Kamniški OBČAN St. 11 42. leto Kamnik, 13. junija 2003 KAMNIK, ODET V SREDNJEVEŠKO PODOBO, PONOVNO OČARAL Kamnik je s svojo bogato zgodovino in vselej privlačnim Malim gradom, ki z dvonadstropno romansko kapelo, grajskimi razvalinami, legendo o skritem zakladu in zakleti deklici Veroniki predstavlja vsepovsod razpoznavni znak našega mesta, minuli konec tedna privabil mnogo obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. Občudovali so srednjeveško podobo mesta, ki si jo je za dva dni nadelo že sedmo leto zapored. Dogajanja, povezana z zgodovino srednjega veka, so se letos odvijala ne le na ulicah starega dela mesta, pač pa tudi v izvirnem okolju Malega gradu. Odet v venec zgodb in legend je vdahnil prireditvi poseben čar in nepozabno doživetje ter pritrdil mnenju mnogih, daje najlepši kraj za tovrstna dogajanja. V soboto so ga zavzeli srednjeveški vitezi, ki so se pomerili v mečevanju, in mestna gospoda, kije elegantno zaplesala ob zvokih srednjeveških glasbil. Več na 9strani VERA MEJAČ Slovo maturantov z Gaudeamusom in četvorko S prepevanjem maturantske himne Gaudeamus igitur med sprevodom po starem delu Kamnika in s četvorko, ki so jo v slavnostnih oblačilih ob zvokih Straussovega Netopirja odplesali na Glavnem trgu, so se maturantje gimnazije, ekonom- ske gimnazije in ekonomske šole Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik v četrtek, 29. maja, poslovili od šole in mesta, kjer so doživeli mnogo nepozabnih trenutkov srednješolskega življenja. Starši in mimoidoči so jih opazovali s ponosom in nostalgijo v srcu, saj so za mnoge prav srednješolska leta ene; najlepših obdobij, ki zaznamujejo naše življenje. Tako pravi tudi župan Tone Smolnikar, ki je 250 maturantov pozdravil na Glavnem trgu in jim zaželel veliko znanja, vztrajnosti in pa sreče pri maturi. Pred pravim in dokončnim slovesom od srednješolskih klopi so se morali že čez dva dni spopasti še z eno pomembno zrelostno preizkušnjo, poimenovano matura. V teh dneh se potijo pri zadnjih pisnih izpitih, do konca junija pa jih čakajo še ustni izpiti. Kako so se odrezali, bodo maturantje poklicne mature izvedeli 8. julija, maturantje s splošno maturo pa 14. julija. Za mnoge je prav uspešnost mature neizbežno povezana z brezskrbnostjo počitnic in jesenskim popotovanjem v univerzitetna mesta. SAŠA MEJAČ OBČANKE IN OBČANI! Vabljeni na slovesnost ob dnevu državnos'ti, ki bo 24. junija ob 18. uri na Glavnem trgu v Kamniku. Slavnostni govornik bo predsednik prve slovenske vlade g. Lojze Peterle. Po slovesnosti bo družabno srečanje. Vljudno vabljeni! OBČINA KAMNIK UlULl»M)U/4 : rs ost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Messgeš Telefon :01/ 723 09 00 www.hp-commerce.si ervis Kamnik Glavni trg 23,1240 Kamnik tel: 01/83 17058 gsm: 031/66 33 22, Velika ponudba prostih del v vseh naših poslovalnicah in na www.studentski-servis.com Ljubljana | Bežigrad,! Domžale | Litija | Zagorje j Sevnica Kamniški občan bo ponovno med vami pred praznikom slovenske državnosti v torek, 24. junija. Članke oddajte najpozneje do srede, 18. junija; oglase in zahvale pa do petka, 20. junija, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91311, 041/662 450, faks: 01/83 19 860, elektronski naslov: sasame-jac@volja.net Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 9- do 13- ure, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. A \ L' POSLOVNA ENOTA: MERCATOR CENTER TEL: 01/831 1741 Del.čas: pon.-sob. 8-20,»ed 8-12 OB PREDLOŽITVI TEGA KUPONA VAM do 30.9.PRIZNAMO ZA ČIŠČENJE ENIH HLAČ O Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije RRP LUR in priložnosti za občino Kamnik V letu 2002je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR)pripravila strateški in izvedbeni del Regionalnega razvojnega programa LUR za obdobje od 2002 do 2006, v katerem je zajet niz ukrepov za vzpostavitev kakovostnega življenjskega in poslovnega okolja v Ljubljanski urbani regiji. Razvojni program vsebuje številne predloge projektov z najrazličnejših področij, kot so trajnostna mobilnost, ureditev komunalne infrastrukture, učinkovito prostorsko načrtovanje, vzpostavitev mednarodno konkurenčnih poslovnih con, varovanje naravnih vrednot ter razvoj možnosti za rekreacijo in šport. Mnogi od projektov, vključenih v RRP LUR, prinašajo pomembne priložnosti tudi za občino Kamnik. Tokrat na kratko predstavljamo predvsem tiste, ki so za prebivalke in prebivalce Kamnika še posebej zanimivi. Redna letna skupščina MKK V pričakovanju odločitve Upravnega sodišča KJE PA NAS ČEVELJ ŽULI?? ORRPLUR V Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006 (RRP L UR) je v okviru petih prednostnih nalog zajetih 17podprogramov, znotraj teh pa je predlaganih skupaj kar 48 izvedbenih projektov. Skupna izvedbena vrednost vseh projektov znaša nekaj več kot 39 milijard tolarjev. Največji in najvplivnejši je projekt vzpostavitve regionalnega javnega prevoznega sistema, predvsem nadgradnja železniške proge Kamnik - Dolgi most, katere ocenjena vrednost je skoraj 35 milijard tolarjev. Izboljšanje sistema javnega prevoza Vzpostavitev celovitega sistema javnega prevoza in uvedba tramvaja na progi Kamnik - Dolgi most bo dodatno izboljšala povezanost Kamnika z ostalimi središči v Ljubljanski urbani regiji. Zmanjšal se bo pritisk tranzitnega osebnega prometa in s tem povezana potreba po novih cestah, pojavile pa se bodo nove poslovne priložnosti, povezane z lego kraja na osrednjem prometnem koridorju v regiji. Ob eni ali dveh od predvidenih tramvajskih postaj bo namreč mogoče zgraditi storitveno trgovsko središče s parkirišči za tiste, ki bodo nadaljevali pot v Ljubljano s tramvajem. Tramvajska proga pa je pomembna za Kamnik tudi z vidika nadgradnje izobraževalnega centra Rudolf Maister in drugih razvojnih žarišč občine (na