosti na avstrijskem Koroškem resno zaostrujejo položaj slovenske manjšine, kale dobre sosedske odnose in s tem vnašajo nestabilnost v uresničevanje miru in sodelovanja med države na tem koncu Evrope. Socialistična zveza delovnega ljudstva v Črni gori je odločno izjavila, da se ne strinja s takimi akcijami, da je zaskrbljena zaradi njih in da jih obsoja, ker kale dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo, ter je javno protestirala in zahtevala, da Avstrija uresniči svoje obveznosti, navedene v državni pogodbi, in zakonite pravice slovenske manjšine na Koroškem. K našim javno izraženim stališčem o tem vprašanju želim pristaviti, da vztrajanje pri številčnosti kot dejavniku politike do slovenske narodnostne manjšine ni v prid pravilni ureditvi tega vprašanja. Črnogorska javnost upravičeno pričakuje, da bodo napredne avstrijske demokratične sile aktivno pripomogle pri zatiranju neonacistične dejavnosti, ki pomeni tudi napad na demokratske pridobitve Avstrije. To je eden od bistvenih pogojev, da se bodo dobri sosedski stiki med Jugoslavijo in Avstrijo razvijali v duhu izraženih želja in obojestranskih interesov. Avstrijska zveza bivših vojnih ujetnikov (Heimkehrerverband Cfsterreichs), ki je članica mednarodne federacije bivših vojnih ujefrrikov, je izrazila ob zadnjih dogodkih na Koroškem svojo zaskrbljenost ter obsodila delovanje tistih, ki hočejo motiti mirno sožitje med obema narodoma v deželi. V tej zvezi je na svoje člane na Koroškem naslovila poseben poziv, v katerem med drugim pravi: Immer dann, wenn Spannungen auttreten und die Gefahr besteht, dat) die Grenzen demokratischer Ordnung mit Gewalt durch-brochen werden, erfal)t uns ernste Sorge. Der Heimat dienen wir nicht dadurch, dal) wir einem Teil ihrer Staatsburger, welcher Volksgruppe immer sie auch angehoren, legale Rechte vorenthalten. Die Liebe zur Heimat, verwurzelt in Fa-milie, Beruf und Landschaft im Gefuhl fur Humanitat und demokratischer Freiheit, soli in keiinem Usterreicher durch Gewa!tmaf)-nahmen getrubt werden. Nur Verhandlun-gen — besonders mit anderen Volksgruppen — die mit erforderlichem Taktgefuhl gefuhrt * BOŠKO STANKOVSK!, predsednik re-pubiiške konference SZDL Makedonije, je nagiasii: Delovni ljudje in prebivalstvo SR Makedonije so zelo ogorčeni zaradi grobih in z ničemer upravičenih nacionalističnih in šovinističnih izpadov na Koroškem in lahko rečem, da so na poseben način presenečeni, ker je pri nas vladalo prepričanje, da so v sosednji, nevtralni Avstriji pravice naših manjšin, Slovencev in Hrvatov zagotovljene. Čeprav je še dovolj nerešenih vprašanj in vrsta nedoslednosti, te pravice ne bi smele biti ogrožene, še posebej na način, ki spominja na mračne čase, za katere mislimo, da se ne smejo nikoli ponoviti. Socialistična zveza delovnega ljudstva Makedonije, še posebej republiška konferenca lin njen izvršni odbor, izražajo in delijo vse do konca čustva ogorčenosti in zaskrbljenosti in zato so napisali protest ter sodelujejo pri splošni akciji, ki jo vodi naša država proti vsem izpadom in pritiskom neonacističnih, šovinističnih elementov, naperjenih proti slovenski nacionalni manjšini na Koroškem, ki lahko porušijo dobre sosedske odnose med našo državo in sosednjo