Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. decembra 2017 - Leto XXVII, št. 49 stran 2 MEDNARODNA SREČANJA DAJEJO INSPIRACIJO »NARODNI SKUPNOSTI POVEZUJETA DRŽAVI« stran 3 Granate, golaubiške ... stran 8 »Advent je čas pričakovanja ...« stran 10 2 Pri nas zakoj nega? Dostafart sem že razmišlala o tom, kak tau, ka v Prekmurji telko dobri, nadarjeni in uspešni (sikeres) umetnikov majo. Najbole vejndrik tau vala za literate (pesnike, pisatele) pa za likovne umetnike (slikarje, kiparje). Istina, ka zatok v oklepaji tau tö moram napisati, ka je nej vsakši umetnik (művész), steri o sebi tau misli. Dapa tau njajmo, ka je tau leko že edno drugo razmišlanje. Se pravi, na kvadratni meter gledano vejndrik nin nega telko umetnikov kak v Prekmurji. Ta krajina je dala cejlomi slovenskomi prostori dosti pesnikov, pisatelov, slikarov, pevcov itd. Leko bi pravli, ka po procentaj več, kak kelko je procent njenoga prebivalstva v Sloveniji. Ka se skriva za tejm? Ka je skrivnost krajine pri Müri? Čedni lidgé tak pravijo, ka narod, steri živé na obrobji, na periferiji, pa ovak nejma prilike, ka bi se vöpokazo, išče možnost v umetnosti, ka bi se pokazo, ka bi pokazo svojo düšo. Tau je velalo v zgodovini za Slovence med Mürov in Rabov, vsigdar so bili daleč od centrov, tak od Lublane kak od Budimpešte. (Če go štete, vam tau potrdi serija Dušana Mukiča Prejk Müre sem prihajo.) Druga stvar, stera daje inspiracijo lidam, je sama krajina, šurka, duga ravnica, prejk stere se süča Müra. Ravnica nam pisti po enom tali, ka daleč sega naš pogled, po drugom tali nas naredi melanholične, zasenjene. Senje so pa trno potrejbne za ustvardjanje. Kak pa te tau, ka med nami, Slovenci pri Rabi, nega umetnikov ali samo trnok malo? Naši predniki so nej senjali ali mi ne senjamo? Kaj vi nej... Naša krajina je tö (bila) periferija, pa še kakšna! Dosti üša, kak je bilau Prekmurje. Naši lidgé so se najbole s tejm spravlali, ka naj bi sploj preživeli, naj bi leko telko vküpspravili, ka bi držina leko prosperirala, vse drugo je bilau »drugorazredno«. Za ustvardjanje več nej bilau nej volé, nej časa pa nej moči. Pa če smo pravični, realno gledano je ranč nej pričakovati, ka bi med par gezero lidami – kelko nas je Porabski Slovencov – bilau dosti, steri se rodijo z umetniško žilico (művészi vénával). Če rejsan bi dobro bilau. Vse tau mi je prišlo na misli po otvoritvi razstave Varaške likovne kolonije, na steroj je Feri Gerič pa vözdigno, ka bi mogli najti nekoga, steri bi se spravlo s kejpi, stere so stvaurili na 16. kolonijaj. Če pá nemo meli »svojoga« človeka, de se »slovenskost« kolonije in galerije leko zgibila. Škoda bi bilau za tau! Marijana Sukič MEDNARODNA SREČANJA DAJEJO INSPIRACIJO »Po dolinaj grmi, obliska,« smo slišali prve besede znane porabske ljudske pesmi v izvedbi mlade pevke Gyöngyi Nagy, ki redno potuje iz okolice Győra v Budimpešto na vaje s skupino Špajsni-flajsni muzikanti. Zasedba mladih slovenskih in madžarskih glasbenikov je razmeroma nova, svoj prvi nastop je izvedla prav 24. novembra, ko so v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru v večernih urah odprli razstavo iz stvaritev, nastalih na letošnji 16. Mednarodni likovni koloniji v središču Porabja. »Na otvoritvi prve razstave po letu 2010 sem izrazil pripravljenost, da bi Mestna občina Monošter podprla likovne kolonije. To se je zgodilo in že šesto leto zagotavljamo polovico potrebnih sredstev iz fonda za civilne organizacije,« je na odprtju letošnje razstave poudaril župan Monoštra Gábor Huszár in dodal, da sam raznaša sloves odličnih umetniških srečanj, kjer koli po svetu naj že hodi. Najavil je tudi prihod madžarskih ustvarjalcev iz oddaljenega transilvanskega kraja Szépvíz in s tem sodelovanje najbolj zahodnih in najbolj vzhodih koncev Karpatskega bazena. Gostitelj, predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök, je ob monoštrskem županu pozdravil še generalnega konzula RS dr. Borisa Jesiha, slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss in predsednika DSS Martina Ropoša, nato pa je umetnostna zgodovinarka – sicer avtorica spremne študije v kakovostno pripravljenem katalogu – dr. Katarina Mohar na kratko predstavila stvaritve letošnje kolonije: simbole razpadanja Dubravka Baumgartnerja, mitološke podobe Györgya Csute, minimalistične zvoke tišine Dragana Gačnika, zrcalni podobi divjega petelina Endreja Göntérja, imaginarne pokrajine Laure Hosszú, koketirajočo skulpturo Ferenca Királya, pokrajinske motive Branke Lalić, zorane njive Dalibora Milojkovića, preinterpretirani potrošni material Maruše Štibelj in končno prenos podob digitalnih medijev Kaje Urh. »Pri likovnih kolonijah je zagotovo najbolj pomembno srečevanje umetnikov iz različnih delov države ali različnih držav, ki se drugače ne bi srečali. Na njihovo umetnost zelo vplivajo takšni in drugačni stiki in to je zelo dobra možnost, da dobijo neke nove impulze za svoje ustvarjanje, da sodelujejo, spoz- v muzejske namene. Opozoril je tudi na možnost črpanja evropskih sredstev in pozval k boljši povezanosti s kolonijami v Lendavi, na Madžarskem ali celo na Slovaškem. »Moja želja je bila zmeraj, da bi mladega strokovnjaka na sedežu Zveze Slovencev finančno podprla sama država ali občina Monošter. Šele takrat se lahko pogovarjamo naprej o tem, kako prodreti v Del obiskovalcev na otvoritvi razstave iz stvaritev, nastalih na letošnji 16. Mednarodni likovni koloniji najo kolege, vidijo drugačna mišljenja, dobijo inspiracijo,« meni Katarina Mohar. Dolgoletni strokovni vodja in pobudnik monoštrskih mednarodnih likovnih kolonij Franc Gerič je opozoril, da se odvija na sedežu Zveze Slovencev na Madžarskem že 16 let zavestno umetniško delovanje, ki je pritegnilo veliko pozornosti. V tem obdobju se je nabrala dragocena in bogata zbirka, s katero se lahko organizatorji pohvalijo tako na državni kakor evropski ravni. Zahvalil se je domačinom, ki naredijo vse za ustvarjajoče umetnike in spremljajo njihovo delo. (Štirje od letošnjih gostov, Ferenc Király, Endre Göntér, Dubravko Baumgartner in Laura Hosszú, so bili prisotni tudi na slavnostnem odprtju.) »Nikoli nismo popustili, kadar je šlo za kakovost,« je še poudaril nekdanji direktor Galerije-Muzeja Lendava in dodal, da še vedno čakamo na odprtje galerije v samem središču mesta Monošter. Kot možno primerno rešitev je nakazal preoblikovanje propadajočih stavb nekdanje tovarne kos Porabje, 7. decembra 2017 širšo javnost,« je zaključil Franc Gerič. Direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – kot enega od pokroviteljev – mag. Marko Repnik je poudaril, da se je na prvem obisku v Porabju pred kratkim seznanil z delovanjem Zveze Slovencev na Madžarskem ter s prostori, s katerimi krovna organizacija razpolaga. Potrdil je nadaljevanje kulturne politike Javnega sklada, torej nudenje podpore ljubiteljskim dejavnostim, s posebnim poudarkom na zamejske skupnosti. Direktor Repnik je nato odprl razstavo iz stvaritev, ki bodo odslej bogatile zbirko Zveze Slovencev na Madžarskem. Na ogled so bile tudi fotografije Csabe Steffela o samih ustvarjalcih, osnovno lirično razpoloženje pa je v dvorani zagotovila navdušena skupina Špajsni-flajsni muzikanti. (Na naslovnici: prizor z otvoritve razstave. (Z leve) dr. Katarina Mohar, mag. Marko Repnik, Jože Hirnök, Brigita Soós in Gábor Huszár) -dm- 3 »NARODNI SKUPNOSTI POVEZUJETA DRŽAVI« 23. in 24. novembra se je na uradnem obisku na Madžarskem mudil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez. Prvi dan se je v zgradbi madžarskega Parlamenta sestal s predsedniškim kolegom dr. Lászlóm Kövérjem, ki je slovenskega gosta na uradni obisk tudi povabil. Člana delegacije iz Slovenije sta bila še državnozborska poslanca dr. László Göncz in Franc Laj, med gostitelji pa smo našli tudi zagovornico slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Eriko Köleš Kiss. Oba predsednika sta ocenila dosežke medvladnega sodelovanja in se posvetovala o pomembnih regionalnih vprašanjih na področju energetike in prometa. V kasnejši izjavi je László Kövér poudaril, da so madžarsko-slovenski politični posadili v vinorodnem okolišu okoli madžarskega mesta Szekszárd. Naslednji dan uradnega obiska se je začel s konferenco