primer Velika planina in Terme Snovik). Celotno besedilo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije, njegov povzetek ter številne ' druge informacije in aktualna obvestila o delu Regionalne rezvojne agencije LUR lahko najdete na spletnih straneh www.rralur.si. E-pošta: lur@ijubljana.si Tel: 013061902 Faks: 013061903 Varovanje naravnih vrednot Občina Kamnik, se že povezuje v projekt za zavarovanje Kamniško-Savinjskih Alp. Projekt je zaenkrat sicer še v fazi Letošnja redna skupščina Meščanske korporacije Kamnik (MKK je bila 15. maja v razstaviščnem prostoru Veronika. MKK ima trenutno 256 članov, to je pravnih naslednikov oziroma upravičencev na skupno premoženje, ki »pokrivajo« 162 deležev od skupaj 194, kolikor jih je v okviru MKK. Člane zastopa samo 94 predstavnikov, ker nekateri člani še niso izbrali svojega predstavnika, a so to po statutu dolžni narediti. Čeprav je bila to redna volilna skupščina, je minila mirno, a v pričakovanju sodbe Vrhovnega sodišča RS. Upravno sodišče RS je namreč pred slabim letom dni izdalo, kakor se je izrazil eden od prisotnih, »žalostno odločbo«, s katero je odpravilo odločbo o vrnitvi v naravi dela nacionaliziranega premoženja. Ker je utemeljitev odločbe »čisto sprenaveda-nje,« kot je komentiral tudi eden od prisotnih na skupščini, je verjetnost za uspeh pritožbe na Vrhovno sodišče zelo velika, vendar sodbe s tega sodišča še ni. Pred štirimi leti se je namreč zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, RS, s katero je bil MKK vrnjen v naravi delček (9%) nacionaliziranega premoženja, pritožil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki pa spada prav v tisto ministrstvo, ki je izdalo oporekano odločbo. Lani je Upravno sodišče odpravilo to odločbo in vrnilo zadevo v ponovni postopek. Odločbo je utemeljilo s tem, da novo vzpostavljena agrarna skupnost ni enaka prejšnji, ker je bila v prejšnji skupna lastnina, v novi pa je solast- priprave, vendar lahko v tvornem sodelovanju z drugimi občinami že kmalu pridobi znatna sredstva za izvedbo zavarovanja. Poleg Alp pa so v občini še druge naravne vrednote, ki jih velja varovali za ohranjanje zdravega življenjskega okolja. V povezavi z drugimi občinami bo tudi občina Kamnik zmanjšala stroške postopkov zavarovanja teh naravnih vrednot. Razvoj možnosti za rekreacijo in šport Občina je že podpisala pismo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta Mreža kolesarskih poti v regiji. Z mrežama kolesarskih in peš poti se bodo izboljšale tako možnosti za rekreacijo, kot tudi možnosti za kolesarjenje in peš hojo v vsakdanjem življenju. Hkrati se bodo predvsem na podeželju pojavile tudi nove poslovne priložnosti. Za občino Kamnik pa je v prihodnje pomembna raba Kamniške Bistrice kot regionalne turistične povezave, kjer bi v prihodnje lahko razvili športni turizem. MOJCA DREVENŠEK Prihodnjič: [Podrobneje o RRP LUR in varovanju naravnih vrednot na območju občine Kamnik. Ob Dnevu državnosti Kresovi, proslava, maša za domovino, govor Lojzeta Peterleta Tudi letos prireditelji vabijo občane na že tradicionalna kresovanja ob prazniku dneva državnosti. Kres bodo zakurili v Mekinjah nad kapelico, v Nevljah na Sarski - obakrat na sam kresni večer, 23. junija ob 21. uri. Pripraviti nameravajo tudi kres na Starem gradu 24. junija zvečer. Priporočamo, da ta kresovanja 23. junija pripravite (na po-žarnovarnih mestih) tudi po drugih krajih in s tem oživite ta naš lep, star slovenski običaj in hkrati počastite še Dan državnosti. Tisti, ki bi imeli veselje to storiti, čimprej pokličite za morebitne dodatne informacije po tel. 839 17 16. O vseh kresovanjih bodo občani obveščeni tudi na krajevno običajen način. Povsod se bodo tudi potrudili, da bo kaj pijače in kaj za pod zob, za ljudsko petje oz. glasbeni program. 24. junija ob 18. uri bo na Glavnem trgu proslava ob Dnevu državnosti. Glavni govornik bo prof. Lojze Peterle, ključna oseba pri osamosvajanju Slovenije. Peterle je sedaj pri evropskem parlamentu naš najvišje postavljeni politik, ki tam zastopa poleg Slovenije še devet drugih evropskih držav, ki bodo 2004 postale članice EU. Na proslavo, ki jo ob prazniku vsako leto organizira Občina Kamnik, je letos na pobudo 00 NSi Kamnik kamniški župan Anton Smolnikar povabil kot gosta Lojzeta Peterleta. 25. junija na Dan državnosti pa ste vsi občani vabljeni k maši za domovino ob 19. uri v župnijsko cerkev na Šut-ni. Iz odbora za oživljanje starih običajev nina. Lastnina je bila odvzeta agrarni skupnosti, ki ni pravna oseba in ne posameznim članom, zato se ne more vrniti posameznim članom, ker jim pač ni bila odvzeta. V resnici so upravičenci vložili zahtevke za vrnitev odvzetih premoženjskih pravic že leta 1992 na osnovi zakona o denacionalizaciji, da so nato ponovno zahtevali svojo pravico nazaj po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. Ta zakon pa omogoča vzpostavitev tako skupno-fasthinske kot tudi solastnin-ske skupnosti. Tako je bila MKK (s takratno kratico ME-KOK) povsem legalno in legitimno registrirana kot ponovno vzpostavljena agrarna skupnost, naslednica Meščanske korporacije Kamnik. Sodišče pri ponovni vzpostavitvi MKK ni smelo oziroma hotelo registrirati agrarne skupnosti s skupno lastnina (čeprav je v statutu MKK striktno navedena skupna lastnina) in je zahtevalo solastnino. Upravno sodišče pa oporeka pravnemu sodišču in dokazuje, da MKK sploh ni, da torej sploh ni tistih, ki so po vseh zakonih, pa tudi po osnovnih človekovih pravicah upravičeni do poprave krivic. Država se torej sprenave-da še naprej in išče vse možne pravniške trike, da ne bi bilo potrebno vrniti podr-žavljanega premoženja. Pri tem je ironija oziroma spre-navedanje in norčevanje še toliko večje, ker se tu odreka pravica do vrnitve lastnine potomcem Slovencev, ki so