Avstrijo. (D%/je?M#. strani) werden, konnen zur friedlichen Losung der Probleme fuhren. Der Friede zwischen den Nationen kann nur dann von Dauer sein, wenn er vom Ver-sfandnis zwischen den Menschen und Volksgruppen begleitet ist. Hier haben die Heim-kehrer eine ganz besondere Ptlicht zu erful-len. Sie haben am eigenen Leib in Krieg und Getangenschaft verspurt, was Volkerhaf) be-deutet und wohin er fuhrt. Wir Heimkehrer sind daher gegen Maf)nahmen, die andere Volker und Volksgruppen verletzen konnen, sehr emptindlich. Wir konnen und mussen auf Grund unserer bitteren Erfahrung alles ab-tehnen, was die demokratische Ordnung be-droht und das Klima einer aufrichtigen Ver-standigung stort. Wir hoffen daher, dal) es auch in den Karntner Meinungsverschiedenheiten zu einer fur alle zufriedenstellenden Losung kommen wird. Die Heimkehrer Karntens ru-fen wir auf, ihr Mogtichstes beizutragen, um Spannungen zu beseitigen und mitzuhelfen, eine gerechte Losung fur alle Osterreicher Karntens zu finden. Avstrija krši temeljna načeta mednarodnega prava o človekovih pravicah V zvezi s protistovenskimi dogodki na Koroškem je fudi predsedstvo Zveze društev pravnikov SR Siovenije sprejeto ogorčen protest, v katerem je poudarjeno: Ugotavijamo, da to početje, ki vodi v genocid, grobo krši temeijna načeta mednarodnega prava o čtovekovih pravicah, načeta, ki so dobita svojo najvišjo mednarodnopravno potrditev v Ustanovni tistini organizacije Združenih narodov, katere čtan je tudi Repubtika Avstrija. Posebej pa še ugotavtjamo, da je ektatantno kršen 7. čten državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije iz teta 1955, ztasti pa še 3. in 5. odstavek tega čiena, ki dotočata pravico stovenske manjšine do topografskih imen in napisov v siovenskem jeziku ter dotžnost avstrijskih obtasti, prepovedati dejavnost, ki ima namen odvzeti stovenskemu prebivatstvu manjšinski značaj aii njegove manjšinske pravice. Kot pravnike nas še posebej preseneča, da predstavniki pravnega reda Repubtike Avstrije toterirajo ztočinska početja, ki imajo znake nacističnih metod in predstavtjajo ftagrantno teptanje tistih pravic stovenske manjšine, ki bi jih Repubtika Avstrija morata zagotoviti po državni pogodbi. Tembotj nas preseneča dvojnost merit. Ko je što namreč za ureditev poiožaja avstrijske manjšine na Južnem Tirotskem, so predstavniki Avstrije izrabiti vsa sredstva za dosego svojih citjev. Nasprotno pa v primeru stovenske manjšine ne izpotnjujejo in četo kršijo doiočbe državne pogodbe, ki so jo sami podpisati, ter toterirajo nacistične izpade ob asistenci varnostnih organov. Pri tem se ne moremo izogniti ugotovitvi, da so avstrijske obtasti z izredno prizadevnostjo četo kazensko preganjate tiste Stovence, ki so samo izpotnjevati dotočbe 3. odst. 7. čtena državne pogodbe, zoper ftagrantne kršitve te pogodbe in avstrijskega zakona pa sedaj z mirno asistenco varnostnih organov dajejo potuho vetikonemškemu zatiranju stovenske manjšine. Končno ugotavtjamo, da je takšno zadržanje avstrijskih obtasti tudi v popotnem nasprotju z nevtratnim statusom Repubtike Avstrije, ki ob prvi resnejši preizkušnji dobrih sosedskih odnosov popotnoma odpove. Zahtevamo, da vtada Repubtike Avstrije s takojšnjimi