Predsednik madžarskega Parlamenta László Kövér in Državnega zbora RS Milan Brglez v Parlamentu, ki so jo ob 25. obletnici podpisa Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine Predsednik Milan Brglez se je s predstavniki slovenske skupnosti pogovarjal na generalnem konzulatu v Monoštru. Ob njem veleposlanik R Slovenije v Budimpešti Robert Kokalj in poslanec madžarske skupnosti v Državnem zboru R Slovenije László Göncz odnosi odlični in da je Slovenija ena od najboljših sosed Madžarske. Slovenska vladajoča koalicija in madžarski kabinet se sicer v nekaterih vprašanjih, kot je na primer prihodnost Evropske unije, razhajata, kljub temu pa lahko sodelujeta, kar omogoča trud za medsebojno razumevanje. Le-to pa prispeva tudi k dobrim gospodarskim odnosom, tako predsednik madžarskega Parlamenta. Po pogovorih je predsednik Milan Brglez gostitelju podaril cepič mariborske »stare trte«, ki ga bodo Horváth. Navzoči so lahko prisluhnili tudi ocenam uspehov slovensko-madžarskih manjšinskih mešanih komisij. Uradni obisk predsednika Mi- na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji priredile inštitucije, pristojne za nacionalno politiko. Ob državnem sekretarju za nacionalno politiko Árpádu Jánosu Potápiju sta konferenco odprla in zbrane nagovorila predsednika obeh parlamentov. O pomenu sporazuma sta spregovorila slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss in madžarski poslanec v DZ RS László Göncz, svoje poglede pa sta predstavila tudi predsednik DSS Martin Ropoš in predsednik PMSNS Ferenc lana Brgleza se je zaključil na monoštrskem slovenskem Generalnem konzulatu, kjer so visokega gosta sprejeli gostitelj generalni konzul RS dr. Boris Jesih, predsednik ZSM Jože Hirnök, predsednik DSS Martin Ropoš, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, novinar Dušan Mukič in predstavnik porabske mladine Szabolcs Andrejek. Predsednika DZ RS sta spremljala še veleposlanik RS v Budimpešti dr. Robert Kokalj in namestnica veleposlanika Metka Lajnšček. Pogovori so potekali o najpomembnejših problemih slovenske narodnosti na Madžarskem, tako o vprašanju bogoslužij v materinščini, stanju javnih cest v pokrajini, vidni dvojezičnosti, izboljšanju ravni šolanja v slovenskem jeziku in prihodnosti skupnosti. »Ključna je skrb za nove generacije,« je v kasnejši izjavi za javnost poudaril predsednik Brglez. »Potrebujemo kritično maso, da bi se lahko ta jezik bolje razvil, da bi bilo znanje materinščine tisto, kar bi povezovalo in pomenilo tudi dodano vrednost v življenju vsakogar, ki tukaj živi. Spodbuda mora biti notranja, to sam počneš zaradi sebe, ne samo zaradi tega, ker ti to drugi pripovedujejo.« Predsed- nik Državnega zbora je obenem izpostavil, da je porabska skupnost majhna, manjša celo od pomurske madžarske. »Potrebna je veliko večja skrb, da se ohrani. Ničesar pa se na koncu ne da narediti, če sami tega pravzaprav ne želijo. Obe državi morata dati tisto podporo, ki je pri tem potrebna.« Milan Brglez je podčrtal, da se je trud za parlamentarno zastopstvo narodnosti na Madžarskem v času sedanje vlade pokazal. »Predstavnica Slovencev obstaja, nima pa takšnih pravic kot naš polnovredni poslanec. In prav je, da je na naši strani zadeva tako postavljena. Mislim, da je trud v to smer potreben. Bo pa potrebno na vseh nivojih oblasti to urediti. Tudi pri nas ni zadeva samo v parlamentu, ampak je tudi znotraj straneh lažjo komunikacijo. Tudi zaradi tega je bilo teh izmenjav veliko več, zame je to bilo že deveto srečanje s predsednikom madžarskega Parlamenta, uradno ali pa ob robu kakšnega drugega dogodka. In ravno v teh točkah se najlaže ujameva in to je nama obema v interesu. Če imava že včasih različne poglede na vprašanja, kako naj se Evropa razvija ali ureja migracija, se lahko vedno vrneva na te točke, ki so nama pravzaprav skupne.« Ob 25-letnici meddržavnega sporazuma pa je predsednik poudaril: »Zelo pomemben je, predvsem za Porabske Slovence. Pri nas je bilo vprašanje že prej nekako normativno urejeno z ustavo, je pa sporazum zgled, da je takšno sodelovanje potrebno. Madžarska ga lahko uporabi kot Pozdrav generalnega konzula Borisa Jesiha; ob njem predsednik ZSM Jože Hirnök, slovenske zagovornica Erika Köleš Kiss, novinar, predstavnik porabskih medijev Dušan Mukič in predsednik DSS Martin Ropoš lokalnih oblasti zadeva zelo jasno postavljena. Tudi nekateri župani na dvojezičnih območjih ne morejo biti več izvoljeni, če vsaj ne razumejo madžarsko. Ta trenutek pa je osnovni moment potreba po tem, da bo vidna dvojezičnost tudi tega območja, kjer se zdaj nahajamo,« je opozoril visoki gost in strnil izkušnje uradnega obiska: »Podpora naši slovenski narodni skupnosti v Porabju je tista, ki je za nas vsekakor pomembna. Dejstvo je, da omogočata narodni skupnosti na obeh Porabje, 7. decembra 2017 dobro prakso v primeru svojih narodnostnih skupnosti drugod, ki se jim precej slabše godi.« Milan Brglez je na koncu izjave povzel svoje stališče: »Povezujeta nas manjšini na obeh straneh in skupni projekti. Mislim, da eno in drugo ta trenutek teče dobro. Presenetljivo dobro, bi človek rekel, če bi opazoval to z nekega drugega konca sveta. Ko živiš skupaj, pa se da to razumeti in se je treba usmeriti v tisto, kar nas povezuje.« -dm- 4 OB 500. OBLETNICI REFORMACIJE Murska Sobota PREKMURJE Zlata ponev 2017 Novine Vestnik so vörazglasile najbaukšo krčmo v Pomurji. Strokovna komisija, stero je vodo erični slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, se je odlaučila, ka nagrado, stera se zove Zlata ponev, v leti 2017 dobi Gostilna Rajh iz Bakovec. Priznanje je krčmarici Tanji Pintarič slavnostno prejkdau Uroš Hakl, direktor Podjetja za informiranje, firme, stera vödavle Vestnik. Akcija zberanja naj pomurske krčme - komisija je ocenjevala, kak dobro in izvirno je gesti, kakšna je ponudba pijač, kak dobro svoje delo opravlajo kölnari in kölnarce, pa tüdi tau, kak krčma vövidi - se je začnila že na sprtoletje. Svoj glas so leko dali tüdi tisti, steri štejo Vestnik. In tak so se vsivküper odlaučili, ka si je drügo mesto zaslüžila Gostilna Marič Sebeborci, trečo pa Gostišče Oaza Mlajtinci. Med petimi finalisti sta bili ške Gostilna Lovenjak iz Polane pri Murski Soboti in Gostilna Mencinger iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni. Strokovna komisija je za Gostilno Rajh, za stero brodijo, ka je ena od petih najboukših krčm v Sloveniji, zapisala ške, »ka so oni pelda prave držinske krčme«, pri steroj furt probavajo neka nauvoga, inovativnoga, dobro nasledüjejo letnin čason in prilagajajo svojo ponudbo živilom iz lokalnoga in regionalnoga okolja. Janez Bogataj, steri je pred kratkin vödau knjigo o kmečkon »svetki«, o kolinaj, je ške pravo, ka je kulinarika Prekmurja tak bogata, ka ne vidi nikše potrebe po ton, ka bi »prejk gemali globalne norosti«. Pri ton je fontoško tüdi znanje, steroga ma držina Rajh - Pintarič fejst dosta. Silva Eöry PRIZNANJE ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI ZA PROJEKT V PORABJU Pred kratkim sta bila v Sloveniji dva, sicer različna, vendar tesno s knjigo in bralno kulturo povezana dogodka, in sicer dan splošnih knjižnic, ki so ga počastili v Šmarju pri Jelšah, in 33. Slovenski knjižni sejem v Ljubljani. Na dnevu splošnih knjižnic je soboška Pokrajinska in študijska knjižnica prejela nagrado za najboljši projekt splošnih knjižnic V etom leti svetimo 500. obletnico reformacije. Tou je svetek, gda je naš velki reformator Martin Luter na dveri witemberške cerkve gor zabil 95 tez. Ranč tak se nas je 50 vernikov 19. novembra z našim županom pa fararom Leonom Novakom in fararco Judit Andrejek napotilo v Monošter k skupnoj božjoj službi. Božjo Leon Novak in Judit Andrejek z monoštrsko fararco Obujamo dediščino v Porabju - pravljični večer na Gornjem Seniku Obujajmo dediščino v Porabju - pravljični večeri za odrasle, ki ga je vodila Vesna Radovanovič. Ob tem je povedala: »Knjižničarke že leta hodimo v porabske šole in vrtce, vendar je znanje jezika, tudi narečnega, tako slabo, da smo pripravile pravljične večere za odrasle. Da bodo v osnovni celici, družini, tisti, ki še obvladajo porabšči- S tem smo dobili spremembe v našoj cerkvi. Edno mesto med drügimi po našom rosagi je tüdi ves Puconci. Tü rejč smo poslüšali v dvema gezikoma - v slovenskom in vogrskom. Tak ka smo lejko vsi razumeli, pa si napunili V prvi vrsti puconski župan Ludvik Novak Pred 100 leti je Hinko Smrekar ilustriral zgodbo Martin Krpan Frana Levstika, kar je bila prva slovenska slikanica in zato letošnji simbol Slovenskega knjižnega sejma no, lahko naučili mlajše. In dvorane so nabito polne.