uspeli dolga stoletja ohraniti svojo svobodnomiselnost in svobodo tudi na gospodarskem področju, medtem ko se tujim lastnikom premoženje vrača. Izdaja se tudi osnovne cilje slovenske osamosvojitve iz leta 1991, saj politična svoboda, samostojnost, neodvisnost brez ekonomske podlage ne pomeni nič drugega kot prikrito odvisnost, hlapčevstvo ali celo skoraj suženjstvo. Delo MKK v preteklem obdobju, kot tudi v prihodnjem, je bilo in bo predvsem v pospeševanju vrnitve odvzetega premoženja, nato pa v čim boljšem gospodarjenju z njim v dobrobit ne samo članov MKK ampak tudi mestu Kamniku. Ker je članom organov potekel triletni mandat, so bili izvoljeni novi. Tako so bili v častno razsodišče izvoljeni Dunja Cerer, Marta Grčar in Nikolaj Žvokelj, v nadzorni odbor Marija Danijela Aparnik, Majda Kobav, Avgust Lap, Andrej Mejač in Vekoslav Ponikvar. Pred volitvami članov gospodarskega odbora se je vsak kandidat na kratko predstavil nato pa so bili izvoljeni Milan De-isinger, Janko Grašič, Franc Kranjc, Božena Možina, Bojan Pollak, Tone Štele in Boris Vučko. Gospodarski odbor bo izvolil svojega predsednika, ki bo sočasno tudi predsednik MKK. B. POLLA Na Zikovi ulici, za marketom Vele, smo več mesecev žalostno in nemočno opazovali kup odpadne krame, ki so ga okoliški stanovalci »pridno« večali iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Takšno odlagališče nikakor ne sodi v gosto naseljeno stanovanjsko sosesko, še manj pa v bližino otroškega igrišča, kjer naj bi otroci s svojimi starši preživljali prijetne trenutke. Se dobro, da so v Publicusu poskrbeli za odvoz kosovnih odpadkov in stanovalce končno »odrešili« neprijetnega pogleda na hribček odpadkov. Pri pospravljanju so bili lako skrbni in natančni, da od ogromnega kupa krame ni ostal niti papirček. Kot bi še pometli, je pripomnil eden od stanovalcev in dodal, da upa, da bo pogled z njegovega okna celo leto takšen kot je danes in da brezvestneži ne bodo več odlagali odpadkov, kjer se jim zljubi. VERA MEJAČ Povabilo k sodelovanju na prostorski konferenci Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. 1. RS, št. 110/2002) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. I. RS, št. 47/99 in 40/01) obveščamo, da bo v sredo, 18. 6. 2003, ob 18. uri v prostorih občine Kamnik (II. nadstropje - sejna soba), Glavni trg 24, Kamnik, PROSTORSKA KONFERENCA za pripravo lokacijskega načrta - sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta B5 PEROVO Namen prostorske konference je pridobiti in uskladiti priporočila, usmeritve in legitimni interes lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj glede priprave sprememb in dopolnitev prostorskega akta, ki bo določal urbanistično urejanje dela zazidalnega otoka B5 PEROVO. Priporočila prostorske konference bodo osnova za pripravo tega prostorskega akta. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik določajo pretežno namembnost tega prostora in sicer je namenjen delno za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi, delno pa za osrednje dejavnosti. Podobmočjc, ki je predmet konkretnih sprememb, vključuje dele funkcionalne celote FC5 in FC6 in sicer funkcionalni enoti FE 0 5/2 in FE 1 6/1 ter posledično modifikacije sosednjih enot v primerih sprememb načrtovanih struktur. Lokacija je bila z veljavnim prostorskim aktom do sedaj namenjena nakupovalnemu centru, pokritim skladiščnim prostorom s ploščadjo za parkirišče na severu, obcestnim arkadnim lokalom in pokritemu parkirišču na jugu. Ocena stanja v mestu narekuje nadgradnjo tega koncepta v smislu preoblikovanja območja i/, trgovskega središča (blagovnice) v večnamensko območje, ki bo vključevalo otroški vrtec in poslovno - stanovanjski del. Potrebo po večjem nakupovalnem središču sedaj ustrezno nadomeščata trgovski središči na jugu in severu območja B5 Perovo. Vljudno vabljeni! Občina Kamnik Oddelek za okolje in prostor Kamniški (>t>Čail-Izdajatelj Bistrica, do.6., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva /a kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji H.SVVj. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno \ nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino In sodiščem), tel.: 01/83-91-311,04l/6fi2-450, fax: 01/83-19:860, e-mail: sasamcjac@volja.net Ncnaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo -TČK. d.d., tisk Set d.d., Ljubljana dne 12. 0. 2003 Svetniki sprašujejo in predlagajo Kdaj zazidalni načrti Ml Pod skalo? Matjaža Pogačarja je zanimalo, v kateri fazi je zazidalni načrt Ml Pod skalo. Vprašal je ali je, že zrel za obravnavo na občinskem svetu. Občinska uprava mu je odgovorila, da je predlog Ureditvenega načrta Ml Pod skalo v fazi dopolnjevanja grafičnega in tekstualnega dela skladno s pripombami in pobudami, danimi v času javne razgrnitve in javne obravnave ter v razpravi v občinskem svetu, zbirajo pa se tudi soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora. Po pridobitvi vseh soglasij (določeni so v programu priprave prostorskega akta) bo občinska uprava pripravila in posredovala predlog odloka v drugo branje. Kako je sestavljen in kaj dela odbor za oživitev starega mestnega jedra? Na to vprašanje je želela odgovor Marjeta Hu-mar, ki jo je zanimalo kaj več o nalogah in idejah tega odbora. Občinska uprava v svojem odgovoru pravi, da je odbor za prenovo starega mestnega jedra kot posvetovalno telo imenoval župan 30. januarja letos. Njegove naloge so priprava predlogov za rešitev zadev, ki se nanašajo na prenovo starega mestnega jedra Kamnika in drugih posegov v prostor. Odbor spremlja in opozarja na prostorsko problematiko v mestu, sodeluje pri pripravi programov prostorskih aktov, sodeluje z upravnimi organi in strokovnimi organizacijami pri pridobivanju študij, projektov in analiz s področja prenove. Sodeluje