2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 27. januarja 2011  Leto XXI, št. 4


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 27. januarja 2011

Porabje, 27. januarja 2011

2011 – 
PAVLOVO LETO 
STR. 2
»GDA JE ÜŠO
OBLAK, TE SMO ŽE
TREPETALI« 
STR. 6

Fašenska sezona se je začnila

Če je stoj na začetki letošnjoga leta pogledno kalendar, je brž na pamet vzeu, ka je fašenski cajt v leti 2011 trnok dugi. Sveti trej krali so – kak vsikdar – prišli 6. januara, papanica pa samo 9. marca baude. Tačas, ka se začne 40-dnevni post, pa vseposedik organizerajo pustne plese ali kak pravimo fašenske bale.
V Somboteli so 22. januara že edenajstič držali Slovenski ples, na šteroga je letos prišlo kauli 130 gostov. Na pozvanje so prišli domanji Slovenci, Hrvatke iz Sombotela, padaške iz Prekmurja pa ništerni vogrski poznanci tö. Med gosti ne smejmo vöpozabiti predstavnike Drüštva upokojencov iz prekmurske vesi Melinci, šteri so se za te večer pripravili z lejpim programom. Eške pred večerdjov je pet njini plesni parov nutpokazalo prekmurske plese (sotiš, šamarjanka ptt.), po večerdji pa so navzauče razveselili s spejvanjom, šteroga so sprevajali z »ljudskimi inštrumenti«, domanjimi paverskimi škeri.
Prireditev je obiskala veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret tö. V svojom pozdravi je povödala, ka so takša srečanja važna za tau, ka vküperdržijo Slovence v ednom veukom varaši, depa tau je tö lepau, ka leko slovensko kulturo pa muziko spoznajo predstavniki drügi narodov tö.
Muzikant iz Melinec je igro zvekšoga slovenske pa en par hrvaški pesmi, dostakrat so se namesto elektronske glasbe čüle fude tö. Pari so se sükali na parketi, depa takšo je ranč tak bilau, gda so vsi zamaj vküper plesali.
Brezi tombole nega pravoga bala. Gostje so flajsno küpüvali cedale, štere so odavale domanje Slovenke. Takšoga küpca vendar ranč nej bilau, šteri bi nej gvino.
Plesci so plesali dugo v nauč. Gda se je bal skončo, pa je nej konec muzike bilau. Člani skupine Gorički lajkoši iz Prekmurja so nindri najšli svoje glasbene škeri pa za slobaud zaigrali pa zaspejvali s Slovencami iz Sombotela pa obečali eden drügoma, ka če prišešnjo leto baude ples, te se pá najdejo.
-dm-


 Upokojenci iz Melinec so odplesali prekmurske plese


 Dobra muzika, dobra drüžba – vse je štimalo za dober bal

2011 – Pavlovo leto

»Samo tak leko poštüjemo pa lübimo eden drügoga, če se dobro spoznamo,« - je gnauk napiso pa s svojim žitkom svedočo Avgust Pavel, šteri je biu prvi poklicni čednjak Slovencov na Madžarskom. Za dialog med kulturami, v prvom redej med slovenskov pa madžarskov, je cejli žitek delo tö, dosta je piso o Slovencaj v vogrskom geziki, pa eške romane slovenskoga pisatela Ivana Cankara je dojobrno na madžarsko rejč. Vekši tau svojoga živlenja je delo v Somboteli v madžarskom okolji, depa svoje prekmurske slovenske korenjé je nik-dar nej pozabo.
Prvi svetek ob oblejtnici smrti Pavla so držali leta 1956, deset lejt po njegvoj smrti. »V preminauči 55 lejtaj so nas konference, knige, razstave pa drüge prireditve spominale na tau, aj poštüjemo Pavlovo erbo, pa aj skrb mamo na sodelovanje kultur,« - je 15. januara v svojom svetešnjom guči povödala etnologinja Marija Kozar, štera je vküper s kolejgarami postavila nauvo razstavo o prekmurskom polihistri v sombotelskom Muzeji Savaria. V etoj ustanovi je Pavel od 1924 do svoje smrti pelo knjižnico, zmejs pa vodo oddelek za etnologijo tö. »V etoj zidini, v Muzeji Savaria, že 65 lejt delamo tak, ka aj bi mišlenje Pavla dale pelali,« - je cüjdala Marija Kozar.
Pri nauvoj razstavi so sodelovale tri generacije. Judita Pavel, či Avgusta Pavla, je pomagala vküppostaviti pisanje na tablaj pa dala dosta držinski kejpov pa predmetov (tárgyak) na pausado. Predstavnici srejdnje generacije, Mariji Kozar, se je pridrüžo mladi etnolog Péter Illés.
Rojstna ves Avgusta Pavla, Cankova leži pri srečanji trej kultur: slovenske, madžarske pa nemške. Zatok so vsi napisi na razstavi v trej gezikaj pa eške zatau, ka do go leko najgir lidgé vidli v Prekmurji, v avstrijskoj Radgoni, v Monoštri pa v Budimpešti tö. Pavlova držina je vsikder več gezikov gučala, je povödala Judita Pavel. »Bratke pa sestre mojoga očo, pa eške babica tö so tri rejči znali. Ništerne ženske članice držine so se včile v Graci pri apaticaj, kak lerance pa so delale v nekdešnjoj Jugoslaviji. Na razstavi je edno pismo od moje babice, šteroga je napisala mojoj materi. Bila je prausna slovenska paverska ženska, depa je lepše pisala vogrski kak ništerni gnešnji diplomirani vogrski mladi. Moja mati je nej znala slovenski, zatok sem se ge – na žalost – tö nej navčila,« - je raztomačila Judita Pavel.
Na razstavi leko vidimo 9 barvni tabel pa dosta predmetov v vitrinaj. Ta nauva razstava pa je malo ovaška kak drüge, je povödo Péter Illés. »Zdaj je Avgust Pavel nej nutpokazan samo kak etnolog ali slavist. Steli smo pokazati cejlo njegvo življenjsko paut, v kronološkom redej. Najbole važni so osebni predmeti pa družinski kejpi – od toga so lidgé več kak polonje eške nikdar nej vidli.« 
Takši predmeti so na priliko spričevalo (bizonyítvány) Avgusta Pavla iz ljudske šau-le ali njegov gimnazijski kejp na tabloni. Na ednoj fotografiji iz leta 1929 je dosta lidi iz Cankove, med njimi najdemo Pavlovo držino pa Vilkona Novaka, poznanoga prekmurskoga etnologa, na kejpi pa se vidi Jožef Klekl starejši, katoličanski dühovnik in parlamentarni poslanec tö. Od predmetov, štere je Pavel zbrau v 1930-i lejtaj, vidimo lesenoga Kris-tuša, model za medene figice pa parslejk. Prvič smo si leko poglednili namalani kejp o Avgusti Pavli pa njegvoj ženi in album, v šteroga je čednjak piso pa málo za svojo snejo.
Na odprejtji razstave je Judita Pavel s pripovejdanjom nutpokazala svojoga očo kak človeka tö. »Ge sem ga v mladosti poznala samo kak očo pa človeka. Njegvo delo me je nej trnok brigalo, pri moji dvajsti lejtaj pa je mrau. Moja mati je na vse skrb mejla, ka je za sebov njau. Čüdivala sem se, kelko padašov je emo, kak so vsi ojdli k nam po njegve knige ali pisanja. Dosta je delo, depa donk je emo cajt pa srcé za mené, po ve-čeraj se je dojvseu k meni pa pito, kak sem. Trnok je rad emo svojo mater, brate pa sestre. Nikdar je nej inan üšo na počitnice kak k »babici«. Mojo mater pa mené je tö s seuv vzeu – ge sem nej tak lagva bila kak moj brat. Dostakrat sta me pelala v Jugoslavijo, k držini pa na takša lejpa mesta kak so Smrkovec, Vintgar pa jezero na Bledi. Zatok tak lübim Slovenijo.«
Pavlovo leto 2011 (ob 125. oblejtnici rojstva polihistra in škonika) se je začnilo z odprejtjem razstave, štero si leko v Somboteli vsikši pogledne do konca aprila. Maja pa junija de go leko spoznalo lüstvo v Pavlovoj hiši v avstrijskoj Potrni, na začetki julija pa razstavo oprejo v Slovenskom domi v Monoštri (gde si go leko poglednejo Porabski Slovenci). Življenjsko paut Avgusta Pavla de leko spozno na konci avgusta vsikši, šteri spigé eden dober kafej v Kavarni Vogler na Cankovi, od slejdnjim pa de razstava potüvala oktobra v Budimpešto. V sombotelskoj Gimnaziji Dorottya Kanizsai do nutpokazali prva škoniška leta Pavla, šteri je v tistoj zidini začno včiti dijake. Na šauli do zašpilali edno vöro Avgusta Pavla tö.
Štajerski Slovenci v Avstriji so naprosili ednoga muzičara, aj napiše glasbo za 5 pesmi Avgusta Pavla. Literarno-glasbene večere do držali v Potrni pa v Knjižnici Dániel Berzsenyi v Somboteli. Junija bau pá muzika glavna v Radgonskom kauti, gde do gorstaupili trgé pevski zbori (Potrna, Cankova, Sombotel). Cankovčani so že gordjemali pa do eške napravili trifrtale vöre dugi film o Pavli, šteri se je naraudo v njinoj goričkoj vesi pa do veško šaulo imenüvali po njem. Na več mejstaj do držali znanstvena predavanja pa konferenco tö.
Če bi stoj rad odo po stopajaj Avgusta Pavla, leko dé na turo v krajino Őrség, gde do peški ojdli pa se pelali s kaulami. Dukša paut pa čaka na tiste, šteri do se pelali v tiste varaše, gde je polihistor včiu ali delo. Izlet de pelo prejk Dombóvára pa Szegeda na Romanarsko, v Nagyvárad, Torda pa Székelyudvarhely.
Avgusta Pavla je poštüvalo dosta njegvi dijakov, gnes živé od nji samo trnok malo. Tisti včási eške gorpoiškejo njegvo či Judito. »Sploj rad je včiu dijake, če je pa škonik takši, ga mlajši tö radi majo. Znau je, kak trbej mladim prejkdati lepoto v literaturi. Eške dijački (latinski) so se radi včili, moj oča jim je nutpokazo cejlo antično kulturo, tak ka so z veseldjom poslüšali.«
Minaulo je že 65 lejt od smrti Avgusta Pavla, depa eške zdaj se leko vnaugi nika navčimo iz njegve pelde, gratamo njegvi kesni dijaki. Spominsko leto nam pomaga broditi o tem, kak leko mi, Porabski Slovenci, tö živemo kak »zvesti mlajši dvej narodov.«
-dm- 