« Pomen knjižnic je najbolj zgovoren v podatkih: 271 knjižnic in 13 bibliobusov (v Porabje je vozil prvi iz Slovenije čez mejo.) V knjižnice je včlanjenih 23,5 odstotka prebivalcev, ki so si lani izposodili 25,6 milijona enot knjižničnega gradiva, le-tega pa je 11,9 milijona enot. Zaskrbljujoče je, koliko knjig kupimo Slovenci in tudi bralna kultura krepko šepa, kljub odlični ponudbi kakovostnih knjig. Simbol Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu je bil Martin Krpan Frana Levstika, kar je povezano s stoletnico izida prve slovenske slikanice, Martina Krpana z ilustracijami Hinka Smrekarja. Kar 115 založnikov je na sejmu predstavilo okrog 3 tisoč knjižnih naslovov, zvrstilo pa se je blizu 300 spremljevalnih dogodkov. Tekst in foto: E.Ružič je najstarejša evangeličanska cerkev v Sloveniji. V Püconcaj se je 25. januara v tom leti tüdi stavo avtobus, šteri je potüvo po Evropi. Meli smo določene prireditve, med drügimi so se naši farari in fararce, pa naš župan občine Puconci Ludvik Novak dogučali, da v sosednjom rosagi, na Madžarskom, organizirajo božje slüžbe v dvej gezikaj. Tak smo se z avtobusom 12. novembra pelali v Tordaš, k našim vere bratom in sestram evangeličanom, pa v njuvoj božoj iži meli božjo službo v dvej gezikaj. Porabje, 7. decembra 2017 svoje düše. Bili smo lepo sprejeti, pogoščeni z tejom in kavov. Pa tüdi razmeli smo se, si pokazali z rokami, pa s prijaznim nasmehom in toplim pogledom, šteri je žarel z naših oči. Nastopil je tudi bend cerkve iz Murske Sobote. Vala lepa fararci iz Monoštra in vernikom, ka so nas lepo sprejeli in z nami delili poslüšanje evangelija, pridige in molitve. Marta Sever Foto: F.Bana 5 Vrtec Sakalovci Delavnica v Gradu MOJE TELO V mesecu novembru so v vrtcu Sakalovci potekale različne dejavnosti na temo Moje telo. Spoznavali smo slovenska poimenovanja za dele telesa pozdravila, nato je zdravnik vprašal: »Kaj te boli?«. Otrok pa je odgovoril: »Boli me roka (noga, glava, prst …). Otroci so uživali v igri s povoji in 27. novembra zjutraj smo se s 13 učenci napotili v Grad na šolo. Vabilo smo dobili od ravnatelja Viktorja Navotnika pred dvema mesecema. Obis- Po malici smo sestavili zelo zanimiv okrasek: snežaka iz različnih materialov, ki so si ga naši učenci lahko odnesli domov. Z učenci šestega razreda Učenci 5. razreda so delali škornje Zdravnica Romana in pacientka Laura kal je našo šolo v Števanovcih in ponudil možnost sodelovanja. Na ta dan so nam organizirali delavnice, oni so se pripravljali na božični bazar in 6. razred je pletel adventne vence mi smo jim pomagali pri tem. Z naše šole smo peljali učence 5. in 6. raz- smo pletli in krasili adventne reda. vence. 5. razred je najprej iz plastičnih Pred kosilom so nas peljali v stekleničk delal škornje za Mik- Vulkanijo. Tam je bilo zelo zalavža. Najprej smo razrezali nimivo in čudovito. steklenico in jo zalepili. Potem Z lepimi spomini smo se vrnismo nanjo nalepili papirje. Zad- li domov. Hvala ravnatelju za nja naloga je ostala nedokon- povabilo in vsem učiteljem in čana, saj bi še morali pobarvati učiteljicam za ta lep dan. na rdeče, ampak se je barva Agica Holec, ravnateljica prepočasi sušila. Učimo se dele telesa (glava, oči, nos, usta, ušesa, lasje, trebuh, roke, noge). Šteli smo, koliko imamo rok, nog, prstov in sestavljali dele telesa v celoto. Igrali smo se različne gibalne in rajalne igre. Razgibavali smo roke, noge, prste, glavo in raziskovali, kaj vse lahko z njimi počnemo. Ob tem smo se naučili pesmico Moje roke, saj smo ugotovili, da roke lahko ploskajo, božajo, bobnajo, mahajo in celo rajajo, če se primemo za roke. Zaplesali smo ob pesmicah Od glave do peta, Mi se imamo radi in Glava, rame, noga, prst. Za zaključek pa smo se igrali igro vlog zdravnik in bolnik, kjer smo otroke spodbujali k uporabi vljudnostnih izrazov in h kratkemu dialogu. Zdravnik in bolnik sta se najprej Zumba v Sakalovcih Pa še zaplesali smo obliži, saj smo vloge tudi zamenjali. Sladkali smo se s sadjem in veliko telovadili, da bomo ostali zdravi tudi pozimi. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela in vzgojiteljica Livia Nemeš Tedensko dvakrat se srečujejo oboževalci zumbe v Sakalovcih v kulturnem domu. Formacija z imenom Balint in frajle, ki deluje s podporo samouprave, z veseljem vabi vse zainteresirane. Porabje, 7. decembra 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Na električnom biciklini se tö ne smej piti V Železni županiji se dostakrat leko srečamo z biciklinami, stere električni motor žene, najbola po varašaj pa tam, gde je raven. Te bicikline zvekšoga starejši nücejo, steri že nejmajo tašo dobro kondicijo. Na tiste bicikline pravimo, ka so električni biciklinge, stere maksimalno 300 watt močen električni motor žene. Za električne bicikline velajo tista pravila kak za navadne bicikline, pa še plus, ka ranč tak kak šoferji, biciklisti tö ne smejo alkohola piti. Zvün tauga še na tau trbej sploj skrb meti, ka dosta bola naglo se leko pela s tej biciklinom pa je fejst navarno, če spadnemo. Zavolo tauga je dobro, če se na električnom biciklini čelada (sisak) nüca. Tisti eletrični biciklinge, gde je motor bola močnejši kak 300 wattov, tisti biciklin se že šté kak moped, za tauga pa že izpit (vizsga) pa čelado moraš meti. Gnauksvejta, tam od leta 1955, so že bicikline gnali z motori, samo tej so nej električni motorji bili, liki na bencin, te motore so tak zvali ka »dongo«. Najprve taše motore so Italijani redli, tau so bili motori Mosquitonge pa te motore so Vaugri te tak povedano kopirali pa so njim dali ime Dongo. Dongo motor je na vsakši biciklin gora leko zošrajfo, vseedno je bilau, če je moški ali ženski biciklin mogo gnati. Eden taši motor je tistoga reda 1480 forintov košto, ka je dvej mejsačni plači bilau. Tak ga je trbelo vožgati, ka pedal so pognali pa mali gas so dali. Sploj enostavan mali motor je bijo, zato se je pa te naletja vužgo. Dvej leta dugo so te male motore redli, leta 1957 so proizvodnjo dolastavili, gda so 60.000-i motor naredli. Ka je še fejst zanimivo bilau, ka te motore so v tistoj fabriki redli, gde golaubiše za djagarske pükše. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Državni svet Državni svet, drugi dom parlamenta, ki ima v Sloveniji manj pristojnosti kot v drugih državah s podobnim političnim sistemom, je dobil nove člane. Najprej so 22 novih svetnikov, katerih mandat traja pet let, s pomočjo elektorjev iz občinskih svetov izvolili predstavniki lokalnih interesov, nato pa je bilo izvoljenih še 17 svetnikov, ki bodo zastopali tako imenovane funkcionalne interese. Volilnega zbora za področje kulture in športa, ki ima v državnem svetu enega predstavnika, zaenkrat še niso izvolili, saj ga je Državna volilna komisija preklicala zaradi težav s številom elektorjev. Vnovič je bil za svetnika izvoljen nekdanji mariborski župan Franc Kangler, že tretjič zapored pa koprski župan Boris Popovič, poleg njiju pa kot predstavniki lokalnih interesov še: Dejan Crnek, Franc Rokavec, Milan Ozimič, Marko Zidanšek, Bojan Kontič, Rajko Fajt, Branko Šumenjak, Igor Velov, Bogomir Vnučec, Marjan Maučec, Tomaž Horvat, Bojan Režun, Bojan Kekec, Samer Khalil, Davorin Terčon, Miroslav Ribič, Franc Golob, Srečko Ocvirk, Matjaž Švagan in Dušan Strnad. Interesne skupnosti bodo v državnem svetu, ki naj bi se konstituiral 12. decembra, zastopali: Mitja Gorenšček, Marija Lah, Jože Smole, Igor Antauer (delodajalci), Lidija Jerkič, Oskar Komac, Ladislav Rožič, Branimir Štrukelj (delojemalci), Branko Tomažič, Cvetko Zupančič (kmetje), Alojz Kovšca (obrtniki), Bojana Potočan (samostojni poklici), Branka Kalenič Ramšak (univerze, visoke šole), Tone Hrovat (vzgoja in izobraževanje), Matjaž Gams (raziskovalna dejavnost), Peter Požun (zdravstvo) in Boris Šuštaršič (socialno varstvo). Oddaja »Dobro jutro« na DOŠ Jožefa Košiča V sredo, 22. novembra 2017, smo na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku imeli prav posebne goste s Televizije Slovenija, ki so na naši šoli za oddajo Dobro jutro posneli kratek prispevek o šolskem življenju, s posebnim poudarkom na šolski kulinariki (kuhinji). Prispevek je bil predvajan v petek zjutraj, 24. novembra 2017, na prvem programu Televizije Slovenija (SLO 1), najdete pa ga lahko tudi na internetu, na spletni strani: http://4d.rtvslo.si/ arhiv/ pod rubriko Dobro jutro, 3. del, 24. november 2017. Oddaja Dobro jutro je osrednja jutranja informativna oddaja na prvem programu Televizije Slovenija (SLO 1), ki je na sporedu vsak dan med delovnikom (od ponedeljka do petka) med sedmo in deseto uro dopoldne (7.00–10.00). Oddaja poleg dnevnih novic prinaša različne poučno-izobraževalne, včasih tudi zabavne vsebine, z namenom smo ji poleg šolske kuhinje prikazali sklop dejavnosti s poudarkom na obšolskih dejavnostih in življenju nekoč v teh krajih. Vse dogajanje je potekalo sočasno: učenci so plesali (venček porabskih plesov), peli porabske pesmi, igrali (prizor »Betlehmeške«), pekli medenjake (mézeskalács), izrezovali božične motive (Miklavže in jelene) in pripravljali – káposztasaláta ... Vse to dogajanje smo napovedovalki komentirali: ravnateljica Ildika, gospa Marija in učitelj asistent Nino. Na harmoniki nas je spremljal tudi Iskrena hvala vsem sodelujočim za pomoč pri pripravi tega »projekta«. Najprej zagotovo našim učencem, učiteljem mentorjem (ravnateljici, Ibolyi, Margit, Piro- Kuharica Marika Škaper je za slovensko televizijo pripravila polno mizo dobrot harmonikar Ferenc Šulič. Po koncu snemanja, ki se je kar hitro končalo, ker je bilo vse dobro načrtovano, je sledil družab- ški, Agici, Gabrielli), ostalim učiteljem za pomoč, kuharici Mariki in drugim kuharicam, čistilkama in harmonikarju. Bili ste enkratni! Otroci so pekli tudi medenjake gledalcem širom po Sloveniji ponuditi čim več privlačnih in gledljivih vsebin (osrednji studio je v Ljubljani, ekipi pa sta tudi v Mariboru in v Kopru, vmes pa so še javljanja s terena). Ob petkih oddaja poteka tako, da se terenska ekipa javlja iz nekega slovenskega kraja, kjer spoznava krajevne in predvsem kulinarične (kuharske) značilnosti določene pokrajine in njenih ljudi. Tokrat se je ekipa, katere vodja je gospa Marija Merljak, velika poznavalka »zdrave prehrane« (po poklicu je univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije), podala med zamejce »Med rojake v Porabje na Madžarsko«. Prva postaja njenega obiska je bila najstarejša in hkrati največja narodnostna šola v Porabju, DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Po vnaprej načrtovanem scenariju smo ekipo TV SLO učenci in učitelji, vključno z gostiteljico, ravnateljico Ildiko Dončec Treiber, pričakali v telovadnici, kjer jajčni namaz (tojáskrém). Med vsem tem dogajanjem v telovadnici je bila osrednji prostor lepo pogrnjena mizica, kjer je kuharica Marika Škaper ponujala tipič- Najmlajši so izrezovali Miklavže in jelene iz papirja Skupinska slika ob koncu snemanja v seniški telovadnici ne jedi za Porabje. Poudarek je bil na šolski prehrani, nekaj jedi pa je bilo še dodanih. Pripravili smo: sadno juho – gyümölcsleves, zlate žličnike ali polmesece – aranygaluska, zeljno solato nejši del. Pogrnjeno mizico je bilo treba pospraviti in učenci so tega bili zelo veseli. Vsak je poskusil pripravljene jedi, nato pa so, po skupinskem fotografiranju, pomagali še pospraviti telovadnico. Porabje, 7. decembra 2017 Prepričan sem, da so takšni dogodki za našo šolo in njen obstoj v Porabju zagotovo pomemben vidik, po drugi strani pa dolžnost, kajti vsi vemo, koliko pomoči narodnostnim šolam namenja matična država Slovenija. Ekipa Televizije Slovenija se je po končanem snemanju odpravila še v Monošter, popoldne pa so snemanje končali na »Vzorčni kmetiji« na Gornjem Seniku. S prijetnimi vtisi in veselimi obrazi so se poslovili od nas in obljubili, da se moramo še kdaj srečati. Še posebej ga. Marija Merljak, ki je ob slovesu vsakega od nas objela in bila presrečna, da nas je lahko obiskala in spoznala. Besedilo: Nino Gumilar, učitelj asistent slovenskega jezika na DOŠ Jožefa Košiča Slike: Televizija Slovenija, ekipa oddaje Dobro jutro 7 Murska Sobota/Petanjci: Oče in sin ROBOTI NE BODO NIKOLI ZMOGLI ČUSTEV Ob izjemnem obisku v murskosoboški evangeličanski cerkvi je častni škof mag. nadškofu dr. Alojzu Šuštarju. Urednica Jelka Kušar je povedala, da knjiga daje vpogled v V künji inda in gnes (48) Drvenka – drevenka – véka Iz vrbovi šib in slame pletene drvenke, štere majo dva prejloča, so nücali v künji tö. Zvečer pred dnevom, gda so krü pekli, so v drvenki rženo melo meli drva. Parkauli so z drvotana nutnosili, pa v künji pri špajeti sišili, ka je bole gorelo. Gnes edno lejpo drvenko – pa nej s plastike pleteno – leko nutnalekli v künjo. Zrankma rano, gda so začnili krü mejsiti, je mela mogla süja biti. Ništerni so v künji v drvenki nücamo v künji za novine ali za mlašeče špile. koloniji Primož Trubar, ki je v Moravskih Toplicah. Slikarje in njihova dela je predstavil umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal in poudaril, da se po zaslugi umetniškega vodje kolonije akademskega bi ga vsi razumeli. Sicer pa se je slovenska krščanska terminologija začela z Brižinskimi spomeniki, v protestantizmu pa je postala bolj urejena. Predavatelj se je dotaknil tudi drugih informacij, deni- Prvi in zdaj naslovni škof evangeličanske cerkve v Sloveniji, Geza Erniša, in sedanji škof, Geza Filo Geza Erniša predstavil knjigo V službi ljudi - spomini in razmišljanja, ki je izšla ob njegovi 65-letnici in 500. obletnici začetka reformacije. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pa je povabila na pogovor dr. Aleksandra Ernišo (sina Geze Erniše) o njegovi doktorski disetaciji »Primerjava prevoda in izvirnika kot model za določanje pomena teološkega besedja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja na primeru Trubarjevega prevoda Luthrove hišne postile.« Pogovor z Gezo Ernišo je vodila urednica Jelka Kučar, o prvem, zdaj častnem škofu evangeličanske cerkve v Sloveniji, pa so nekaj misli povedali tudi udelženci prireditve, zdajšnji škof Geza Filo, o pomembni vlogi škofa v tako majhni cerkvi, avtor teksta v knjigi o Erniši Franc Cipot, njegov dolgoletni prijatelj, tudi na športnih igriščih, in še nekateri. Ostali avtorji v knjigi so dr. Kozma Ahačič, dr. Marko Kerševan, Tomislav Kovačič, in generalni sekretar Svetovne luteranske zveze dr. Martin Junge. Osrednji del knjige je pogovor, ki ga je imela z Gezo Ernišo znana slovenska publicistka Jelka Kušar, ki je podobno knjigo zasnovala tudi o zelo priljubljenem slovenskem življenje in delo škofa in njegove družine na način, ki je lahko zanimiv za vernike in vse druge. Poudarjeno je tudi dobro in pestro sodelovanje med evangeličani in katoličani v Prekmurju. Avtorica se je na kratko dodaknila reformacije, njene letošnje 500-letnice in tudi protireformacije, v kateri so sežigali knjige Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev. Častni škof Erniša je tudi izpostavil, da živimo čas, ko se ni najbolj primerno izpostavljati v družbi in dodal, da upa, kako se ne bodo vsi z napisanim strinjali, ker je potlej s povedanim nekaj narobe. Seveda škof posebej govori o svojem 40-letnem duhovniškem delovanju. Poudaril je še, da verjame v sodobno družbo, če si bomo prizadevali za skupni imenovalec sodelovanja in delovanja. Kar se tiče razvoja, je le-ta neustavljiv, toda nekaj je gotovo, stroj-robot, tako Erniša, ne bo nikoli sposoben in zmožen čustev. V dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti - raziskovalne enote Pomurje na Petanjcih (ki trenutno ne deluje), so najprej odprli manjšo pregledno razstavo likovnih del, ki so nastala v mednarodni likovni Marija Kozar ... DO MADŽARSKE Romi bodo dali svoj glas FIDESZ-u Romi nameravajo glasovati na naslednjih volitvah za FIDESZ, saj je to stranka, ki se zavzema za nas, je izjavil Flórián Farkas, svetovalec premiera za romska vprašanja, obenem predsednik največje romske organizacije Lungo droma. Po njegovem mnenju ga levo-liberalna stran