in organizira razstave, posvete in okrogle mize, informira občane o dogajanjih pri prenovi starega mestnega jedra, spremlja izvajanje del pri prenovi in opozarja župana na morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju. Županu in občinskemu svetu predlaga oblike financiranja prenove starega mestnega jedra in obravnava druge aktualne zadeve« področja mestnih in po potrebi tudi vaških naselij. Odbor sestavljajo predstavniki obrtne zbornice, gospodarstva, Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, Upravne enote Kamnik, štirje arhitekti, predstavniki občinske uprave in šteje 12 članov. Kdaj odvodnjavanje na Ljubljanski cesti na Duplici? Vilko Dobovšek je vprašal, kdaj namerava občinska uprava urediti odvodnjavanje med južnim in severnim križiščem v obrtni coni B17. Ob vsakem vremenu po cesti teče potok meteornih voda in se preliva po cestišču, kar ogroža varnost udeležencev v prometu, še posebej tistih, ki na poti v šolo in domov vsakodnevno prečkajo cesto, ki v tem delu nima označenega niti prehoda za pešce. Svetnik je dobil kratek odgovor občinske uprave, ki pravi, da bo odvodnjavanje na omenjenem delu Ljubljanske ceste urejeno v mesecu maju in juniju letos. Sanirati hudournik na Zgornjem Perovem Daniel Kovačič je opozoril na probleme, ki jih ob vsakem deževju povzroča hudournik skozi naselje Zgornje Perovo. Poplavlja zemljišča in ogroža kletne prostore stanovanjskih hiš. Vanj namreč priteče meteorna voda iz gozda nad naseljem. Povedal je, da je 16 krajanov že meseca februarja poslalo peticijo za rešitev tega problema na naslov krajevne skupnosti in občinskega oddelka za okolje in prostor. Meni, da bi morala tudi občina nekaj storiti, da ne bo ogrožena lastnina krajanov, čeprav je za urejanje hudournikov zadolžen MOP RS. Občinska uprava si je skupaj z Vesno Šukar MOPE-ARSO, skrbnico voda v občini Kamnik, 8. maja letos ogledala omenjeni hudournik ter hudournik Pijavšnik. ARSO je obljubil, da bo strugi očistil v naslednjih dveh mesecih. Pri ogledu so tudi ugotovili, da na brežine krajani odlagajo vejevje in odpadke, zaradi česar se ob večjih nalivih zamašijo prepusti. F. S. Vi sprašujete, župan odgovarja H. S. iz Kamnika sprašuje, ali so na območju občine Kamnik ugotovljeni primeri hruševega ožiga in kakšne ukrepe je občina pri tem sprejela? Dne 5.6. 2003je jitosani-tarna inšpekcija v ožjem središču Kamnika odkrila prve primere zelo nevarne bolezni sadnega drevja in samoniklih ter okrasnih grmov-nic, poimenovane hrušev ožig. Ob tem pojavu sem takoj sklical sestanek s strokovnimi službami in inšpekcijo pristojnega ministrstva za kmetijstvo ter imenoval delovno skupino za spremljanje in sprejem potrebnih ukrepov. Takoj je bilo organizirano obveščanje občanov preko zgibank, spletne strani občine (www.kamnik.si) in preko Radia HIT. Glede na to, da velja prepoved kurjenja v naravnem okolju, so bile določene lokacije, na katerih se uničevanje s sežiganjem lahko izvede, organizirana pa je tudi ekipa za posek, odvoz in uničenje okuženih dreves in rastlin. Največ primerov okužbe je bilo v sadovnjakih gospodarske družbe Vele, kjer je bilo ugotovljeno večje število primerov okužbe. V petek in soboto, 6. in 7. junija, so bila posekana in s požigom uničena žarišča okužbe. Š ciljem takojšnjega uničenja žarišč smo v akcijo preprečevanja širjenja in odstranitev ter uničenje žarišč okužbe vključili tudi enote za zaščito in reševanje. Delovna skupina skupaj s strokovnimi službami pristojnega ministrstva spremlja stanje in sprejema potrebne ukrepe. Občane prosimo, da v primeru suma okužbe, obvestijo pristojne inšj>ekcijske službe na tel. št. 47 891 '49 ali GSM 041/354-405. Primer okužbe pa lahko sporočite tudi delovni skupini na GSM 041/687-400 (Alojz Kolar). ANTOM TONE SMOLNIKAR, župan Kakšna bo vloga lokalnih skupnosti po pristopu Slovenije k EU? Pod tem naslovom je v sredo, 4. junija, v Domu kulture v Kamniku potekalo delovno srečanje županov in drugih predstavnikov slovenskih občin, ki ga je organizirala Skupnost občin Slovenije pod predsedstvom Borisa Soviča. Osrednji del posveta je bil na- menjen dr. Janezu Potočniku, ministru za evropske zadeve, ki je zelo nazorno predstavil pogajalska izhodišča Slovenije in dosežene uspehe pri pogajanjih. Astrid Prašnikar, državna sekretarka v Uradu za lokalno samoupravljanje, je predstavila odnos lokalnih skupnosti govorila o postopkih za črpanje sredstev in strukturnih skladov EU, o možnostih za neposredno kandidiranje občin za pridobivanje finančnih sredstev, predstavila pa je tudi novo evropsko uredbo o kriterijih za regionalizacijo. Delovnega srečanja skup- O AKTUALNIH PROBLEMIH LOKALNIH SKUPNOSTI Slovenske občine so si kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti v osmih letih delovanja lokalne samouprave pridobile kar nekaj dragocenih izkušenj pri reševanju zadev lokalnega znača- ja. Ob tem se soočajo z mnogimi problemi, ki se nanašajo na izvajanje njihovih izvirnih nalog, predvsem pa na področje financiranja. Z namenom, da spregovorijo o najbolj aktualnih vprašanjih in poiščejo kar najustreznejše rešitve za izboljšanje razmer na različnih področjih delovanja lokalne samouprave, so v okviru Združenja tajnikov slovenskih občin in Skupnosti slovenskih občin 21. maja v Kamniku organizirali posvet s predstavniki občin in odgovornimi nosilci javnih funkcij. 1'osveta se je ob predsedniku Skupnosti občin Slovenije Borisu Soviču, predsedniku Združenja tajnikov slovenskih občin Ivanu Pristovniku, predsedniku odbora za notranjo politiko, poslancu državnega zbora Maksimilijanu Lavrincu in županu Tonetu Smolnikarju udeležilo okoli sto predstavnikov lokalnih skupnosti in predstavniki državnih služb in ministrstev, ki so odgovarjali na vprašanja. Ker pa se kar nekaj državnih služb in pristojnih ministrstev ni odzvalo vabilu in tudi ni odgovorilo na vprašanja, ki so jim bila posredovana že pred samim posvetom, so sklenili, da bodo odločneje zahtevali odgovore in v prihodnje pogosteje organizirala podobna srečanja. SAŠA MEJAČ Dr. Janez Potočnik, minister za evropske zadeve: Evropsko unijo razumemo kot tvorca stabilnosti in miru v evropskem prostoru...