učinkovitimi ukrepi izpotni vse svoje obveznosti iz mednarodnih aktov do stovenske manjšine na Koroškem. Trajen mir med narodi možen !e ob razumevanju med ijudmi POSmOKODSVKU HOUSTON. — V zadnjih dneh je svetovna javnost z zanimanjem spremljala ameriško vesoljsko odpravo .Apollo 17", katere posadka je napravila .izlet" na Luno. Astronavta Schmitt in Cernan sta izvedla tri sprehode po Lunini površini ter izvedla vrsto zahtevnih nalog, medtem pa je tretji član posadke Evans z matično ladjo sam krožil okoli Lune. Z odpravo .Apollo 17" je bil zaključen tozadevni ameriški program, tako da v bližnji bodočnosti ne pričakujejo nadaljnjih poletov vesoljskih ladij s posadko. BEOGRAD. — Predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Džemal Bijedič je za novega zveznega tajnika za zunanje zadeve predlagal dosedanjega podpredsednika zvezne skupščine Miloša Miniča, ki naj bi poleg tega zavzel tudi položaj podpredsednika zveznega izvršnega sveta. Minič bo nasledil Mirka Tepavca, ki je pred tedni podal ostavko. Po vojni je Minič zavzemal različne funkcije, med drugim je bil član republiške vlade Srbije, predsednik mestne skupščine Beograda, predsednik zveznega sveta zvezne skupščine, predsednik skupščine Srbije, od leta 1969 pa podpredsednik zvezne skupščine. TOKIO. — Pri parlamentarnih volitvah na Japonskem je vladajoča liberalno- demokratska stranka spet dosegla absolutno večino, vendar je v parlamentu zgubila 26 sedežev. Od skupnih 491 mandatov si jih je zagotovila 271. Lep uspeh je dosegla socialistična stranka, ki je število svojih po-lancev povečala od 87 na 118; prav tako pa je z izidom volitev lahko zadovoljna tudi komunistična partija, ki bo namesto dosedanjih 14 imela v novem parlamentu kar 38 predstavnikov. HELStNKL — Na pripravljalni konferenci za sklicanje evropske konference o varnosti in sodelovanju so se sporazumeli, da bodo pogovore prekinili za čas od 15. decembra do 15. januarja. Dosedanje delo pripravljalne konference je privedlo že do vrste sporazumov, vendar prevladuje mnenje, da bo treba še nadaljnjih prizadevanj, preden bodo ustvarjeni pogoji za sklicanje konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. JERUZALEM. — Izraelska vlada je sprejela proračun za prihodnje leto, ki predvideva skoraj 20 milijard izraelskih funtov (to je 4,7 milijarde dolarjev) izdatkov. V primerjavi s tekočim letom se bo izraelski proračun prihodnje leto povečal za približno 2,5 milijarde funtov. Skoraj tretjino vseh teh sredstev bodo porabili za vojaške namene. LJUBLJANA. — Ob letošnjem Dnevu človekovih pravic je bila v ljubljanski Operi slavnostna uprizoritev Drofenikovega komada „Svet je veličasten". Na popoldanski predstavi, ki je bila namenjena mladini, je predsednik mestne konference Zveze mladine Slovenije Bogo Šest pozval mladino v boj za človekove pravice ter opozoril na številne vojne in zatiranje narodov, tudi Slovencev na Koroškem in v Italiji. Pred večerno uprizoritvijo pa je govorila članica sveta federacije Vida Tomšič, ki je poudarila, da človek ne more biti svoboden, če zatira drugega. Posebej je naglasila potrebo, da .pomagamo napraviti konec zapostavljanju, zatiranju in strahovanju Slovencev na avstrijskem Koroškem, da pomagamo uveljaviti