napada zato, da bi očrnila prizadevanja za družbeno integracijo Romov. V času, ko je bil Flórián Farkas tudi predsednik Državne romske samouprave, je le-ta imela več – tudi evropskih – projektov, ki so bili neuspešni, organizacijo so celo osumili korupcije in nevestnega ravnanja z javnim denarjem, le da Farkas trdi, da te zadeve niso povezane z njim. Farkas, ki mu sedanja vlada popolnoma zaupa, pravi, da se je moralo začeti delo – po negativnem obdobju levo-liberalnih vlad – na področju romske integracije skoraj z ničle. V času njegovega predsedovanja (20102015) so izvedli veliko uspešnih projektov na področju izobraževanja, zdravstva in sociale. Farkas je svojo izjavo namenil tudi tistim, ki ga napadajo iz vrst romske skupnosti, češ zadosti je bilo ovadb in kaosa, spet je prišel čas, da potrdimo rezultate, ki so omembe vredni tudi v Evropski uniji. Upokojenci še pred prazniki Mag. Franc Obal predstavlja slikarje, ki so sodelovali na likovni koloniji Primož Trubar in njihova dela, ki so izbrana za majšo pregledno razstavo na Petanjcih slikarja Nikolaja Beera udeležujejo umetniških srečanj v Moravskih Toplicah priznani akademski slikarke in slikarji iz Slovenije in iz tujine, najpogosteje z avstrijske Koroške. Aleksander Erniša, njegov nastop je napovedal mag. Franc Kuzmič, predsednik programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, je izpostavil pomen verske terminologije in povedal, da je Primož Trubar pisal tako, da mo podatka, da so slovenski protestantski pisci napisali 56 oziroma 57 knjig, v katerih je bilo kar 12 tisoč novih terminov. Pomembno je, da imamo v Sloveniji opravka z izvirnimi besedami, je poudaril Aleksander Erniša, sicer duhovnik v Slovenski vojski, in dejal, da je začel protestantizem učiti, da je vsak človek enakovreden. Nenazadnje se to kaže, da je več duhovnic od prvih dveh od leta 1997. Tekst in foto: Ernest Ružič Porabje, 7. decembra 2017 dobijo bone Erzsébet Kakih 2 milijona 700 tisoč upokojencev bo dobilo še pred božičnimi prazniki bone Erzsébet v višini 10 tisoč forintov, ki jim jih podarja vlada. Bone lahko uporabijo za nakup prehrambenih artiklov ali lahko z njimi plačajo v restavracijah oz. menzah za toplo hrano. V ovojnici, ki jo bodo dobili upokojenci na lastno ime in priimek, bo šest bonov, štirje v vrednosti dveh tisočakov, dva po tisoč forintov. Po vsej državi je kakih 60 tisoč trgovin in gostiln, kjer lahko upokojenci vnovčijo bone. 8 Granate, golaubiške, štüki pa tanki v Andovcaj Že več kak sedemdeset lejt se je skončala drüga svetovna bojna, dapa še itak naprejpridejo iz zemlé tü pa tam kakšne granate pa bombe. Od tauga največkrat po televiziji pa v novinaj leko štemo, zato ka v Porabji se granate pa bombe rejdko najdejo, bola samo v Varaši, gde so na železnico lüčali bombe. Tau je tö istina, kak so se fligarge obračali, tü pa tam je zato kaj mimo tö spadnilo. Bilau je tašo tö v Andovcaj, ka je eden človek na travi sejdo pa tak što, kelko fligarov leti više njega. Že je skur stau vküpprešto, gda so gnauk samo začnili strejlati, istina, nej na njega, bola proti Varaši, dapa on se je tak prestrašo, ka je po štiraj do rama leto pa tam je dvera vö iz stebra vdaro. Tak ka v Andovcaj je nej bilau bojne pa strejlanja, dapa pri nas se zato tašo vse kaj najde. Gda sem mali bijo, dugo sem nej znau, ka pri sausedi, pri Klošini, ka so tiste velke pere pa železne kolé kauli rama. Sledkar mi je oča pripovejdo, ka proto konca drüge svetovne bojne so se Nemci pelali prejk Andovec, prejk Dolejnske pauti z ednim tankom, steri je eden velki štük vlejko. Dapa vejn zato, ka sila bila, sodacke so vözoskakali pa so taodleteli, tak sta te tank pa štük tam ostala. Gda je tau Klošin kovač v pamet vzejo, s seuv je vzejo škir pa eden mejsec je taši taleb bijo kak je ranc brau tank, ka še spati je nej bilau mogauče. Ka so tam Klošin kovač razmetali, tisto so domau odnesli, leko povejmo, ka eden cejli tank, pa s tistoga so te nika doma vönaprajli. Zavolo tauga smo vidli tisto velko pero, cejv pa kolau na mašini, s sterim so repo samleli. Ka sem se pa najbola čüdivo, tau je pa doma naš stari varilni stroj (hegesztő gép) bijo. Kak stari varilni stroji, te je tö na dinamo bijo, dapa fejst velki pa fejst glasno je djau, gda je oča doma kaj švarco. Tau sem tö samo zdaj zvedo, ka te mašin je nam z Verice Sabatin Vendel vküpzošrajfo, zato ka je on taši pozvau sem Djauskoga Rudina, aj tapovej, kakšno bombo so najšli. Dapa pred tejm sem zato malo zmišlavo. Mi domanji, šteri tü živemo, v gauštji tü gobe beremo, mi Djauski Rudi, njegva nečakinja Livika pa njeni pajdaš Balázs; oni trgé so delali v gauštji, gda so najšli bombo ezermešter bejo, vse vraga je znau naprajti. Te dinamo, ka je on nam napravo, je tö v nemškom tanki bijo, plavo barvo ma, tak ka leko, ka z ednoga Tigriš tanka je bijo vöpobran. Zdaj nejdavnik je nika ne najdemo, on domau pride iz Sombotela, v gauštjo dé, pa tak nagnauk na edno bombo prileti. Kak je te tau? - Rudi, tau mena povej, kak ste najšli tau bombo? »Tau je tak bilau, ka smo v Tak je bomba ležala v andovskoj gauštji bilau, ka se je telko policajov pa sodakov sipalo v Andovce kak mrvlé. Najprvin smo tau mislili, ka je bojna vövdarila pa dugo so nikanej vöovadili, samo sledkar smo zvedli, ka je Čer Rudi, po domanjom Djauski, nišo bombo najšo v gauštji. Probo sem uradno do niše informacije pridti, dapa vse vrata so se zaprla, nika so nej vöovadili, kak če bi atombombo najšli v andovskoj gauštji. Tak ka drügo nej bilau, gauštjo šli podirat, pa kak smo eden baur podrli, eden mejter kraj se je taobrno kak je bomba bila, dapa te smo go še nej v pamet vzeli. Dja pa od brata hči Livika sva merila, njeni padaš Balaž je pa na mejter žago. Gda smo do petoga mejtra prišli pa tak tapoglednem, te vidim, ka edna bomba je v zemlej. Dja sem naglas skričo ka bomba, dapa sprvoga sta nej dala valati, samo potistim, ka sta paulek prišla. Dja sem se še sprvoga nauri delo, ka go zdignem pa mo go vö na paut neso, aj go bola leko poglednemo. Dapa Livika pa Balaž sta včasin pravla, nej ka bi tašo probo, zato ka vsi trdje mo v luft leteli. Tejva sta se tak zbojala, ka še baur smo tam njali, zaman sem njima pravo, aj ga na mejter zrejže, za vraga sta več nej šla paulek. Te smo tak njali delo pa smo domau šli, tejva mata enga spoznanca, steri pri civilni zaščiti dela pa te sta tauga gorpozvala pa sta ma taprajla, ka smo najšli. Gda smo njema tjejp (sliko) taposlali od bombe, on je včasin nazajnapiso, nej ka bi go djenili, zato ka je fejst nevarna, gdakoli v luft leko leti. - Kak so tanajšli policaji v gauštjo, gde je bomba bila? Mi smo drügi den zazranka v Varaši na policiji zglasili pa oni so te včasin vöprišli, tak ka mi smo je sprvajali, ovak bi oni nej tanajšli. Potejn so policaji pozvali sodake, steri se z bombami spravlajo, pa gda so oni vöprišli, te so oni bombo zagradili pa na edno tablo napisali, ka paulek pridti pa vcujsegniti je fejst nevarno. Zavolo tauga smo štiri dni, dočas so go nej odpelali, ranč nej mogli v gauštjo titi, dola bilau zapovedano. Tak ka redno smo goraplačali, zavolo bombe smo nej mogli tadale delati. Dja sem je nagučavo, aj demo, dapa mlajši so nej steli, bojali so se, ka de bomba eksploderala. Vidiš, dostakrat smo že odli v tistoj gauštji, ka smo tam že podirali pa gobe brali, pa dotejga mau smo nej v pamet vzeli. Pa nej samo mi, ovak tü dosta lüstva odi tam, zato ka tam fejst grbanji rastejo.« - Ka misliš, dotejga mau zaka so nej v pamet vzeli tau bombo? »Dja tak mislim, ka je zdaj dosta deža bilau pa kak je voda tekla, je bombo vözaprala, dotejga mau go je zato ništje nej vido.« Porabje, 7. decembra 2017 - Kak velka je bila ta bomba? »Tak sedemdeset centimetrov ali še več je douga bila, pa tak petnajset centimetrov kusta. Sodak, steri je tam bejo, on je te še tü nej vedo, kakšna bomba je tau, pa tau tö nej, kak je taprišla. Tau gvüšno, ka so go vöstrlili, dapa ali je na meko spadnila ali pa tisti tau, steri bi moglo eksploderati, je na nikoj prišo, zato je nej dünila. Ka je gvüšno, tau je tau, ka v drügi svetovni bojni so go nücali.