« do institucij Evropske unije in implementacijo evropskega pravnega reda v naš pravni sistem. Mag. Zdenka Kovač iz službe vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj pa je spre- nosti občin Slovenije v Kamniku se je udeležilo okrog 80 udeležencev, ki so z zanimanjem posegli v razpravo o tej zelo aktualni temi. F. SVETELJ OBVESTILO Na podlagi 31. čl. Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list. št. 47/99, 40/01) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času RS, od 24. 6. 2003 do 7. 8. 2003 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBMOČJA K 26 Schlenk JAVNA OBRAVNAVA bo v ponedeljek, 21. julija 2003, ob 19. uri v prostorih občine Kamnik - sejna soba II. nadstropje I. Javna razgrnitev bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v pisni obliki v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka K 26 Schlenk je opredeljen v konceptih razvoja prostorskih sestavin planskih aktov občine Kamnik, to je v določitvi območja industrijske proizvodnje. V kompleks obravnave se zajame celotno območje zazidalnega otoka K 26 Schlenk, za katerega je bil sprejet program priprave zazidalnega načrta za območje K26 Schlenk (Uradni list RS, št. 117/02, 11/03). Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar OBVESTILO Na podlagi 31. čl. Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času od 24. 6. 2003 do 7. 8. 2003 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU OBMOČJA R070 RUDNIK JAVNA OBRAVNAVA bo v torek, 22. julija 2003, ob 19. uri v prostorih KS Volčji Potok I. Javna razgrnitev bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in v prostorih KS Volčji Potok. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog ureditvenega načrta lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v pisni obliki v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Ureditveni načrt za območje zazidalnega otoka R 070 Rudnik je opredeljen v konceptih razvoja prostorskih sestavin planskih aktov občine, to je v določitvi območja izkoriščanja mineralnih surovin. V kompleks obravnave se zajame celotno območje zazidalnega otoka R 070 Rudnik, za katerega je bil sprejet program priprave ureditvenega načrta za kamnolom R 070 Rudnik (Uradni list RS, št. 117/02). Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar Člani združenja PEN v Kamniku Člani mednarodnega združenja pisateljev PEN, ki se vsako leto srečajo na Bledu, so letos ob zaključku posveta (obravnavali so pereče probleme v Iraku in Čečeniji) obiskali Kamnik. Po uradnem sprejemu v Maleševi galeriji, kjer jih je pozdravil in jim opisal zgodovinsko pot naše občine župan Tone Smolnikar, si je blizu sedemdeset pisateljev z vseh koncev sveta v spremstvu vodnic in koordinatorke srečanja Andreje Eržen ogledalo mestne znamenitosti. Obisk so zaključili z družabnim srečanjem v čudovitem okolju Ar-boretuma Volčji Potok. SAŠA MEJAČ VELIKI GASILSKI FINALE NA BLEDU Ob zaključku 14. kongresa Gasilske zveze Slovenije so se v nedeljo, 25. maja, zbrali gasilci iz vse države in organizirali veliko parado po glavni ulici Bleda. Slavnostni sprevod se je začel iz smeri Ribnega, skozi center mimo jezera in častne tribune v športno dvorano, kjer so se zbrali vsi nastopajoči. V paradi je sodelovalo približno 3000 uniformiranih gasilcev z več kot sto gasilskimi prapori in motorizirana enota z gasilsko tehniko. Ešalon tretje ljubljanske regije, v kateri so bili vključeni tudi kamniški gasilci, je vodil Jože Oblak ml. Iz Gasilske zveze Kamnik je bilo v paradi 50 gasilcev, na kongresu pa dva delegata in častni gost, veteran Jože Berlec. Parada skozi Bled je trajala pičlo uro, z aplavzom so jo pozdravljali ljudje iz bližnje in daljne okolice, še posebej so bili navdušeni številni tuji turisti, ki so gledali strumno korakanje gasilcev z vihrajočimi prapori. Vreme je bilo naklonjeno vsem, kajti topli majski sončni žarki so pričarali lepote Bleda in s planinsko ohlajenim zrakom ohlajali razgreta telesa nastopajočih gasilcev. S častne tribune nasproti jezera so mimoidoče gasilce pozdravljali funkcionarji Gasilske zveze Slovenije, delegati kongresa, predstavniki občin in delegati iz sosednjih držav Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Češke in iz držav bivše Jugoslavije. Na častni tribuni so bili tudi najzaslužnejši gasilci, ki so imetniki najvišjega gasilskega prizna- nja, poimenovanega po Matevžu Hacetu. On je prvi povojni predsednik Gasilske zveze Slovenije, velik zagovornik in obnovitelj prostovoljnega gasilstva. V občini Kamnik to pomembno priznanje nosi Jože Berlec, dolgoletni in zaslužni gasilski funkcionar. Ko se je množica gasilcev, gasilk, mladine in drugih zbrala v veliki športni dvorani je za začetek prireditve za-donela slovenska himna in nato še gasilska. Polno dvorano ljudi sta pozdravila župan Bleda in županja Bohinja. Stari in novoizvoljeni predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory se je zahvalil vsem nastopajočim in drugim, ki so kakorkoli doprinesli svoj delež, da je kongres nemoteno potekal. Zahvalil se je tudi organizatorjem, ki so skrbeli za vodenje kongresa in poveljnikom, ki so organizirali parado. Tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor se je v imenu države zahvalil in izrekel priznanje slovenskim gasilcem za vse dobro, kar so storili za domovino in državljane. Predsednik zveze mu je izročil najvišje gasilsko odlikovanje za moralno in materialno priznanje gasilstvu. Biti gasilec je slovensko. Ta slogan v celoti drži, ker se 120.000 gasilk in gasilcev razdaja svojemu narodu. Gasilstvo je zanesljiv porok in branitelj naše državne neodvisnosti, kulture in jezika, čeprav nas postopoma vase srka Evropska skupnost. ALOJZIJ KONDA 0 Kulturni dom Franca Bernika Domžale 33. MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE GROBLJE 2003 sreda. 