vse pravice Slovencev v Benečiji in Julijski krajini". HANO). — Severnovietnamski list „Hoc Tap" je zapisal, da vietnamsko ljudstvo glede na to, da Amerika nadaljuje vojno, nima druge izbire, kot da se naprej bojuje za rešitev domovine. List obtožuje Ameriko, ker je s svojim nepopustljivim stališčem povzročila, da pariška konferenca, ki traja že štiri leta, doslej ni rodila nobenega sadu. .Vietnam zmaguje in raste, sovražnik pa peša in doživlja poraze", poudarja list in nadaljuje: .Naša sveta obveznost je, da nadaljujemo boj." PEKtNG. — Letošnji načrt asfaltiranja cest so na Kitajskem končali dva meseca pred rokom, kljub temu pa so asfaltirali 10 odstotkov več cest, kot je bilo v načrtu. Po osvoboditvi so na Kitajskem zgradili 600.000 kilometrov cest, tako da imajo zdaj skupno skoraj 700.000 kilometrov cest za motorizirani promet. ATENE. — Iz Nikozije poročajo, da so trije škofje ciprske pravoslavne cerkve, politični nasprotniki predsednika Makariosa, ponovno zahtevali, da Makarios odstopi kot predsednik republike in se posveti samo cerkvenim zadevam. Predsednik Makarios je tozadevne zahteve doslej odločno zavračal. Trojica cerkvenih dostojanstvenih dela v dogovoru z generalom Grivasom, ki je pred letom dni skrivoma prispel iz Aten na Ciper, kjer je osnoval ilegalne oborožene skupine in obnovil gibanje za enosis, to je za priključitev Cipra Grčiji. Letošnja knjižna zbirka 8PZ obsega vrsto !epih knjižnih de! Slovenska prosvetna zveza je začela razpošiljat) svojo letošnjo knjižno zbirko, ki spet obsega vrsto iepih knjižnih dei. Poteg tradicionainega Koroškega koiedarja za teto 1973 dobijo naročniki še tri knjige, ki predstavijajo siovensko zgodovino, siovensko sodobno književnost in siovensko kiasiko. Leto 1972 je bito — kakor smo v našem iistu že ponovno poročati — progiašeno za Mednarodno teto knjige. Naj bo to hkrati prispevek, da bomo še raje segii po knjižni zbirki SPZ. Poskrbimo, da bo sioven-ska knjiga dobrodošia v vsaki siovenski družini. Kajti ni nikoii dovoij poudarjati, da bi Siovenci narodno ne bii) obstati, če ne bi imeti svoje knjige, svojega siovstva. :#" Tukaj moremo posamezne knjige ietošnje zbirke predstaviti seveda ie na kratko. # KOROŠKt KOLEDAR za teto 1973 je po eni strani pogled nazaj v pretekiost, v zgodovino, po drugi stranii seznanja bralca z današnjo .koroško stvarnostjo", ki pa je vse drugo kot razveseljiva. Da o-menimo le nekaj podrobnosti iz pestre vsebine: pogled v zgodovino sega 400 let daleč, do velikih kmečkih puntov; iz novejše zgodovine pa so med drugim prispevki .Nekatera vprašanja slovenskega razvoja v času med obema svetovnima vojnama" (Tone Zorn), .Utra-kvistična šola v dunajskem parlamentu" (Dušan Nečak), .Slovenska politika na Koroškem v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja" (Gustl Malle). V sedanjost sodi zapis o partizanskih spomenikih na Koroškem, o tistih, ki so ostali ne-omadeževani, in tudi o onih, nad katerimi so se znosili izrodki kulturnega naroda. Zanimiv je članek o koroških pevskih zborih na gramofonskih ploščah, predvsem mlade bralce pa bodo pritegniti sestavki iz zgodovine in sedanjosti slovenskega športa na Koroškem. Pester je izbor leposlovnih prispevkov, kjer razveseljivo prevladujejo