« - V stero stran je stala bomba, odkec so go vöstrejlili? »Ta bomba je proto Andovcam stala, tak ka leko so go iz Jugoslavije prejk strlili, dapa tau bi samo te vedli stalno, če bi nam vöovadili, v sterom rosagi so go delali, zato ka se ma zgoditi tau tö, ka je nemška. Edno je gvüšno, ka so bombo proto Andovcom strlili, samo je vejn trüdna gratala pa prvin dolaspadnila, hvala Baugi.« - Ka so potejn z bombov delali? »Sprvoga je tak bilau, če go nedo mogli pelati, te go tam v luft pistijo, če go leko pela, te go odpelajo. Zdaj, gda smo tam odli, smo vidli, ka so go odpelali, dapa kak tau ne vejmo, zato ka fejst lagva je paut, leko ka pejški so go vö iz gauštja nesli,« je končo svojo zgodbo Rudi. Dapa če bi še tau nej dojšlo, te mo vam tau zgodbo tadale pripovejdo. Kak so mena kazali te tjejpe od bombe, mena je fejst spoznana bila, samo sem nej vedo, zaka. Drüdji den mi je samo gnauk napamet prišlo, zaka je tak fejst spoznana. Zato ka mi, gda na vüzem (na velko soboto) strejlamo, ranč iz edne taše bombe mamo štük vönapravlano. Štük je Sabatin Vendel redo gnauksvejta. Tak ka zdaj me že podupluma briga, kakšna bomba je tau pa v sterom rosagi so go delali. Karči Holec 9 Prejk Müre sem prihajo ... - 14. Po konci prve svetovne bojne je bila politika na Vogrskom viherna, ranč tak v krajini med Mürov ino Rabov. Tam se je v deseti mejsecaj šestkrat vöminila oblast (hatalom). V nauči od 27. do 28. oktobra je Avstro-Ogrska pripoznala želenja meričkoga predsednika Woodrowa Wilsona, šteri je naprejspiso, ka se leko vsikši narod odlauča o svojoj bodauč nosti. Voditeli pridejo - voditeli tádéjo prejk Müre ino kak je sam pravo, je med lüstvom pa dühovniki najšo padaštvo do Jugoslavije. Minister za narodnosti Oszkár Jászi pa njegvi sodelavci so brodili, ka Slovenci ne smejo vöponücati ideje Wilsona, liki morejo ostati med grajncami Vogrske v avtonomnoj »Mürskoj županiji«. Minister je poslo v Slovensko krajino dr. Bélo Obála, ka aj lüstvo v krajini pa je brodilo, ka de vsikši Slovenec v Železnoj pa Zalskoj županiji zadovolen z »Mürskov županijov«. 26. decembra je jugoslovanski kapetan Jure Jurišić s prostovolci prejk Müre prišo, prejkvzeu Lendavo, depa za en malo so ga nazajzagnali. 28. decembra se ma je že Sobota tö prejkdala, donk so na začetki nauvoga leta madžarski sodacke bole krepki bili. Slovenski katoličanjski dühovniki so se 14. januara 1919 zbrali v Črensovci kauli plebanoša Jožefa Klekla st. ino terdjali zdrüžitev vsej Slovencov med Mürov ino Rabov v avtonomno »Slovensko krajino« znautra Vogrske - ali Jugoslavije, če bi tak vöprišZ balkona soboškoga Hotela Dobray je Vilmoš Tkalec vözglaso Mürsko republiko lo. Krajina bi mejla svoje orV tisti dnevaj je revolucionar- bi z lüstvom navezo politični gane, depa o državljanstvi, no lüstvo prejkvzelo kasarne dialog. zakonaj, gospodarstvi, prov Budimpešti pa tazagnalo Slovenci - zvekšoga v katoli- meti ino socialnoj politiki bi stare voditele. Oblast je k čanjski vesnicaj pri Müri - so se odlaučali vküper z Vogrsebi vzeu Narodni tanač pod nej za svojo vzeli mišlenje skov. pelanjom »radečoga grofa« vogrske vlade. Dosta je je 3. Na srejdi januara 1919 so Mihálya Károlyina ino novembra 1918 odišlo na sve- v prekmurski vesnicaj pá vözglaso Ljudsko republiko tešnjo srečanje v Ljutomer, vküpzazovali srečanja ino Madžarsko. Vlada je stela gda je grato jugoslovanski narodne tanače. 16. januara več politične slobaudnosti, rosag. Jože Cigan z Žižkov so stvaurili narodni tanač v enakopravnost narodnosti je gorprešto guč, ka se želej Sakalauvci tö, s predsedniino agrarno reformo, zatok Slovenska krajina zdrüžiti z kom dolenjesinčarskim pleso prauti njej bili zemliški brati z ov kraj Müre. banošom dr. Mirkom Lenargospaudge pa kapitalisti. 1. decembra 1918 se je nara- šičom. Želejli so avtonomijo Voditeli pa so narodnostim udilo nauvo Kralestvo Srbov, »slovenskoga« lüstva, štero ponidile donk samo kulturno Hrvatov in Slovencov. Tistoga ime so mesto »vend« zdaj opravtonomijo - v vküpnoj cejloj dne je narodni tanač v Bogo- vin uradno nücali. svetoštevanskoj Vogrski. jini pod pelanjom plebanoša 1. februara je v Soboto priTistoga ipa je med Slovenca- Ivana Baše terdjo od peštar- šo sombotelski püšpek grof mi na Vogrskom že živejla ske vlade upravno, cerkveno János Mikes, ka aj bi Sloven»jugoslovanska« ideja, vejpa in šaulsko avtonomijo, depa ce pauzvo, aj ostanejo vörni je že leta 1917 en par od nji tam so se eške tak odlaučili, Vogrski. V par dnevaj je gorpodpisalo takzvano »majniš- ka se neškejo kraj od Vogrske poisko eške Tišino, Turnišče, ko deklaracijo« (zdrüžitev vtrgniti. Črensovce ino Cankovo - zajužni Slavov znautra monar- Za en keden so »Novine« ter- volo te poti po slovenski faraj hije), septembra 1918 pa je djale slovensko rejč v cerkvi, so ga ništerni obtaužili »pankisnejši referent dr. Matija šauli, na birovijaj ino po vsej slavistične politike«. Najbole Slavič gorpoisko krajino kancelajaj. Madžarsko čütečo prauti avtonomiji Slovenske krajine so bili madžarski socialni demokrati. Komuništarge so v rosagi dobivali vsikdar vekšo mauč. Károlyinova vogrska sodačija se je po ultimati antante mogla nazajpotegniti na nauvo demarkacijsko linijo. Ministrski predsednik je 21. marca 1919 dojpovödo, gda je po kračišom anglanji oblast Gda je sovjetski režim na oblast prišo, so stari voditeli zbejžali na tihinsko. Antanta pa se je že odlaučila, ka s pomočjauv Čehoslovakov ino Romanarov dojpotre madžarsko revolucijo. Na štajerskoj strani Müre, v Ljutomeri se je na začetki majuša 1919 zbrala skupina prekmurski prostovolcov, ka aj bi »tazagnali bolševike«. 29. majuša v ednoj vöri vnoči je član direktorija Slovenske krajine Vilmoš Tkalec z balkona soboškoga Hotela Dobray vözglaso samo svojo »Mürsko republiko«. Voditeli z Budimpešte so prauti Tkalecovoj republiki včasik poslali sodake, šteri so v Soboto zmašerali 3. juDühovnik ino urednik Jožef Klekl st. je emo niuša. Tkalec je koncept za avtonomijo Slovenske krajine zbejžo v Avstrijo, njegvo sodačijo v rosagi prejkvzela Socialis- pa je madžarska redeča artična partija Madžarske pod mada dojzbila okauli vesnic pelanjom Béle Kuna. Vö so Krog pa Bakovci 3. pa 4. junizglasili Vogrsko sovjetsko re- uša. Kratke bojne je bilau 5. publiko, začnili so zidati dik- juniuša konec, povrnaula se taturo proletariata. je oblast madžarske sovjetske V zvekšoga paverskoj Sloven- republike. skoj krajini so proletarsko Ta je pa preživlala svoje slejdrevolucijo skoro nej čütili. nje minute, romanarska so22. marca je v Soboto prišlo dačija se je že približavala en par redeči sodakov, šte- Pešti, domanja vojska je slari so vözglasili, ka je oblast ba bila. 1. augustuša 1919 je prejkvzeu »Slovenski tanač sovjetska vlada dojpovödala delavcov«. Direktorij tanača pa oblast prejkdala socialnim je vödau, ka vsikšoga vmori- demokratom. jo, šteri se zdigne prauti revo- Ranč na tisti den, 1. augustuluciji, niške ne smej sodačke ša, je najvišiši tanač mirovne škeri držati, saudila de revo- konference v Pariži odlaučo, lucijska birovija pa ka nega ka Slovensko krajino - Prekveč plemstva (nemesség). murje prejkvzeme Kralestvo Nauvi velikaši so vkrajvzeli SHS. Tistoga ipa je vekši tau vse gospočke zemlé, malim madžarski škonikov začno pavrom pa so naprejspisa- bejžati s krajine - narajo se li redno pauvanje. Skoro v je nauvi cajt za ejkstra prekvsikšom kancelaji so ostali mursko ino ejkstra porabsko gnaki lidgé, politični aretacij lüstvo. je nej bilau. -dm- Porabje, 7. decembra 2017 10 »Advent je čas pričakovanja lejpoga in veseloga svetka božiča« Drüštvo porabski slovenski penzionistov je 26. novembra zadvečerek svetilo svoj letošnji zadnji velki program, Predadventno-božično srečanje, stero je bilau v Slovenskom daumi v Monoštri. Srečanje so oprli s svojimi pesmimi Ljudski godci TRIO Vetrnica Mala vas, vse navzauče, med njimi posaba naše goste - generalnoga konzula R Slovenije Borisa Jesiha z ženauv, slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss, županjo občine Sakalovci Valerijo Rogan, predstavnika občine Monošter Ferenca Sütőja, predsednico DU Murska Sobota Angelo Novak - je pozdravila predsednica drüštva Klara Fodor (avtorica članka). V svetešnjom tali programa je nas s svojimi prijaznimi mišlenji, s sterimi nam je do- pomeni, ka smo pasivni, če rejsan ne odimo na delovno mesto, ka ne sedimo pa ne