Judita Pavel je s pripovejdanjom vodila obiskovalce

Oprvin so nutpokazali namalani portret Avgusta Pavla

Nove knjige


VESNA RADOVANOVIČ: ZVEZDICA

Napisati dobro zgodbo za otroke je mnogo bolj zahtevna naloga, kot se zdi na prvi pogled, ko odpremo slikanico s kratkim tekstom in celostranskimi risbami oziroma ilustracijami. Med slovenskimi avtorji, natančneje avtoricami, ki pišejo za najmlajše, je tudi Vesna Radovanovič, ki dela v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici. Na nedavni predstavitvi ZVEZDICE smo slišali, da je to njena sedma slikanica, ki jo je ilustrirala prav tako že uveljavljena avtorica, slikarka Kristina Krhin. Avtorico in ilustratorko je predstavila dr. Dragica Haramija, profesorica mladinske književnosti na mariborski Filozofski fakulteti.
Vesna Radovanovič pravi, da je pot od pravljičarke, ki otrokom pripoveduje pravljice drugih, do avtorice sorazmerno kratka, vsaj pri njej je bilo tako. Ko so jo pred leti prosili, naj otrokom pripoveduje o avtobusu, je ugotovila, da pravljice s táko vsebino ni, in zato je napisala Rožnati avtobus, svojo prvo samostojno delo. Sledile so pravljice Puhačka, v kateri predstavlja staro železniško lokomotivo, Belo jadro se dogaja ob Muri, pa dalje Dedkovo kolo, Mavrični balon, Aljažev čevelj, Čevelj in letos Zvezdica, ki je posvečena pokojni hčerki Teji. V prispo-dobi: Na nebu se je prižgala drobcena zvezdica, ki sveti milo in nežno; na zemlji je luč sveta ugledala Zvezdica. Slikanice Vesne Radovanovič se uvrščajo med najbolj priljubljene med mladimi bralci v Sloveniji.
eR 


Člani Državne slovenske samouprave so 20. januarja v Budimpešti v madžarskem parlamentu prevzeli pooblastilne listine. V svečani prisegi so obljubili, da bodo delovali v prid svoje skupnosti in po predpisih ustave ter v skladu s pravnimi predpisi. 