naši domači ustvarjalci. Predvsem pa je koledar bogato ilustriran ter v slikah posreduje zanimiv pregled živ-tjenja in dela našega ljudstva v preteklosti in danes. * ZiMZELEN NA SLOVENSKiH TLEH je naslov knjige, v kateri je znani slovenski pisatelj Miško Kranjec nanizal .kroniko kmečkih uporov*. Knjiga je posvečena 400-let-nioi vellikega stovensko-hrvaškega upora, .boja za staro pravdo*. Vendar pa se kronist nikakor ni o-mejil le na ta kmečki upor leta 1573, marveč obsega njegovo pripovedovanje o boju slovenskega ljudstva za svobodo in pravico skoraj pol tisočletja — od prvega upo- ra na Koroškem leta 1478 pa vse do narodnoosvobodilne borbe, v kateri je zavestno in dejavno sodeloval zlasti tudi slovenski kmečki človek. Delo sicer ni pisano kot roman, toda tudi ne kot suhoparna zgodovina, temveč skuša na pripovedni način prikazati preteklost slovenskega kmečkega človeka, ki je branil svojo zemljo in s tem tudi svoj jezik in svojo narodnost. * Ti DROBNi OTROŠKi KORAKI se imenuje roman, v katerem je Karel Grabeljšek-Gaber obdelal aktualno snov iz vsakdanjega življenja. To je pretresljiva pripoved o usodi otrok, ki postanejo .žrtev" nesporazumov in nerazumevanja med starši-zakonci. Vse breme, ki ga porodii takšno nerazumevanje, morajo potem nositi tisti, ki ga najteže nosijo in ki niso nič krivi na vsem tem — nedolžn-i otroci. Po drugi strani pa so ravno otroci tisti most, preko katerega zakonca po dolgem tavanju in kljub vsemu, kar se je med njima zgodilo, le spet najdeta skupno pot, kajti drobni otroški koraki ju vedno in povsod opozarjajo na dolžnosti, ki jih imata eden do drugega in predvsem do otrok. * CiKLAMEN - AGiTATOR, dva romana Janka Kersnika, ki nas povedeta za stoletje nazaj in nam predočila takratni slovenski malomeščanski svet z njegovimi bitnimi in tudi samo navideznimi problemi. V romanu .Ciklamen" spoznamo problem gosposke pokvarjenosti, kjer se pozitivni ali negativni značaj povprečnih uradniških ttpov kaže v domoljubju ali narodnem od-padništvu. .Agitator", ki je nekakšno nadaljevanje Ciklamna, pa je zgodba nepokvarjenega visokošol-ca, ki si z delom služi sredstva za nadaljnji študij ter se kot .agitator" postavlja za pravice svojega ljudstva. Vse štiri knjige obsegajo skupaj 740 strani, vendar znaša cena celotne zbirke samo 50 šilingov; kdor pa želi koledar sam, bo plačal zanj 25 šilingov. Knjižno zbirko SPZ dobite pri krajevnih društvih ali pa v celovški knjigarni .Naša knjiga". tMmnm)nnnmmnm)ttn)mm)tnmn)m))i)m)nnt)mmu)m)mmmHHnnmnm))m))tt)mumnnnntmnmntnt]) SLOVENSK!OKTET ) NA NOVI GRAMOFONSKI PLOŠČI š = , Tovarna, gramofonskih plošč Helidon, ki deluje v okviru mari- = E borske založbe Obzorja, je pravkar dotiskala najnovejšo ploščo s 5 g posnetki mednarodno znanega Slovenskega okteta. Na plošči, ki nosi naslov .Sedem rož", je Slovenski oktet pod E g vodstvom dr. Valensa Voduška posnel 11 slovenskih ljudskih in = = umetnih pesmi: Prelovčevo .Sedem si rož", Maroltovi .Pastirsko" g = in .Pisemce", Jenkovo .Lipo" Mirkovo .Na trgu", Kernjakovo „Ti = g puobeč", Gerbičev .Rožmarin", Švarovi .Moj očka" in .Vigred", g = Ipavčevo .Vse mine" in Jerebovo .Pelin roža". Po mnenju pomočnika direktorja tovarne Helidon Dušana = = Drolca je nova plošča