Penzionisti so se srečali v konferenčni dvorani Slovenskoga centra. V prvi pa drugi vrsti povableni gostje, generalni konzul Boris Jesih, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, soproga generalnoga konzula Breda Jesih, asistent zagovornice Ferenc Sütő pa predsednica DU Murska Sobota Angela Novak počivamo. Če gledam vaše programe, ka skaus leta opravlate, se mi tak vidi, ka trno pametno ponücate V svetašnjom programi je popejvo pevski zbor Vladimir Močan DU Murska Sobota segnila do srcé, med drügimi etak pozdravila naša zagovornica Erika Köleš Kiss: »Gda je Baug svejt stvauro pa zatau šest gni nüco, na sedmi den se tak odlaučo, ka té dén de dén počitka. Prva svejta smo po tom živeli. Po nedelaj so držine vküper k meši šlé, po meši so se malo pogučavali z žlatov, s padaši, so se stavili pa kaj popili, doma pa zadvečerek vküper svetili. Svetki so stavili trüde pa prinesli svetlobo pa radost. … Kak lejta mimo letijo v našom živlenji, se vse več radi spominamo na naše mlada lejta. Depa cajt starosti ne do kažate. S svojov düšov pa aktivnostjov ste del/tau našoga porabskoga svejta. Vi ste tista generacija, med šterimi je odnos do našoga gezika, do naše porabske kulture, stari šeg živi, vi ste skaus z njimi vküper živeli…« Te svetek smo si odabrali zatau tü, ka smo v imeni drüštva, posaba naši varaški pa slovenčarski vernikov, iskreno, s toploga srca čestitali za jubilejno slovensko sveto mešo pa se zahvalili za vse trüde v deseti lejtaj našoj zagovornici Eriki Köleš Kiss, ranč tak vsejm lidam, steri nam omogaučijo, ka v svojo maternoj rejči tü leko hvalimo Boga. Ljudski godci TRIO Vetrnica svoj upokojenski cajt, dosta se drüžite, eden drügomi veseldje prinesete, sploj pa za našo mladino lejpo pel- Potejm smo se lepau znak naslonili pa z velkim radüvanjom poslüšali adventno-božični koncert, s sterim nas je po dougi lejtaj znauva podarijo Mejšani pevski zbor Vladimir Močan Drüštva upokojencov Murska Sobota. S pesmimi kak Rajske strune zadonite, Mir in radost, Angeli na naših poljih, Božji nam je rojen sin ... so nam oprli vrata našoga srca prauti adventa, prauti božiča. V drügom tali programa smo si leko odebrali na svojo želenje štiri fele delo. Ali smo si pripravili adventni vejnec s pomočtjauv domanji cvetličark Marte Šteinmetz pa Anice Wachter Csicsai. Leko smo spejvali vküper s soboškimi pevci adventno-božične svete pesmi ali si poglednili kratke filme Slovenski utrinkov od naši indašnji srečanj ali se pa pogučavali, padašivali pri kakšnom fajnskom spriceri. V zadnjom tali smo se pa drü- za vse pobrigala pri adventni vencaj, Slovenskomi daumi za lejpo pa prijetno mesto, küjarom pa kölnarom za fajnsko hrano pa flajsno, prijazno postrežbo, na konci pa vsejm penzionistom, gostom, steri so nam poštenjé dali (skur 130) s tejm, ka so se z nami radüvali, drüžili pa dobro počütili. V imeni našoga drüštva se trno lepau zavalimo - tak na srečanji v živo kak prejk naši slovenski novin pa Radia Monošter - za finančno pomauč Ministrstvi za človeške vire (Emberi Erőforrások Minisztériuma), Občini Monošter (Szentgotthárd Város Önkormányzata) pa Uradi R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na konci pa aj na velko na znanje dam tista lejpa miš- V delavnici so se pripravili adventni vejnci pa lejpi okrasi žili, veselili v restavraciji Lipa, gde smo gora pozdravili naše penzioniste v najlepši lejtaj, steri so 75 lejt ali više stari. S svetešnjov, trno fajsnko večerdjov smo pogostili vse navzauče. Na veselici so nam veselo pa z dobre vaule igrali Ljudski godci TRIO Vetrnica Mala vas, zakoj se lepau zavalimo, ranč tak pevskomi zbori pa vsejm govornikom. Baug plati našomi padaši Stankoni Črnkoni za ozvočitev na veselici, varaškim vertinjam za fajnske pokaraje, mlajši penzionistkam za fizično delo, mladi cvetličarkam, posebno Marti Šteinmetz, stera se je Porabje, 7. decembra 2017 lenja, stera nam je zaželejla predsednica soboškoga pevskoga zbora Marijana Škrilec: »Advent je čas pričakovanja veseloga in lejpoga svetka, božiča. Želimo vam, ka bi odprli svoje srcé močnomi vüjpanji, pravi löbezni doma v vaši familijaj, velkomi poštüvanji vsakoga človeka, najbola pa, ka bi v svoji srci čütili düšni mir. Želimo vam dosta zdravja, dosta dobre volé, dosta potrplenja, tü, če vas včasik kaj boli. Predvsem pa veseloga drüženja med vami!« Klara Fodor predsednica DU 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 08.12.2017, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 Vem!, kviz, 11.45 Ugriznimo znanost: Je demenca nujna spremljevalka starosti, oddaja o znanosti, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Največja blatna luža na svetu, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Temni prehod, ameriški film, 1.00 Profil, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Info-kanal PETEK, 08.12.2017, II. spored TVS 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Hišica v preriji (VI.), ameriška nadaljevanka, 9.15 Alpski magazin, 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, superveleslalom (Ž), 11.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 12.55 Alpsko smučanje svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (Ž), 14.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 15.35 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 17.00 Hišica v preriji (VI.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 19.05 Otroški program: Op! 20.20 Rokomet - svetovno prvenstvo (Ž): Španija : Slovenija, 22.05 Derren Brown: junak na 9000 metrih, 23.10 Polnočni klub, 0.30 Popšop, 1.10 Glasbeni spoti, 2.20 Rokomet - svetovno prvenstvo (Ž): Španija : Slovenija, 3.55 Zabavni kanal SOBOTA, 09.12.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Otroški program: Op! 10.40 Svetle luči in veliki umi – zgodba o treh mestih: New York, angleška dok. serija, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Ambienti, 15.05 Učinek placeba, francoska dok. oddaja, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Neuspeh ne pride v poštev, dok. oddaje o prof. dr. Igorju D. Gregoriču, 17.50 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen: Evropske sladice, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Akcija Podganci, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.20 Bučke, izmišljene novice, 21.50 Prevara (III.), ameriška nad., 22.55 Poročila, Šport, Vreme, 23.25 Pot domov, ameriško-francoski film, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 3.05 Info-kanal SOBOTA, 09.12.2017, II. spored TVS 5.55 10 domačih, 6.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 7.15 Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za poobedek, 7.50 Hišica v preriji (VI.), ameriška nad., 8.55 Čarokuhinja pri atu: Italijanska kuhinja, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 10.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 13.30 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 14.10 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 14.45 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), 15.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 18.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, 19.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.30 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 20.05 David Bowie, britanski dok. film, 21.40 Zvezdana, 22.30 Nocoj v Palladiumu, 23.30 Aritmični koncert - Rubato, 0.15 Bleščica, oddaja o modi, 0.50 Glasbeni spoti, 2.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 2.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 4.35 Glasbeni spoti NEDELJA, 10.12.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Pravi sostanovalec, risanka, 10.10 Džamila in Aladin, otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.00 Patriarh, novozelandski film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Slika, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet (III.): Nov veter, španska nadaljevanka, 21.25 Intervju, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Žvižgači digitalne dobe, nemški dokumentarni film, 0.10 Andrej Omejc in Simfonični orkester RTVS (Toscin poljub), 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal NEDELJA, 10.12.2017, II. spored TVS 5.40 Duhovni utrip, 5.55 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 6.30 Neuspeh ne pride v poštev, 7.00 Glasbena matineja, 7.20 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 8.45 Ambienti, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 11.30 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 12.