Evangeličanski koledar 2011

NE DAJ SE PREMAGATI HUDEMU

Škof evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša je v sodelovanju z dr. Cvetko Hedžet Tóth predstavil Evangeličanski koledar 2011 in dogodke, ki jim bo ta verska skupnost v letošnjem letu namenila posebno pozornost. 
Biblično vodilo letošnjega koledarja je: »Ne daj se premagati hudemu, premagaj hudo z dobrim.« 
Sicer pa se vsebina navezuje na tradicijo dosedanjih Evangeličanskih koledarjev, ki sodijo med najstarejše publikacije te vrste v Prekmurju. Poleg dela škofije so predstavljene tudi evangeličanske verske občine v Sloveniji. Tudi lansko leto je bilo pestro tako na verskem področju, kakor v ostalih dejavnostih, kjer sodelujejo evangeličani v Sloveniji. Evangeličanski koledar objavlja tudi zapise ob 110. obletnici rojstva Ludvika Vrečiča, prvega prekmurskega akademskega slikarja, ki je tako nesrečno končal življenjsko pot leta 1945, ko ga je na železniški postaji Monor blizu Budimpešte ustrelil vojak Rdeče armade. Del koledarja je namenjen slovesnostim ob dnevu reformacije, del pa tudi madžarsko govorečim vernikom. Seveda je na 300 straneh še obilica drugega branja. Objavljene so številne fotografije in reprodukcije slik iz likovne kolonije Primož Trubar v Moravskih Toplicah. Kolonijo vodi akademski slikar Nikolaj Beer, ki je tudi stalni likovni opremljevalec Evangeličanskih koledarjev. 
Škof Geza Erniša je ob predstavitvi koledarja posebej izpostavil skrb evangeličanske cerkve na Slovenskem pri krepitvi vrednot, kot so pravičnost, prijateljstvo; dr. Cvetka Hedžet Tóth, stalna avtorica v publikaciji, pa je prepričana, da je protestantizem religija svobode. Kot zelo pomembno je ocenila ustanavljanje protestantskega inštituta v Prekmurju. Med letošnje pomembne dogodke škof Geza Erniša uvršča 230. obletnico izida Nouvoga zakona v prevodu Štefana Küzmiča, kar predstavlja temeljni dokument prekmurskega jezika. Naslednji tak dogodek, tudi širšega pomena, je 240. obletnica Tolerančnega patenta in priprave na 500-letnico začetka reformacije, na kar se v Nemčiji že pripravljajo, čeprav bo šele leta 2017. Tako bo vsaka članica Svetovne luteranske zveze posadila drevo, slovenska evangeličanska cerkev, denimo, maja. 
E. Ružič

Ilustratorka Kristina Krhin, profesorica za mladinsko književnost na mariborski Filozofski fakulteti, Dragica Haramija in avtorica Zvezdice Vesna Radovanovič



Geza Erniša, škof evangeličanske cerkve na Slovenskem in urednik Evangeličanskega koledarja, v pogovoru z Viktorjem Žakljem, predsednikom Slovenskega protestantskega društva v Sloveniji

Živlenjske zgodbe (2)

OD
SLOVENIJE…


 Mlašeča lejta

Žitek vsakšoga človeka je nika ejkstra, kakoli mislimo, ka od naši sausedov vse vejmo, ka so pred nami kak oprejte knjige, če začnejo starejši pripovejdati, je poslüšamo z oprejtimi lampami. Emi Sukič je zdaj o svojom žitki pripovejdala Lasuna Marika (Domiter Józsefné) iz Sakalauvec. 

Danilo Türk na obisku v Italiji
Slovenskega predsednika Danila Türka, ki se je kot prvi slovenski predsednik mudil na tridnevnem državniškem obisku v Italiji, je v Rimu z vsemi vojaškimi častmi sprejel gostitelj, italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Predsednika sta pred novinarji govorila o pomenu skupne evropske vizije. Napolitano je povedal, da so odnosi med Ljubljano in Rimom glede manjšin dobri in da še vedno potekajo razprave. Dodal je, da sta obe strani pripravljeni okrepiti povezavo obeh manjšin. Slovenski predsednik je poudaril, da lahko obe narodni manjšini pomembno prispevata k nadaljnjemu razvoju odnosov med državama. Izrazil je tudi zadovoljstvo, ker sta obe državi s proračunom zagotovili finančno stabilnost manjšinske politike za prihodnji dve leti. 
Danila Türka sta na obisku, na katerem so bile osrednje teme: dvostransko sodelovanje, infrastrukturni projekti, energetika, transport in ekonomsko sodelovanje, spremljala tudi ministra za promet in zunanje zadeve, Patrick Vlačič in Samuel Žbogar. Slovenski predsednik se je ločeno sestal tudi s predsednikoma zgornjega in spodnjega doma parlamenta, Renatom Schifanijem in Gianfrancom Finijem, sešel pa se je tudi s premierom Silviem Berlusconijem.
Računsko sodišče pozvalo k razrešitvi Križaniča 
Računsko sodišče je zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja pozvalo premiera Boruta Pahorja, naj začne s postopkom razrešitve ministra Franca Križaniča. Šlo je sicer za porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih na podlagi ugotovljene nesmotrnosti pri prenosu državnega deleža v Splošni plovbi na Slovensko odškodninsko družbo (Sod) in nadaljnji prodaji deleža Soda in Kapitalske družbe v podjetju v obdobju predhodne vlade, a večina nezadovoljstva računskega sodišča z ukrepi ministrstva se je nanašala na problematiko neustreznega evidentiranja poslov v imenu in za račun države. Pahor mora v skladu z zakonom o računskem sodišču na poziv sodišča odgovoriti v 15 dneh. 

»Po tistom, gda smo dejdeka pokopali, je ram prazen grato, verta več nej bilau. Oče je emo enoga brata, steri je zidar bijo pa ešče ledičen. Moja mati je nej stejla tam ostati, včasin se je tanazaj zmufala na svojo domovino (domačijo) z menov vred. Moja babica je te ešče živela, dapa je že fejst betežna bila. Vsigdar bole je betežala pa je 1946. leta mrla. Dapa mi smo dun na svojom daumi bili. Materni brat, steri je 1925. leta rojeni bijo, se je že kraj od daumi oženo, drugi brat pa najmlajša sestra sta pa v vesi v šaulo ojdla. Z maternov sestrov (mojo teticov) sva mive samo leto dni razločka mejle, una se je 1940. leta narodila, dja pa 1941. leta.
Mati je nej dugo devica ostala, za dvej leta se je oženila pa za leto dni sam že brata dobila. Un se je te naraudo, gda sam dja v prvi klas v šaulo išla. Za leto dni se je že drugi brat naraudo, tak ka sam za svoja mlašeča lejta nika dobraute nej mejla. Na brata sam mogla skrb meti, pa če je kaj nej dobro bilau z malimi, te sam vsigdar dja kriva bila pa sam bitje dobila. Dja sam ešče tö mlašé bila, gda bi se najraj špilala s padaškinjami, te sam mog-la mlajša skrb meti ali pa krave pasti. Vsigdar sam dja kratko potegnila. Pa te nejga guča od toga, ka kak lagvi je bijo očim (mostohaapa) namé. Nejsam se smejla geniti, njegvi pogled pa njegva rejč - gda se je zdrau namé - sam se tak postrašila, ka sam trepetala. Bíjo me je zatok nej, dapa ovak je strašen biu. Zatoga volo je on takšo trdo naturo emo, ka je svojo mladost pri šandaraj slüžo. Tau tak zna vsikši, ka je šandarstvo sigurna (stroga) slüžba bila, ka če bi oni takšni mlačni lidgé bili, bi nej mogli red držati v rosagi. Gda so se s konjami prinesli v ves pa so se pükše svejtile, če je sonce nanjé sijalo, če je der sto vanej bijo pa ji je zagledno, vsikši človek - stari ali mladi - je prašo pa se je skrijo, samo naj se ne sreča z njimi. Njemi je ta trda natura ostala v cejlom žitki.
1948. leta so nacionalizirali (államosították) eno krčmau v vesi, stero sta te mati pa očim vzela z arende. Tau je bijo eden velki ram, nej samo za krčmau, liki za držino tö, tak je te držina tö tam živela. Mati je pri deli na mlajše tö leko poglednila. Gora so pa vzeli eno žensko, stera je krčmau pa ram čistila pa gvant ino posaudo prala.
Dja sam tö v te ram išla s starišami, dapa nikše dobraute sam nej mejla, tak sam bila kak edna mala lapica, vej sam pa samo sedem lejt stara bila. Vsigdar sam trepetala, samo naj se, Baug vari, z mlajši nika ne zgodi, ka mo te dja krivec. Lejta so pomalek šla pa sam rasla, liki gda sam v šaulo ojdla, me je beteg zaojdo. Moji kančecke (ledvice) so se dvakrat zagnojili, tak ka je doktor že pravo, ka mi nede pomaganja. Tistoga ipa ešče nej bilau taši antibiotikov, ka bi mi leko pomagali. Dapa Baug me je nej odstavo. Šest tjednauv sam v posteli bila, nika drugo sam nej djejla, samo sam kamülični čaj (tea) pila. Tisto je pomagalo, ka so kančecke zvužgani bili, kamilica je pa dobra prauti toma. Tak sam te pomalek nazaj ozdravila. Mati se je tö trno postrašila, gda sam tak fejst betežna gratala. Mejla je strahoto, ka za možaum namé tö zdjibi. Dapa Baugi hvala, sam živa ostala.« 
(se nadaljuje)