zapeta .res z dušo" in tehnično izredno čista: = g .najboljša dosedanja oktetova plošča". Slovenski oktet ima številne = = ljubitelje in občudovalce tudi med koroškimi Slovenci, ki bodo zato = g prav tako z velikim zanimanjem segli po njegovi najnovejši plošči, g Problemi dragih skupnosti Pristojna komisija deželnega sveta v Trstu je razpravljala in sklepala o predlogu zakona, po katerem bo dežela povrnila del stroškov, ki jih imajo lokalne uprave s slovenskim poslovanjem oz. s poslovanjem v korist slovenske narodnostne skupnosti. V to okvir spada tudi postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. Osnutek zakona, kot je bil obravnavan v komisiji, je v marsičem pomanjkljiv, vendar pomeni korak naprej pri uresničevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti ter odraža — kot je bilo poudarjeno med razpravo — stvarno prizadevanje leve sredine, da se „Pravice človeka so nedeljive" Tudi ob letošnjem Dnevu človekovih pravic, ki ga obhajamo vsako leto 10. decembra, je koroška deželna podružnica Avstrijske lige za človekove pravice priredila posebno predavanje. Prireditev je bila v sredo 6. decembra v modri dvorani celovškega Doma glasbe, kjer se je zbralo lepo število članov in prijateljev Lige, med njimi — in to je bilo posebno razveseljivo — zlasti mladina, v prvi vrsti naŠt slovenski dijaki. .Pravice človeka so nedeljive" je bil naslov predavanja, v katerem je podpredsednik Lige višji študijski svetnik prof. dr. E. J. Gorlich zelo prepričljivo orisal vzroke in oblike kratenja pravic človeka v zgodovini in danes. Pri tem je omenil očitne primere diskriminacije tudi v Avstriji ter poudaril, da je formalna pravica in enakopravnost premalo, če družbeni pritisk zavira in omejuje svobodo človeka. Dejal je, da je miselnost o manjvrednosti drugih narodov med nemško govorečimi Avstrijci sistematično privzgojena in to vodi potem do preziranja in diskriminiranja, predvsem pa do pavšalnega obsojanja vsega, kar je tuje oziroma drugorodno. Ravno takih pavšalnih sodb se je treba čuvati, potem bodo spoštovane tudi pravice človeka. Vendar glede pravic človeka ne more biti demokratičnih odločitev: Pravice človeka so nedeljive in se morajo priznati tudi najmanjši skupini; predvsem pa ne more večina .demo- kratično" odločati o tem, ali naj tudi manjšina uživa pravice. O primerih kratenja pravic človeka je bilo govora tudi v naslednji diskusiji, v kateri so nekateri udeleženci zlasti poudarjali potrebo večje in bolj množične dejavnosti Lige za človekove pravice. Očiten primer diskriminacije je tudi v tem, ko si Heimatdienst lasti monopol v domovinski zvestobi, kajti ni le tisti domovini zvest, ki nosi .koroški gvant". Navedena je bila dolga vrsta očitnega diskriminiranja koroških Slovencev prav v Mednarodnem letu proti diskriminaciji, ostro obsojeni pa so bili zlasti protislovenski izpadi v zvezi z dvojezičnimi napisi. Do neumnih napadov na napise je samo zato moglo priti, ker Liga za človekove pravice ni množična organizacija, je menil eden izmed udeležencev, ki je povsem pravilno tudi ugotovil, da bi močna liga pač prav tako lahko priredila veliko zborovanje v Celovcu, .na katerem pa se ne bi zbralo le 10.000 neumnih in nahujskanih nacistov, marveč 100.000 