18. junij 2003 oh 20.30 VRHUNSKI NEMŠKI SOLISTI Markus Bcckcr - klavir Kolja Blacher - violina Štefan Dohr - rog Na sporedu: R. Strauss, L. van Beethoven, F. Strauss, M. Reger, J. Brahms torek. 24. junij 2003 oh 20.30 TRIO GLINKA, Sankt Peterburg Boris Karaev - klarinet Ljubov Efremova - violončelo Tamara Bassok - klavir Na sporedu: L van Beethoven, M. Glinka, M. Bruch torek. 1. julij 2003 oh 20.30 CAMERATA SLOVENICA Ernii Sebestven - violina Georg Liener - violina Mile Kosi - viola „ Ciril Škerjanec - violončelo Igor Skcrjanec - violončelo Na sporedu: G. Tartini, L Boccherini, F. Schubert Vsi koncerti bodo v Tomccvi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Cena vstopnice je 2000 SIT. Pri nakupu kompleta vstopnic za vse Štiri koncerte velja 20% popust. Dijaki, studenti in abonenti Kulturnega doma Franca Bernika imajo pri nakupu vstopnic 50% popusta. Prcdprodaja in rezervacija vstopnic vsak delovni dan od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure v upravi kulturnega doma (ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred prićetkom koncertov pri blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Vse dodatne informacije o festivalskem programu in rezervaciji vstopnic dobite preko elektronske poŠte na naslovu info@kd-domzale.si ter na telefonski Številki 01/722 50 50. V trgovini FRAMAT KAMNIK d.o.o., Ljubljanska 21 i, 1241 Kamnik takoj zaposlimo prodajalca elektro materiala. Pogoji: končana šola elektro ali trgovske smeri - lahko pripravnik, vozniški izpit B kateg., komunikativnost in prijazen odnos do strank. Vaše prijave pričakujemo do 20.6. na gornji naslov ali po elektronski pošti na naslov: frdmat@SJol. net 110-letni jubilej PD Kamnik Slavnostna akademija bo 21. junija Planinsko društvo Kamnik kot Prva podružnica slovenskega planinskega društva je bilo ustanovljeno 19. julija leta 1893. V počastitev tega, za društvo pomembnega jubileja, se vrstijo različne spominske prireditve in aktivnosti. Osrednja prireditev - slavnostna akademija ob 110-letnem jubileju PD Kamnik bo v Kulturnem domu Kamnik v soboto, 21.Junija, ob 10. uri. Častni in organizacijski odbor pripravljata zanimiv kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevci Lire, Kamniški ko-ledniki, ansambel bratov Poljanšek, Mestna godba Kamnik, Folklorna skupina DU Kamnik, učenci planinske skupine Osnovne šole Stranje, duet Jožica Kališnik in Božo Matičič, predstavil se bo tudi planšar Andrej Prešeren in drugi. Prisotne bodo nagovorili: predsednik PD Kamnik Dušan Šte-fula, predsednik Častnega odbora župan Tone Smolnikar, osrednja govornica bo županja MO Ljubljana Danica Simšič, in drugi, med njimi prav gotovo tudi Predsednik PZS Franci Ekar. Zanimivost prireditve bo v prostorih pred dvorano popestrila tudi razstava Maket planinskih koč - Aleksandra Sarnavskega in razstava slik osemtisočaki Ceneta Griljca. Na prireditvi bodo društvom, organizacijam in posameznikom podeljene Spominske plakete. Za sprejem gostov bodo poskrbeli društveni delavci in članice Mladinskega odseka. Te dni je izšel tudi Zbornik II., ki ga bo mogoče kupiti po znižani ceni, na voljo pa bodo tudi spominske značke. Delovno predsedstvo redne Skupščine PZS v Domu kulture v Kamniku Skupščina Planinske zveze Slovenije V okviru praznovanja 110-letnice slovenskega planinstva in Prve podružnice v Kamniku je Planinska zveza Slovenije pripravila svojo redno letno konferenco v Kamniku. PD Kamnik je bila zaupana naloga tehničnega organiziranja tega letnega srečanja slovenskih planincev v Kulturnem domu v Kamniku v soboto, 24. maja. V uvodu smo spremljali prijeten kulturni program, ki ga je povezoval Tone Ftičar. Sodelovali so pevci Lire, Stranjska godba, duet Joži Kališnik in Božo Matičič, planšar Andrej Prešeren in drugi. V preddverju dvorane je bila razstava maket planinskih koč Aleksandra Sarnavskega. Skupščino in goste, med katerimi je bil tudi minister Pre-sečnik, je v imenu kamniških planincev pozdravil predsed- nik PD Dušan Štefula, v imenu občine Kamnik pa župan Tone Smolnikar. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, je v uvodnem delu spomnil na vrsto aktualnih nalog in tudi na težave, ki spremljajo delo Planinske zveze. Povabil je vse planince, da sodelujejo pri razreševanju problemov, saj tak pristop prispeva k ugledu planinstva v Sloveniji. Razprava na Skupščini PZS, je bila dokaj obsežna, vsestranska, včasih tudi kritična in polemična. Veliko razičnih mnenj se je nanašalo na sistem članarine, dopolnitve Statuta PZS in finančnega načrta za leto 2003. Obilica različnih predlogov in pobud, podanih na skupščini, bo naložila organom PZS zahtevno delo. STANE SIMŠIČ Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi v Poletno gledališče Studenec pri Domžalah na III. Kulturni poletni festival Studenec Prva predstava v prenovljenem avditoriju Gostovanje SLG Celje, is. junij ob 21. uri Zgodovinska drama CELJSKI GROFJE, dramatizacija dr. Bratka Krefta, v režiji Marjana Bevka, je drama o vzponu in padcu celjskih grofov in o prepovedani tragični ljubezni. Gostovanje - Moj teater Ljubljana, gledališka predstava (komedija), 21. junij ob 21. uri Komedija JUHICA je komičnih zapletov in zadreg polna zgodba o Sašu, arhitektu srednjih let, ločenem in pravkar poročenem z mlado, življenja željno študentko, ki pa se ji sanjska predstava o življenju z moškim "v najlepših letih" kaj kmalu