Skupina ljudski pevcev PRIJATELJI »6-ŠE« iz Šešč pri Preboldi vsikdar na začetki nauvoga leta pripravla Koncert z ljudsko pesmijo in glasbo, na steroga je letos pozvala Porabske ljudske pevke iz Števanovec pa z Varaša tü. Koncert majo povezano že sedmo leto s cejlodnevnim simpozijom, na steroga je prejšnjo leto pozvana bila etnologinja Marija Kozar Mukič iz Sombotela, stera se na Vogrskom najb ole razmej na porabske ljudske pesmi. Na letošnjom koncerti se je nota pokazalo 10 skupin, od Porabja, Gornji Petrovcev do Bele krajine. Domanja skupina je z enim svetila svoj 10. jubilej tü. Zvöjn domanji pevcov je vsakša skupina dvej naute leko mejla v programi. S tejm, ka so nisterni radi duže na odri, je program itak skur tri vöre držo. Naše ženske so mele rejsan prave ljudske pesmi. Pod vodstvom Marije Rituper so zapopejvale naute Vnoči se šetam pa Črne oči, stere je publika lepau vzela. Po programi med pogostitvijo smo se pa leko spoznavali eden z drügim, gda smo z ženami že na djesen dobili pozvanje v kraj skrak pri Ljubljani.
Klara Fodor



zveza.hu

… DO
MADŽARSKE

Trejkralovski koncert
v Markovci 

Porabske koline
pri Lipi

16. januara so v cerkvi v Markovci organizirali novoletno-trejkralovski koncert, na sterom je spejvalo 9 zborov, med njimi Mejšani pevski zbor Avgust Pavel tö.
Koncert v obnovleni markovski cerkvi, stera je posvečena Marijinemu obiskanju (Devica Marija obišče Elizabeto), se je začno v dvej vöri popodneva. Bila je lejpa sončna nedela, venej je bole toplo bilau kak znautra, dapa gda so pevci začnili spejvati, se je vsakšo srcé segrelo. Zbori so prišli skorok iz vsej krajov lejpoga Goričkoga, od Dolejnec do Svetoga Jurija. Spejvali so božične, trejkralovske pa razne druge pesmi. Domanji gospaud Dejan Horvat se je pevcom pa drugim župnikom pridružo malo kesneje. (Od napovedovalke smo zvedli, ka so meli plüčnico/tüdőgyulladás, pa so ešče nej vcejlak ozdravili.)
Po spejvanji vsej zborov so pozdravili vse pevke, pevce, zborovodje, orgoniste, poslüšalce pa dühovnike. Pokazali so veselje, ka je bila cerkev nabito puna. Povedali so, da je dober glas božji dar, s sterim se oni ne morejo povaliti. Zahvalili so se, da smo zbori z našimi pesmami polepšali lejpo sončno nedelo. 
Po nastopi so nas pozvali na farov na pogostitev, ka so prej meli koline pa vina je eške tö nej sfalilo. Na farofi so nas počakali domanji lidgé s palinkov, medicov, vinom, čajom, krüjom pa mesnimi dobrautami. Bilau je veliko pokaraja (peciva) tö. Gda so povedali, ka žau, nemajo stauce za vsakšoga, smo se žmano nasmejali, ka de tak bar več gestija v nas šlau. Dobro pa je bilau čüti tau tö, ka so lani pogrejšali (njim je faliu) naš zbor, ka smo te zavolo snega, steri je tisti den spadno, nej mogli priti.
V imeni Mejšanoga pevskoga zbora Avgust Pavel hvala organizatorom za pozvanje, Slovenski zvezi pa za finančno pomauč.
Vera Gašpar

Na dvorišču pri Hotelu Lipa vsako leto potekajo tradicionalne koline. To staro navado želi namreč ohranjati Zveza Slovencev na Madžarskem, ki je v soboto, 15. januarja, že šestič organizirala porabske koline. Delo se je začelo zjutraj ob osmi uri, zainteresirane so čakali s toplimi napitki, s čajem in kuhanim vinom pa seveda ni manjkalo niti šnopsa. 
»Mislim, da s tem, da je to Slovenska hiša, moramo negovati naše običaje, med njimi tudi porabske koline, kamor pač povabimo predvsem Monoštrčane, saj tukaj v Monoštru več nimajo ali pa imajo zelo malo živali, in seveda vabimo vse, ki jih zanima, kako pač delamo to na stari način, kako so to delali naprimer pred petdesetimi, pred sto leti. Zanimivo je, da smo letos imeli obiskovalce iz Budimpešte, ki pač še niso videli žive svinje ali takšnih kolin,« - je povedal predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, ki je tudi sam aktivno sodeloval pri vseh delih.
Letos je vreme ugodilo organizatorjem prireditve, tako je delo potekalo precej hitro. Koline so opravljali na enak način, kot če bi delali doma na vasi. Pri tem je bil ekipi na pomoč gornjeseniški mesar Feri Steimetz, ki nam je pripovedal, kako se je začelo »zabadanje«:
 »Delo se je začelo tak, ka smo zrankma eno palinko spili, pa smo šli tavö k gazdi. Vö z lejva smo potegnili pujčka, zarezali smo ga. Po tistom smo ga pripelali sé v Lipo. Tü smo ga v čun djali, dojzaprali, s smolauv smo ga posipali, s kropom dojpoladjali pa tak po domačom smo ga dolaspucali. Ovak nika ne delam, kak če bi doma biu na Gorenjom Seniki, tak delamo, kak smo se od starišov navčili. Venak tau Vaugri ne delajo tak kak mi, oni bole samo osmodijo, ka uni krop pa smolau ne nücajo.«
Tradicionalne prireditve se je udeležila tudi družina iz Budimpešte, za katero so pomenile porabske koline veliko doživetje.
»Prišli smo iz Budimpešte in smo prvič na porabskih kolinah, drugače pa že dve leti hodimo v te kraje. Najprej smo prekolesarili Porabje in smo se poleti udeležili tudi slovenske večerje. Prvič smo videli koline in tudi tokrat smo čutili to, kar pri prejšnjih dveh obiskih, da Slovenci delajo vse z veliko ljubeznijo, pozornostjo in profesionalizmom. So zelo odprti ljudje in se lahko veliko naučimo od njih tudi na človeški ravni,« - je dejala Krisztina Gyarmati. Njenemu možu Lászlu Gyarmatiju so porabske koline obudile spomine na njegovo otroštvo. »Pri dedku so bile koline zmeraj pred božičem. On je gojil precej velike mangalice, se pravi madžarske kosmate svinje. Včasih je bila svinja tako velika, da smo jo zaman držali, je po zabodu dirjala še dva kroga. Sedaj so bili možje profesionalci, tako da je zabadanje potekalo zelo hitro. Mesar in njegovi pomočniki so bili zelo pridni in meni je bilo to veliko doživetje in so se mi na tem monoštrskem izletu vrnili spomini na otroška leta.«
Po kolinah so v restavraciji Lipa pripravili gostom veselico, na kateri so stregli mesne jedi s kolin, kjer so pripravili tudi tlačenko, krvavice in ocvirke. 
Nikoleta Vajda Nagy