poštenih ljudi". Prav tako je bilo naglašeno, da ne moremo govoriti o jutrišnji Evropi, ko pa še danes podiramo napise. Zato je potrebno, da Liga za človekove pravice razširi svojo dejavnost in s svojo miselnostjo prodre v čim širše plasti ljudstva. pričnejo postopno reševati nekatera pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Eden izmed deželnih svetovalcev pa je med razpravo izrecno naglasil, da dežela sicer ni prvenstveno pristojna za reševanje teh vprašanj (tudi v Italiji je to zadeva države — op. ured.), hoče pa s sprejemom tega zakona dokazati svojo dobro voljo kot dežela, ki je odprta za vprašanja državljanov slovenske narodnosti, .to še zlasti glede dvojezičnih napisov, ko smo istočasno priča rušenju dvojezičnih napisov na Koroškem". Italijani torej zelo kritično spremljajo dogajanja na Koroškem, kjer pa jim akcije koroških .patriotov" in njihov odnos do manjšinskega vprašanja gotovo ne bodo ravno najboljši zgled, kako naj ravnajo z avstrijsko manjšino na Južnem Tirolskem. V Avstriji živi tudi češka narodnostna skupnost, in sicer predvsem na Dunaju. Te dni so dunajski Čehi obhajali 100-letnico svojega šolskega društva in se je proslav udeleži) tudi češkoslovaški prosvetni minister Havlin. Društvo je svojo prvo češko šolo na Dunaju odprlo leta 1883, največji razvoj pa je društvo zabeležilo v letih 1919—1938, ko je bilo na Dunaju kar 44 čeških ljudskih, glavnih, srednjih in trgovskih šol. V dobi nacizma so bile tudi te šole izpostavljene velikim težavam, mnoge učitelje in učence so odvedli v koncentracijska taborišča. Po drugi svetovni vojni se je okoli 30.000 dunajskih Čehov vrnilo domov na Češkoslovaško, kljub temu pa češke šole na Dunaju — ki prejemajo subvencije češkoslovaške države — še naprej delujejo. TONE SVETINA 153 DRUGA KNJiGA Tudi tisti, ki so bili v zasedi na vrhu, so bili premočeni. Poiskali so smreke s košatimi vejami, se zahomotali v šo-torke in legli. Na vrh so bili prameni žarometov redkokdaj stegnili svoje lovke in le nekaj granat je udarilo v bližino. Mitraljezec Frenk si je zvil cigareto. .Stari, čemu si tako bled in prestrašen, kot bi bil zares bolan? Nikar se ne pretvarjaj," je rekel. .Na, potegni cigareto prvi. Imamo srečo, ker smo ostali tu. Saj jih bodo zmleli. Vidiš, naš komandir ni tak pes kot Orlov. Ta bi te bil nagnat v dolino. Z menoj ni tako. Ni prav, če človek vse presoja po sebi." .Glej, dve uri od tod, tam spodaj sem doma. Tri otroke imam, fantka in dve deklici." .Kaj pa iščeš v brigadi? Saj vidiš, da še mladi črkujemo od naporov." .Iskali so me Nemci. Terenci so me poslali v brigado. Kritiziral sem, ker niso pripraviti hrane za vojsko, pa so dejali da, če mi je toliko do brigade, naj se ji pridružim." ,Mi, borci, si lahko zaupamo, ali ne? Ni me mikalo oditi v dolino, vidiš. Borutu sem natvezel, da sem ves ožuljen. Saj sem se bil začel takoj sezuvati — čeprav imam samo dva žuljčka, debela kot grah, in stavim, da so vsi v četi bolj ožuljeni — pa je določi) moj mitraljez za zaščito. Vojak, ki ne zna izigrati starešin, ni vojak. Zato oprosti, stari. Včasih se zgodi, da koga kaj resnično boli. Pa to so izjeme." Ko je topovsko streljanje ponehalo, je zavladala na okrajkih pošastna tihota.. V molk so se nacejale