začne razblinjati kot milni mehurčki. Na srečo ji ob strani stoji Saševa bivša žena, gospa Kristina. Zasedba: Nina Ivanič, Maja Končar in Roman Končar - tudi režija in scenografija Prodaja vstopnic (Vstopnice so oštevilčene): VELE, trgovska družba, tel.: 01 721 83 31, Trgovina Nakup Kamnik, Šutna 48, tel.: 01 839 70 81, KAVARNA VERONIKA, Kamnik, tel.: 01 839 11 43 in dve uri pred predstavo v poletnem gledališču. Na kratko Borci Šlandrove brigade se bodo srečali v Preboldu Vsakoletno srečanje borcev Šlandrove brigade, kije bila ustanovljena 6. avgusta 1943 na Šipku nad Tuhinjska dolino, bo v soboto, 28. junija, v Preboldu. Tokratno srečanje bo v rojstnem kraju narodnega heroja Slavka Šlandra, po katerem je poimenovana brigada, ki seje v času NOB bojevala na našem kamniškem območju. Letos mineva 60 let od ustanovitve brigade. V Prebold bo udeležence iz Kamnika odp>eljal avtobus izAP ob 8.30, ustavljal bo do Duplice in na vseh jiostajališčih do Motnika. Prijave zbira Mestni odbor ZZB Kamnik. Srečanje Šlandrove brigade jmvabi vsako leto veliko ljudi, nekdanjih borcev iz te in drugih brigad ter veliko število ljudi, ki spoštujejo tradicijo osvobodilnega boja. STANE SIMŠIČ Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http: //turizem. kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik; Japljeva 2 Tel.: 01 831 75 56; Faks.: 01 831 98 31 E-mail: oi.kamnik@iskd.si Do 20. iuniia Galerija Veronika, Kamnik RAZSTAVA DEL Umetniki: Dušan LIPOVEC, Dušan ŠTRAJHAR, Dušan STERLE Galerija Veronika je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Petek. 13. iuniia. ob 19. uri (petie pri sv. maši) ob 20. uri (koncert) Cerkev frančiškanskega samostana, Kamnik KONCERT Mešanega pevskega zbora Kantatenchor iz Munchna in Ansambla trobil St. Johannes Umetniški vodja: Andrea Hantke Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sobota. 14. iuniia. ob 18. uri Vrt kavarne Veronika, Kamnik Srečanje pevskih prijateljev V organizaciji DKD Solidarnost sodeluje deset prijateljskih pevskih zborov iz Kamnika, bližnje in daljnje okolice. Petek. 20. iuniia. ob 20.30 Glavni trg, Kamnik Koncert POZDRAV POLETJU Lira s prijatelji. Vstop prost! Sobota. 21. iuniia. ob 20. uri Dom kulture Kamnik MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL 2003 Nastop folklornih skupin iz Rusije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije po izboru Mednarodnega folklornega združenja CIOFF. Vstopnina: 1.000 SIT BO DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Inf. in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 -818 www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture.org Sobota. 21. iuniia. ob 10. uri SLOVESNOST OB 110-LETNICI KAMNIŠKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA SO ARBORETUM VOLČJI POTOK Volčji Potok 3, Radomlje Tel: 01/831 23 45 Do 2Q.junija Dnevi vrtnic Vsako soboto od 16. do 19.30 Lumpijeve ure pravljic: Pravljica o gosenici in pravljica o slonih Ustvarimo in pobarvajmo z Woodyjem Izdelovanje z glino Vsako nedelio od 15:30 do 19.30 Joga za najmlajše Nagradno žrebanje med prejetimi pravljičnimi zemljevidi in Lumpijevo nagradno tekmovanje. Cicibanova in Cicidojeva delavnica spoznavanja narave. Temi: Korenine, poganjki ter Drevesa in debla. Ročne ustvarjalnice Knjigarne in papirnice Forum. Nedelia. 15. iunii od 15.00 do 15:30 Prisluhnimo drevesom Družina v skrbi za razvoj otrokovih vrednot: narave, učenja, prijateljstva in medsebojne pomoči. Nedelia. 22. iuniia. ob 17.30 na otroškem igrišču: igrica Bikec Ferdinand. Prosimo za vnaprejšnjo prijavo na tel. številko: 01 8312 345 MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik GSM: 041/957 609 Počitnice z mladinskim centrom Zbiramo prijave za: - ročno ustvarjalne delavnice - foto delavnice - lokostrelstvo za vse generacije - izdelovanje maket - izdelovanje zapestnic - lutkovna in likovna delavnica Sobotni otroški bolšiaki - prodajamo, menjamo Šolske knjige, otroške knjige in stripe, igrače, športne rekvizite Druženje zbiralcev: Pokemon in magic kart, filatelistov KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831 76 62 Petek. 20. iuniia. ob 20. uri - Grad Zaprice Koncert cikla Študent&Muzika TOLKALNA SKUPINA CASCARA Organizacija koncerta v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik ■KffTMTTTTf .1 j FU.l.! j .1 H j 11M Matjaževa domačija - Bud nar jeva muzejska hiša (EŠD 885) Srebrni jubilej Komornega moškega zbora Lek Pevcu pesem srečo kaže Matjaževa domačija je danes znana kot Bud-narjeva muzejska hiša. To ime je dobila po njenem zadnjem lastniku Cvetu Budnarju. Danes je last Občine Kamnik, za njeno prepoznavnost in živahno življenje v njej z veliko zavzetostjo skrbi gospa Iva Šubelj Kramar. Matjaževa domačija je bila odkrita v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko so leta 1986 stekle priprave za njen odkup, zavarovanje, prenovo in revitalizacijo. Pobudo za odkup sta dala takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in Kulturna skupnost v Kamniku. Pri prenovi so prav tako sodelovali ZVNKD v Kranju, Kulturna skupnost Kamnik, Ministrstvo RS za kulturo in Občina Kamnik. Domačija stoji vzhodno od mesta Kamnik, v hribovitem predelu Zgornjih Palovč, kmečkega zaledja Kamnika. Predstavlja prehoden tip kmečkega doma med gorenjskim stegnjenim in osred-njeslovenskim vrhhlevnim tipom domačije. Prvotni dvocelični tlorisni zasnovi, ki sta jo sestavljali veža s ,črno' kuhinjo in ,hiša' - osrednji bivalni prostor, namenjen tudi vsakdanjim opravilom in spanju, sta bila prizidana pozneje tudi kamra in gospodarski del, v katerem je danes razstavni prostor. Za domačijo je značilno, da pod isto streho združuje gospodarsko in bivalno namembnost. Spodnji, zidani del, je bil namenjen gospo darski dejavnosti, sestavljajo ga klet, ovčjak, šupa