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 13.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 14.05 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž), 15.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.30 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 18.25 New neighbours Novi sosedje: Zavrženi!, dokumentarna oddaja, 18.50 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Otok Ellis – zgodba o ameriškem snu, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.30 Goljufija (I.), danska nadaljevanka, 22.40 Bučke, izmišljene novice, 23.05 Vikend paket, 0.30 Glasbeni spoti, 1.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 3.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 4.35 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 11.12.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Evropske sladice, 10.45 10 domačih, 11.25 Naj muzika igra; Alenka Pinterič, 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O nenadzorovanem pospravljanju stanovanja, friziranju dlake in polni luni, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Adrenalin, oddaja za mladostnike, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk: Josefinine jagode, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Pljuskomet, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Pisave: Peter Stamm, Katharina Winkler in Kristina Hočevar, 23.35 Glasbeni večer, 0.20 Profil, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal PONEDELJEK, 11.12.2017, II. spored TVS 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Na poti z Boso nogo, dokumentarna oddaja, 8.45 Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za poobedek, 9.25 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 10.30 Halo TV, 11.20 Dobro jutro, 14.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.05 Polnočni klub: Svet manekenstva, 16.30 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 17.00 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Studio kriškraš: Konjički, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Čez planke - Vietnam, 21.00 Sherlock (IV.): Poslednji problem, britanska miniserija, 22.40 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 23.40 Odvisniki od spleta, izraelsko-ameriški dokumentarni film, 1.10 Glasbeni spoti, 2.10 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti TOREK, 12.12.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Aplavzi! – Čuki, 11.45 Obzorja duha: Papež v Mjanmaru in Bangladešu, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio city, 14.45 Kino Fokus, 15.00 Lučka - Pitypang, oddaja TV Lendava, 15.30 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Piknik s torto: Gospod Buldog, risanka, 18.10 Niko: Vetroven dan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Zadnji tango v Halifaxu, britanska nadaljevanka, 21.00 Reverz, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Marija in Jožef Prinčič, dokumentarna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Po Sloveniji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal TOREK, 12.12.2017, II. spored TVS Porabje, 7. decembra 2017 OD 8. decembra DO 7. decembra 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Na poti z Mepijem kranjskih gimnazijcev, dokumentarna oddaja, 9.05 Lovci teme, dokumentarni feljton, 9.50 Village Folk - Ljudje podeželja: Sejem malih sirarjev, dokumentarna serija 10.15 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 11.05 Halo TV, 12.10 Dobro jutro, 14.35 Dober dan, 15.45 New neighbours - Novi sosedje: Zavrženi!, dokumentarna oddaja, 16.20 Čarokuhinja pri atu: Severnoafriška kuhinja, 16.55 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 17.55 FIFA svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, 20.00 Športnik leta 2017, 21.15 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 22.35 Onstran zrcala, švedski film, 0.05 Nocoj v Palladiumu, 1.10 Glasbeni spoti, 2.20 FIFA svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, 4.05 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti SREDA, 13.12.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Pisave: Peter Stamm, Katharina Winkler in Kristina Hočevar, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: OŠ Lava – zidamo prihodnost, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Toma Brejca, Kamnik in OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dinotačke: Kar je bilo skoraj Toni, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Sing Street, koprodukcijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Po Sloveniji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SREDA, 13.12.2017, II. spored TVS 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Lučka - Pitypang, oddaja TV Lendava, 9.35 10 domačih, 10.25 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 11.30 Dobro jutro, 14.05 Dober dan, 15.15 Vikend paket, 16.55 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 17.55 FIFA svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, 19.55 Žrebanje Lota, 20.10 Placido Domingo: Moje največje vloge, glasbeno dokumentarna oddaja, 21.35 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.35 Nekaj je v zraku, francoski film, 0.40 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 1.55 Aritmični koncert - Rubato, 2.40 Glasbeni spoti, 3.40 FIFA svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, 5.20 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti ČETRTEK, 14.12.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Kim Džong Un – zadnji rdeči princ, francoska dokumentarna oddaja, 14.30 Slovenci v Italiji, 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja: Andrej Mercina, arhitekt, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki, 18.05 Zu: Zu opazuje repatico, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nadaljevanka, 0.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal ČETRTEK, 14.12.2017, II. spored TVS 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Na lepše, 9.00 Na poti z Vladom Poredošem, dokumentarna oddaja, 9.45 Alpe-Donava-Jadran, 10.30 Kino Fokus, 11.00 Dobro jutro, 12.25 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 14.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 15.35 Neuspeh ne pride v poštev dokumentarne oddaje o prof. dr. Igorju D. Gregoriču, 16.00 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.55 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 19.35 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Japonska z Joanno Lumley, britanska dokumentarna serija, 20.50 Ambienti, 21.30 Arthur Newman, ameriški film, 23.15 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija, Lojze Krajnčan, Mads Vinding, Anne Guus Teerhuis in Kristijan Krajnčan, 0.10 Glasbeni spoti, 1.20 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 2.30 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti Predavanje o življenju škofa sv. Martina Slovensko častili Kristusa Kralja na Dolnjem Seniku Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Na vabilo Društva za krščansko gibanje iz Monoštra je pred kratkim imel predavanje o življenju škofa sv. Martina župnik iz Répcelaka Géza Aigner. Izpostavil je, da imajo verniki po celem svetu radi škofa sv. Martina, o njem je tudi veliko legend. Sv. Martin ni le zavetnik sombotelske škofije, temveč tudi Madžarske, zato se mu lahko priporočamo v naših molitvah. L.R.Horváth TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Na zadnjo nedeljo cerkvenega leta, na praznik Kristusa Kralja, Vstopnina za odrasle: 600 forintov je župnik Tibor Tóth imel na Dolnjem Seniku dvojezično sveto ali 2 evra, za dijake in upokojence: mašo, pri kateri je pel Mešani pevski zbor ZSM Avgust Pavel z 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi Gornjega Senika. L.R.H. Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB delavnice.