debele kaplje z dreves. .Stari" je mislil, da bo skoprne) od strahu. .Saj sem le bolan," si je dopovedoval. .Srce mi nagaja — slabo vreme, majhen napad ... Ko bo posijalo sonce, bo minilo." Težko je čakal na Ano. Imet jo je rad, dajala mu je kapljice in tablete, ga pošiljala k zdravniku, ki pa ga je proglasil za simulanta. Voda jih je prisilila, da so sedli. Tako so nekaj časa ždeli, ravnodušno prenašali hlad in skušali pregnati tesnobo z besedami. .Z dnem bodo naši tu. Zato postavimo stražo. Če smo se že izmaknili pohodu v dolino, se obnašajmo po vojaško. Če ne bo vse v redu, nas bo Orlov preklel in postal nazaj v dolino. Mojemu psu napravimo zaklon iz kamnov, vsaj za njegovo oko. Potlej se bomo vsaj ogreli. Tudi Borut je zadovoljen, če vidi dober zaklon." Vsak je privalil dve skali in mitralješko gnezdo je bilo nared. Mitraljezec je postavil svoj angleški bren v zavetje in mu usmeril cev na stezo. .Smrt Nemcem in belim, nam pa mir. Sedaj lahko malo počivamo, ker nič ne vemo, kaj vse bo čez dan." .Stari" se je ponudil, da bo stražil, ker ni mogel spati. Vzel je puško 'in dejal: .Zdi se mi, da ne bom dolgo živ, fantje." .Ne nori! Jaz pravim kakor Pajk: nekaj vas bo padlo, nekaj pa nas bo ostalo, fantje. Ali ni tako?" se je zahehe-tal mitraljezec. .Na, potegni še nekaj dimov, pa se boš umiril. Če hočeš, pa se uteži, grem jaz na stražo." .Kar jaz grem." Potegnil je nekaj dimov in vrnil cigareto mitraljezcu. Potem je krožila, dokler ni peklo v prste. Danilo se je. Vlaga se je kadila z mokrih listnatih gozdnih tal. Vzel je puško in odšel na stražo. Naslonil se je na drevo in mislil na domače. Kdo ve, kako bi ga sprejeli, če bi potrkal na okno? Misel na dom mu je pregnala tesnobni občutek, ki ga je preganjal vso noč. Njegovo premišlja-nje je zmofii srnjak, ki je zabokal v rano jutro. Kdo ga je le splašil? .Naši gredo," je pomislil. Odmev gozda se je prelil v mrtvaško tišino, ki ga je vsega preplavila in se razpletala v grozo. V hosti pod njim je počilo dračje. Približevali so se mu nevidni koraki. Zgrabil je za puško. Naj vidi Orlov, da v Borutovi četi stražarji ne spe in se lahko nanje zanese. Med mokrimi debli je zagledat kolono temnih postav. Njega niso zagledati. .Kdo je?" je vprašal. .Partizani!" Glas se mu je zdel sumljiv. Nikogar ni poznal, čeprav so imeli titovke na glavah in nekateri rdeče rute. .Raztrganci," ga je spreletelo. .Morda Glažarjeva banda? Gestapovci, preoblečeni v partizane?" Možgani so mu otrpnili v kepo. Eden izmed njih se mu je zazdel znan. Skupaj sta delala v tovarni, potem pa je šel k Nemcem. .Stari' je bil nenadoma sam, žalosten in nemočen. Kaj naj stori? Preblizu so se mu priplazili, da bi lahko skočit. Sklenil je, da se bo sam spopadel z njimi, če niso pravi partizani. .Partizani naprej," je dejal in na videz povesil puško. Ko so prišli bliže, je videl, da se ni zmotil. Pomedi je v prvega in sprožil. Zadeti se je leseno zmajal in padel na obraz. Drugi so skočili naprej. Preden je napolnit puško, so ga obsuli z rafali. Zgrabil se je za prsi in se opotekel, poln grenkega zadoščenja. Bolečine so žgale okoli srca. Zdelo se mu je, da se je odprl plavž in mu je curek žare- 7V% /Mrr/ZrM/iM??2 rrgrr v Ce/o^cK /e mzM^š^/oč/ p/swor!OŠ^ pre