Viktor Orbán predstavil načrte madžarskega predsedovanja v Evropskem parlamentu
V sredo, 19. januarja, je madžarski premier predstavil v Evropskem parlamentu prednostne naloge madžarskega predsedovanja. Izjavil je, da mora Evropa ostati enotna, enotnost pa potrebuje moč. Največji problem Evrope je zadolženost, ki se jo da premagati le z delom. »Madžari to dobro vemo, kajti sramota gor, sramota dol, prav pri nas je najnižja stopnja zaposlenosti v Evropi,« je povedal madžarski predsednik. Orbán je naštel prioritete madžarskega predsedovanja, med njimi evropsko energetsko politiko in okrepitev gospodarske politike. Kot pomembne naloge je omenil izdelavo evropske romske politike, zaključek hrvaških pridružitvenih pogajanj, širitev šengenskega območja in vprašanje verske svobode.
Evropski poslanci iz vrst Zelenih so madžarskega premiera pred nastopom v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pričakali s transparenti v obliki časnikov, na katerih je pisalo »cenzura«. Številni so si v znak nasprotovanja spornemu madžarskemu medijskemu zakonu zalepili usta z lepilnim trakom. Orban je glede kritik na račun medijskega zakona v svojem govoru poudaril, da madžarske notranje politike ne bi smeli »mešati« z madžarskim predsedovanjem uniji. Kasneje je ponovil, da je pripravljen spremeniti zakon, če bo Evropska komisija ugotovila, da je to potrebno.
Odstopil je škof
Škof škofije v Pécsu Mihály Mayer je prejšnji teden odstopil, njegov odstop je papež Benedikt XVI. sprejel, je seznanila medije madžarska škofovska konferenca. V izjavi niso bili našteti vzroki odstopa, domneva se pa, da je med temi tudi policijska preiskava zaradi gospodarjenja škofije. Do imenovanja novega škofa bo škofijo vodil sombotelski škof András Veres.



»Gda je üšo oblak, te smo že trepetali«

Gnesden večkrat čüjemo po mediji, ka se vrejmen spremenjava. Edni pravijo, ka je tau tak pa se že zdaj vidi, drügi pravijo, ka tau nej istino, nika tašoga se ne godi, ka je do tejgamau nej bilau. Dja se k taumi ne razmejm, dapa tau je gvüšno, ka prvin, gda sem ešče mali bijo v Andovci, poleti so taše grmance bile, ka se je vse zemla trausila. Zdaj več tauga, baugi hvala, nega. Tistoga reda, gda je lüstvo v Andovci zaglednilo, ka se oblak vötörmi, so že tak trepetali kak šiba na vodej. Zavolo tauga, ka na Brejgi je malo taši kuč bilau, kama bi ešče Perün nej nutravdaro. Bilau je tak, ka sta dvej kuče nagnauk gorele. Šestdesetsedmoga leta so Dožejnarski goreli, od tauga sem spitavo Dožejnarsko Anuško, Anuško Németh iz Varaša.
• Anuška, rejsan so taše velke grmance bile tistoga reda v Andovci?
»Taši viheri so bili, ka si se rejsan leko bojo, gda je oblak üšo. Črepkalo je pa tak, ka so vse okne cingale. Dja ne vejm, zaka so te taše grmance bile, vejpa zdaj gnauk, gnauk če kaj črepne. Te je bilau, ka smo cejlo nauč gor bili, zato ka grmanca nej poenjala. Kak si zagledno, ka se je oblisnilo, že je črepnilo tö. Tašoga reda smo se fejst bojali, zato ka smo znali, ka je fejst paulek vdarilo. Leko smo se bojali, vejpa eden za drugim so kuče dolazgorele. Nikak v petdeseti lejtaj, gda sem ešče mala bila, je taši viher prišo, ka je namé skurok odneso. Ranč sem proti daumi üšla, gda me je zgrabo. Paulek mene je bila edna gröjška, tisto je s korenjami vret vöobrno, črpnje z rame je pa tak noso kak če bi iz papire bile. Že sem nej ladala titi pa veter me je začno zdigavati, gda so me oča za rokau zgrabili. Taši veter sem ešče v živlenji nej vidla. Ka so rami v Andovci bili, vse so brezi strej ostali. Tau je čüdno bilau, zato ka taši kvar je samo v Andovci napravo, v sausedni vasaj nej.«
• Tistoga reda ste se te bojali, če je üšo oblak.
»Vejš, ka smo se bojali, gda je telko navaule bilau. Samo dja sem te tak vidla, ka tisti oblaki, gda so šli, te so se vse po zemlej vlekli, gnesden že tašo nej videti. Obliskalo se je pa tak, ka so lanci eden za drugim leteli dola na zemlau. Tam pri nas na Brejgi je malo taši ramov bilau, kama bi nej nutravdarilo. Gda je üšo kakšni grdi oblak, te so že zvaun potegnili, zato ka tau je pomagalo, pa oblak je rancrazmlato. Mati so tašoga reda na dvauri lopar, omalo pa kosau k stenej postavili. Tau so prajli, ka tau je dobro proti toči.«
• Gda je k vam nutravdarilo?
»Tau je šestdesetsedmoga leta bilau, gda smo mi dolazgoreli. Nedela je bila, pa dja sem v Števanovci pri meši bila. Klošin Mariš je stau pri meni pa me je gnauk samo začno dregati: ‚Gledaj, črpnje letijo dola s törma.’ Gora sem pogledila pa rejsan, taši veter je fudo, ka so se črpnje samo tak nosile dola s törma. Gda je tau narod zagledno, vsi so vö iz cerkvi odleteli. Vanej na placi so te že gučali, ka eden ram gori v Andovce, samo te ešče niške nej znau, čiden ram je. Dja sem samo te zvedela, gda sem pri križi prejk k nam gledala, pa se vidla, ka se tam nika kadi.« 
• Sto je bijo doma?
»Oča pa mati sta bila doma. Oča so te ešče krave pasli, gda sem dja z dau-mi üšla. Gda sem domau prišla, tam je te več nika drugo nej bilau samo velka voda, ram je že cejlak dolazgoro.«
• Oča pa mati sta zato leko kaj obranila?
»Krave so obranili pa malo nika, ka je v rami bilau, drügo je vse zgorelo. Tam smo bili brezi vsega. Ešče senau smo nej meli, ka bi kravam polagali. Z vesi so nam telko vküpdali, ka smo cejlo zimau leko polagali. Tvoj oča pa mati so nam prajli, ka leko k njim demo dočas, ka nemo meli kama titi. Tau je bilau kauli 20. juliuša pa do drügoga leta, sprtulejti, smo pri vas bili.«
• Kama ste šli potistim?
»Nazaj domau, zato ka te čas smo nauvi ram že gorazozidali. Zato je tak brž šlau, ka je cejla ves vküpprijela pa pomagala, sto kak je mogo. Pri vsakšoj deli dosta pa dosta pomauči smo dobili. Nikdar je nej bilau tak, ka bi samo sami bili. Ešče ženske so prišle pomagat cügle, majter, vse ka so one ladale, so nosile pa pomagale. Že je snejg üšo, gda so strejo delali, dapa vsakši je na tejm bijo, kak najprvin naj se ram gorzozida. Oča so sploj dosta delali, tak ka na konci so fejst obetežali. Eden keden so ležali pri vas, dočas so malo k sebi prišli.« 
• Gda človek ram zida, te ne nüca samo pomauč, liki pejneze tü trbej. Od kec so vaši stariške tak brž pejneze sprajli?
»Ram je zavarovani bijo pa iz tisti pejnez, ka je pa ešče falilo, tisto so bratje pa sestre od oče vküpdali. Dosta je bilau, tak ka velka pomauč je bila tau za moje stariše.«
• Vi ste kak dugo bili v nau-vom rami?
 »Šestdesetausmoga smo se nutraspakivali, dja sem pa šestdesetdevetoga odišla, zato ka sem se oženila, tak ka nejsem dosta bila v njim. Proto taumi, ka gda smo zidali, večkrat sem zidarom prajla, ka te ram moj baude, dapa nej sem dosta bila v njem.« 
• Ka je zdaj z ramom, zato ka prazno stoji?
»Dva brata mam, eden je v Meriki, drugi je v Varaši kak dja, tak ka že pred lejtami smo ga odali. Iz Avstrije ga je eden dojküpo, dapa samo rejdko odi tam pri rami. Gda se tamta pelamo pa ga vidim nutzaraškenoga, te me srce zato malo boli, dapa ka vejš, če že gnauk tak mora biti.«
Karči Holec



Dožejnarska (Németh) Anuška

Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - 
A Rába-vidék magazinja
Na ogled je  vsakši torek ob 
18.30 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri,
ob nedelaj v 13.30 vöri

WWW.SLOVENCI.HU



POSTRAŠENO STRAŠILO
 Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi!

OTROŠKI

KOTIČEK

GNEZDO NA GLAVEJ

Postrašeno strašilo se je zbüdilo. Ja, se je zbüdilo. Vej pa že je sunce davnik stanilo. Pa je že dun čas biu, ka gor opré oči. Ka gor opré oči pa pogledne v nauvi den. Pogledne v nauvi den pa vidi, kak je kaj gé v tom nau-vom dnevi. Je v tom nauvom dnevi vse po starom ali pa je kaj ovak. 
Pa je vcejlak ovak bilau! Malo je kauli sebé pogledno. Je pogledno pa se postrašo, kak eške nigdar v svojom žitki. Tak ka njemi je srce iz slame v lače spadnilo. Njemi je spadnilo v tiste ronjaste lače pa skur za vsigdar tam ostanilo. Kak bi pa sploj ovak bilau? Kak bi naj sploj ovak bilau, če pa je na njegvom starom klobüki bilau vrablovo gnezdo? Depa nej prazno vrablovo gnezdo! Nej prazno! V njem si je kak leko najbole na glas popejvo vrabeu. 
»Aaaaaaaaaaaaaaooooooojj!« se je postrašilo strašilo. »Vrabeu, vrabeu, vrabeu! Ftič, ftič, ftič!« se je zdejralo od straja.
»Na, na, na, na, pomenje se daj! Ka se pa zdejraš!? Ne moreš vcejlak nomalno prajti, dobro jutro, kak je tau šega po cejlom svejti?« ga je dola stavo vrabeu. 
»Ti pa, aaaaaaaoooooojj, vrabeu, ftič!«
Strašilo je tadale trepetalo od straja, tak se je postrašilo.
»Na, nika ne povejš na tau?« se njemi je vrabeu vseu na naus. »Ka, ti je gezik drveni grato? Tau je gnes več nej mogauče, vej je pa sprtolejt.«
Strašilo pa je eške tadale od straja ostanolo vcejlak nejmo. 
»Ti si rejsan vcejlak ovakšo strašilo. Vej pa dun me postraši, ka mo vido, če si eške živo. Na, postraši me!« ga je vrabeu klükno v naus.
Zdaj se je strašilo dun genilo. Se je genilo, vej pa tau dun boli, če te nekak klükne v naus. Tau dun boli!
»Auuuuuu! Ne delaj mi toga!« bi se strašilo poškrabalo po nausi. Depa strašilo tau ne more naprajti. Ne more naprajti, ka njegve roke se ne vugibajo. »Kak naj te postrašim, če pa ne vejm. Niške me je nej navčo, kak trbej ftiče postrašüvati.«
»Na, dun sam si na dobrom mesti začno gnezdo delati,« si je spopejvo vrabeu. »Ge nemam straja, ti pa velki stra pred menov maš. Tau je trno dobro gé,« je odleto ta dale iskat vse tisto, ka si leko do kraja gnezdo spleté. 
Postrašeno strašilo je ostanilo piknjeno tam srejdi njive. Gnezdo na njegvom starom klobüki pa je bilau vse bole velko. 
Miki Roš

Továbbtanulás Szlovéniában – alapvetô információk

Študij v Sloveniji – 
osnovne informacije

Vsako leto se za študij v Sloveniji odloči nekaj maturantov srednjih šol iz Porabja, tu in tam pa tudi iz drugih predelov Madžarske. Da v bodoče ne bi prihajalo do nesporazumov ali zmede glede nekaterih rokov za oddajo vlog ali neupravičenih prijav, bomo v pričujočem zapisu podali osnovne informacije. Prijazno vabimo vse zainteresirane dijake, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za prijavo, da se odločijo za dodiplomski študij v Sloveniji, saj bodo poleg želene diplome pridobili tudi znanje slovenskega jezika na visokem nivoju.
Kdo lahko pridobi štipendijo za študij v Sloveniji? Slovenske štipendije so namenjene v prvi vrsti bodočim študentom, potomcem Porabskih Slovencev, vsem, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika v osnovni ali srednji šoli ali tečaje slovenščine v društvih. 
 Kako poteka postopek prijave? Vsi bodoči študenti iz Madžarske najprej obiskujejo t. i. Celoletno šolo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je ob koncu potrebno opraviti izpit iz pridobljenega znanja. Predavanja na slovenskih univerzah se začnejo 1. oktobra. Vsi, ki bi se odločili za študij v Sloveniji, svoje prijave – seveda v slovenskem jeziku – (najprej prošnjo za štipendijo in življenjepis, pozneje še druge zahtevane dokumente) pošljite do konca meseca marca 2011 Krovni šolski komisiji Zveze Slovencev in Državne slovenske samouprave, predhodno pa se posvetujte s svojimi učitelji slovenščine. Od letošnjega leta bo samo KŠK zbirala prijave, odločala o njihovi verodostojnosti in le-te posredovala pristojnemu organu slovenskega šolskega ministrstva. Prav tako bo KŠK kandidatom pravočasno dala vsa navodila in usmeritve v zvezi s prijavo. Prijavljanje na celoletno šolo je elektronsko – o rokih bodo kandidati obveščeni. 
Mag. Valerija Perger
višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem
Zavod RS za šolstvo

Néhány Rába-vidéki illetve magyarországi diák minden évben úgy dönt, hogy tanulmányait Szlovéniában folytatja. A jövőbeni félreértések elkerülése végett (határidők illetve jogosultság) szeretnénk közzétenni néhány alapvető információt. Hívunk és várunk minden érdeklődő diákot, akik a jelentkezési feltételeknek megfelelnek, jelentkezzenek szlovéniai felsőfokú képzésre, ahol a kívánt diplomán túl magas szintű (szlovén) nyelvi képzésben is részesülnek.
Ki kaphat szlovéniai tanulmányi ösztöndíjat? Szlovénia a tanulmányi ösztöndíjakat elsősorban Rába-vidéki szlovén diákoknak illetve Rába-vidéki szlovének leszármazottainak szánja és mindazoknak, akik részt vesznek az általános- és/vagy középiskolai szlovén oktatásban, látogatják az egyesületek által szervezett szlovén nyelvtanfolyamokat.
Milyen módon lehet jelentkezni? A leendő főiskolai és egyetemi hallgatók az első évben nyelvi képzésben vesznek részt a ljubljanai bölcsészkar »Egész éves nyelviskolájában«, melynek végén vizsgát kell tenniük szlovén nyelvből. A szlovén egyetemeken a tanév október 1-vel kezdődik. Ha úgy döntenétek, hogy tanulmányaitokat Szlovéniában folytatjátok, kérelmeteket – természetesen szlovén nyelven – (először az ösztöndíjkérelmet és az önéletrajzot, később a többi szükséges dokumentumot) 2011. március végéig küldjétek el az Országos Szlovén Önkormányzat és a Magyarországi Szlovének Szövetsége közös Oktatási Bizottságának (cím: Krovna šolska komisija DSS in ZSM, 9970 Monošter/Szentgotthárd, Gárdonyi u. 1.), előtte kérjétek tanárotok segítségét. Ettől az évtől a kérelmeket csak az Oktatási Bizottság fogadja el, amely dönt azok megfelelőségéről és eljuttatja azokat a Szlovén Oktatási Minisztérium megfelelő szervéhez. Az oktatási bizottság minden szükséges információt megad a jelentkezőknek. Az »Egész éves nyelviskolára« interneten kell jelentkezni – a jelentkezési határidőről a jelentkezők értesítést kapnak.
Mag. Valerija Perger
a Rába-vidéki szlovén oktatás főtanácsosa
A Szlovén Köztársaság Oktatási Hivatala

MLAŠEČI

KAUT


PETEK, 28.01.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 ANA IN NJENI BRATJE, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA: UNIFORME, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 12.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TURBULENCA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA: TABORJENJE, RIS., 15.55 PUJSA PEPA, RIS., 16.00 ROBI: ROBI NA ATLANTIDI, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: RAST, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.25 DANICA, RIS., 18.30 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL 
PETEK, 28.01.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 ZA NJIMI STOJIMO - SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, JASNA KOMAR, EVA-NINA KOZMUS, BERNARDO BRIZANI IN EN SHAO, 14.15 GLASNIK, 14.45 EVROPSKI MAGAZIN, 15.15 ČRNO BELI ČASI, 15.30 Z GLAVO NA ZABAVO: NEISHA, 15.55 UNIVERZA, 16.25 CIRCOM REGIONAL, 16.55 MINUTE ZA ..., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 UMETNOST IGRE, 19.00 GLASBOROLA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.50 BERN: EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, PLESNI PARI - PROSTI PROGRAM, 22.15 KINGDOM, ANG. NAD., 23.00 URO: POD KRINKO, NORV. FILM, 0.40 BELLE EPOQUE, JUGOSLOVANSKI FILM, 2.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 29.01.2011, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: RAST, 7.15 KRIŽ KRAŽ: VOLK IN KOZLIČKI, LUTK. PREDSTAVA; RIBIČ PEPE: BRRR ... BRUNHILDA!,, OTR. NAD.; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 8.55 ODDAJA ZA OTROKE, 9.20 INDIJANEC, NIZOZ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: HEDONIZEM V DEŽELI DELOHOLIKOV, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 POLICAJ S PETELINJEGA HRIBA, JUGOSLOVANSKI FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.15 NA VRTU, 17.40 SOBOTNA IZMENA, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNA IZMENA, 18.25 OZARE, 18.35 KUŽIDOL, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 BOB LETA, PRENOS IZ SNG DRAMA MARIBOR, 21.00 KRALJESTVO PLANINSKEGA ORLA: ŽIVLJENJE NA VRHU, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.40 GANDŽA, AM. NAD., 23.05 GANDŽA, AM. NAD., 23.40 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 0.05 SODELAVKA, ANG. NAD., 0.50 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL
SOBOTA, 29.01.2011, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.30 SKOZI ČAS, 7.55 POSEBNA PONUDBA, 8.20 POGLEDI SLOVENIJE, 9.55 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 10.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), 11.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 13.15 CIRCOM REGIONAL, 13.40 MINUTE ZA ..., 14.10 SLOVENEC LETA 2010, 15.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.50 PLANET ŠPORT, 18.15 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 22.20 MODRO NEBO, AM. FILM, 23.55 LOVEC NA LJUDI, ISL. SERIJA, 1.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 3.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 30.01.2011, I. SPORED TVS
7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., BOŽIČKOV VAJENČEK, RIS.; KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.50 ANIMALIJA: TKALCI SANJ, RIS., 10.15 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINA NA OTOKU, 10.50 GORIŠKI FRNAŽARJI, DOK. ODD., 11.15 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA Z MAŠO KLJUN, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 16.15 MEGA FACE S TADEJEM KORENOM ŠMIDOM, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST: PROF. DR. OTO LUTHAR, 22.40 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 KENNEDYJEVI MOŽGANI, NEMŠ. SER., 0.50 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
NEDELJA, 30.01.2011, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.30 SKOZI ČAS, 7.50 GLOBUS, 8.25 POLETJE Z DUHOM, KAN.-AVST. FILM, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 12.15 KRAJI IN OBIČAJI: TRST - V ISKANJU NOVE ENERGIJE, DOK. ODD., 12.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 15.45 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 16.30 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 18.00 OSEBNOST PRIMORSKE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 VELIK0, VEČJE, NAJVEČJE: MOSTOVI, DOK. SER., 21.05 JUNAK NAŠEGA ČASA, RUS. NAD., 22.00 NA UTRIP SRCA, 22.05 CECILIA BARTOLI - SACRIFICIUM; UMETNOST KASTRATOV, FR. FILM, 23.05 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 23.50 POKVARJENE SLIKE, AM. FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 31.01.2011, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.45 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI: NODI IN KOKOŠI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI: URE LETENJA, RIS., 10.30 BESEDI NA SLEDI, 11.00 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.25 IZGANJALCI VESOLJCEV: STRIPOVSKI JUNAKI, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 NEVIDNI IVOR, RIS., 16.10 J.W. GRIMM: MOTOVILKA, OTR. ODD., 16.25 RIBIČ PEPE: BRRR ... BRUNHILDA!, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DANIEL IN NAJINE MAČKE, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL
PONEDELJEK, 31.01.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 14.55 GORIŠKI FRNAŽARJI, DOK. ODD., 15.45 UMETNOST IGRE, 16.15 SLOVENSKI UTRINKI, 16.40 POSEBNA PONUDBA, 17.05 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 17.30 UMAZANI PLES, AM. NAD., 18.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.30 PRVI IN DRUGI, 19.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 19.25 UNIVERZA, 20.00 PEKLENSKI IZBOR, 20.50 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA: ZGODBE O CIVILISTIH, DOK. SER., 21.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.15 FITZCARRALDO, NEMŠ. FILM, 0.45 MLADI REVOLVERAŠI, AM. FILM, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 01.02.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH: ZLATI PRSTAN, LJUDSKA PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.20 SREČNI METULJ - G. VITEZ: ZRCALCE, 10.30 ZVERINICE IZ REZIJE, LUTK. NAN., 10.50 RIBIČ PEPE: PRIVLAČNI PARIZ, OTR. NAD., 11.10 J.W. GRIMM: MOTOVILKA, OTR. ODD., 11.20 HIŠA EKSPERIMENTOV, 11.50 VEČERNI GOST: PROF. DR. OTO LUTHAR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: TRAVNIŠKA SOLATA, 16.20 GREMO NA SMUČI, SMUČARSKA ODDAJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ..., DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: ŠČEPEC SOLI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 20.25 OSMI DAN, 21.00 SKRITI VRH, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA, DOK. SER., 0.20 POGLED NA ..., 0.50 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
TOREK, 01.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 NLP, 15.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.00 NA LEPŠE, 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 VELIKO, VEČJE, NAJVEČJE: MOSTOVI, DOK. SER., 18.50 IMPRO TV: BOŠTJAN GORENC IN VIOLETA TOMIČ, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 EKOLA, 20.00 KNJIGA MENE BRIGA, 20.30 BABILON.TV: OMAMA, 20.50 DEDIŠČINA EVROPE: CARSTVO – ZAČETEK: CARJEVIČ ALEKSEJ, RUS. NAD., 21.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.15 PRIHOD, AM. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 02.02.2011, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: TRAVNIŠKA SOLATA, 10.50 GREMO NA SMUČI, SMUČARSKA ODDAJA, 11.20 POGLED NA ..., DOK. ODD., 11.55 SKRITI VRH, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.25 GORIŠKI FRNAŽARJI, DOK. ODD., 15.00     POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: LAHKO NOČ, MAKS, RIS., 15.55 MILAN: MILAN IN VARUŠKA, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA: VOLK, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 SKRITI ZALIV, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.15 TURBULENCA, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
SREDA, 02.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 SPET DOMA, 14.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.50 TRANZISTOR, 15.25 IMPRO TV, 15.50 KNJIGA MENE BRIGA,  16.10 OSMI DAN, 16.40 BABILON.TV: OMAMA, 17.00     SLOVENCI V PO SVETU, 17.30 ČRNO BELI ČASI, 17.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LJUBLJANA: LIGA PRVAKOV V ODBOJKI, TEKMA OSMINE FINALA, ACH VOLLEY BLED - ZENIT, 22.15 GOSPOD HULOT NA POČITNICAH, FR. FILM, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 03.02.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.30 POD KLOBUKOM, 11.10 SPREHODI V NARAVO: POMARANČE IN LIMONE, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.20 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI: ŠKRAT TONI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RISANKA, 16.05 STECI STRAN, ZLO, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: PRSTAN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SKRIVNOSTI KRIŽA: KDO JE UBIL JEZUSA, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00     POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.30 DRAGO JANČAR: NIHA URA TIHA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 1.10 GLOBUS, 1.40     DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL
ČETRTEK, 03.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 TV PRODAJA, 13.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, ERNIE WATTS IN MICHAEL ABENE, 14.00 VELIK0, VEČJE, NAJVEČJE: MOSTOVI, DOK. SER., 14.55 POGLED NA ..., DOK. ODD., 15.30 UGRIZNIMO ZNANOST: ŠČEPEC SOLI, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI –HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 18.00 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 18.55 GLASBOROLA, 19.55 EKOLA, 20.00 SWINGTIME, ČEŠKI FILM, 21.30 RESTAVRACIJA RAW, IRSKA NADALJEVANKA, 22.20 TROJANSKI KONJ, KAN. NAD., 23.50 ESKIMI IZ GALILEJE, IZRAELSKI FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL

Zveza Slovencev na Madžarskem
Vas prijazno vabi na praznovanje
SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA,
ki bo v nedeljo, 6. februarja 2011, 
ob 14.00 uri
v Kinodvorani v Monoštru.
Svoje misli o prazniku, materinščini in kulturi
bo z vami delil slavnostni govornik
Dušan Mukič, novinar TV-oddaje Slovenski utrinki.
* * *
Sledila bo porabska premiera slovenskega filma OČA 
(v prekmurskem narečju), režiserja Vlada Škafarja, z igralcema Mikijem Rošem in Sandijem Šalamonom,
po filmu pogovor z ustvarjalci.
* * *
Po programu Vas vabimo še v Slovenski dom
na ogled fotorazstave Benke Pulko
in na prijateljsko druženje v restavracijo Lipa.    


www.porabje.hu


KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA
NA GORNJEM SENIKU
(cerkvenozgodovinska in  etnološka razstava)  
Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah 
od 12. do 16. ure.
Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer 
Tel.:+36-30-6088-695
Vodstvo v slovenščini!
Vstop brezplačen! 
Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.