in hlev. Gornji del je služil za stanovanje, jeklelno lesen in delno zidan. Veža s ,črno' kuhinjo in ognjiščem je zidana, osrednji bivalni in delovni prO$tor je bil prvotno izdelan iz brunaste konstrukcije sten, sestavljen iz brun, stesanih iz treh strani. Po izročilu in načinu zidave temeljev ter izvedbi vogalnih vezi ,na cink' (op. avt. tesarski izraz načina sestave lesene konstrukcije sten) sega nastanek domačije v sredino 17. stoletja. Notranje stene so bile ometane ,na brano' (op. avt. poseben način izdelave ometov na leseno konstrukcijo, kjer so na leseno površino pritrdili tanjše late, navpično ali diagonalno, vmesni prostor pa zapolnili z ometom, da so dobili grobo površino, ki so jo lažje naprej obdelovali) in pobeljene. Ob veži so pozneje prizidali še kamro, v kateri si je njen zadnji lastnik Cveto Budnar uredil ,belo' kuhinjo. Danes je tu urejen prostor za skrbnico hiše. Nekdanja Matjaževa domačija - Budnarjeva muzejska hiša predstavlja danes edino prenovljeno domačijo na kamniškem območju, ki ji je us-jjiUjgl; pelo ponovno zaživeti in prika- zati domačinom, prebivalcem kamniškega območja, in vrsti nedeljskih obiskovalcev Zgornjih Palovč in okoliških vasi, zgodbo o njenih nekdanjih stanovalcih. Temu je tako zato, ker je nam vsem skupaj uspelo najti novo skrbnico, gospo Ivo Šubelj Kramar, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja s kulturno dediščino in spomeniki na Kamniškem. Upati je, da bo podobnih zgodb in uspešnih prenov z revitalizacijo v prihodnosti na Kamniškem več. Odvisne niso le od institucij za varstvo kulturne dediščine, temveč predvsem od ljudi, ki tu živijo in spoštujejo svoje izročilo, ki so nam ga predniki zapustili v varstvo... MOJCA TERCEIJ OTORE-PEC, univ. dipl. etnologinja, sociologinja kulture, ZVKDS, OE Kranj Dom kulture Kamnik je 16. maja gostil pevce Komornega moškega zbora Lek pod umetniškim vodstvom znanega glasbenika prof. Milivoja Surbka. V pestrem programu jubilejnega koncerta, ki ga je prisrčno povezovala Irena Kališnik z Zduše, so številni poslušalci navdušeno spremljali ubrano zapete pesmi slovenskih in tujih skladateljev. Da so se pevci odločili obeležiti svoj 25. jubilej zbora prav v Kamniku, je botrovalo dejstvo, da kar osem pevcev od štirindvajsetih prihaja iz Območne izpostave Kamnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Tone Slanovec iz Mekinj, ki zboru predseduje 10 let, v njem pa prepeva že 21 let, je bil zadovoljen z odločitvijo, da ob 25-letnici delovanja prepevajo v Kamniku, ki ima številne pevce, ljubitelje zborovske pesmi in bogato pev- sko tradicijo, kar so poslušalci dokazali z navdušenim spremljanjem celotnega programa. Prenovljena dvorana jim je bila prijeten ambient, prav tako tudi njena okolica s številnimi parkirišči, kar bi v Ljubljani težko našli. Matko Zdešar, vodja Območne izpostave Ljubljana okolica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je podelil zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Dogajanje na odru je iz prve vrste pozorno spremljal predsednik Uprave Leka Metod Dragonja. Ponosno je čestital vsem 24-im pevcem ob srebrnem jubilej ti in se jim v imenu vseh sodelavcev Leka zahvalil za neizmerno predanost, s katero polepšajo marsikatero Leko-vo prireditev. Izpostavil je požtrvovalnost in vložen trud vseh dosedanjih dirigentov Milana Trčka, Janeza Močnika, Marjana Ribiča in zdajšnje- dobrine. Svojo bogato pevsko pot nadvse uspešnega nastopanja so peVci Komornega moškega zbora Lek pričeli kot oktet leta 1978. Večina je bila zaposlenih v Leku, zato so se tudi organizirali v njihovem okviru. Pevci pravijo, da je za njimi preko 300 uspešnih nastopov, skupnih koncertov s pevskimi prijatelji od vsepovsod in prav vsi nastopi so kamenček v prelepem mozaiku pevske sreče. Pravijo, da pesem pevcu srečo kaže z mnogoterimi obrazi in eden izmed njih je čudovita in vedno zvesta publika. V zadnjih štirih letih so posneli in izdali tri zgoščenke in kasete. Ob tej priložnosti so se pevci zahvalili svojemu dirigentu in prijatelju Milivoju Šurbku za dvanajstletno nesebično razdajanje, saj so z njim lahko dosegli visok glasbeni nivo tako doma kot v tujini. Milivoj Komorni moški zbor Lek uspešno prepeva že 25 let, zadnjih 12 let pod umetniškim vodstvom znanega glasbenika prof. Milivoja Šurbka. Stanovalci in uslužbenci Doma starejših občanov ob Dnevu doma POČASTILI JUBILANTE nik Doma je bil nova prilož- Triintrideset stanovalcev Doma starejših občanov in šestnajst delavcev in delavk so ob prazniku Doma - 28-letnici delovanja in ob njihovih bivalnih in delovnih jubilejih 20. maja počastili s posebno prireditvijo. Čeprav so tu, sredi nas, v mirnem okolju na bregovih Nevljice, kjer preživljajo tretje obdobje svojega življenja (poleg domačinov so ljudje iz raznih koncev Slovenije) in zanje skrbi nekaj desetin uslužbencev Doma, kar nekoliko pozabimo nanje. Vendar prizadevni delavci Doma poskrbijo, da se v tem okolju vedno nekaj dogaja. S številnimi prireditvami (pevskimi, plesnimi, dramskimi nastopi) poskrbijo, da njihovim stanovalcem ni dolgčas. Praz- nost za sproščena srečanja m obujanje spominov. »Čas beži in za seboj pušča sledi veselih in žalostnih dogodkov, ki se tako kot se v življenju izmenjujeta veselje in žalost vrstijo tudi v naši hiši,« je v uvodnem nagovoru pred zbranimi stanovalci, njihovimi svojci in delavci Doma dejala direktorica Marija Rems in se ob tem posebej spomnila preminule gospe Marije Kra-marjeve iz Tuhinja, s katero je bilo povezanih veliko veselih dogodkov. Zadnje mesece v Domu posvečajo posebno skrb prenovi nekaterih prostorov. Med drugim so uredili novo enoposteljno in dvoposteljno sobo. V aprilu so začeli obnavljati tudi kanalizacijo, pripravljajo pa se Mariji Prezelj s Križa, ki je že 15 let stanovalka Doma, letos pa bo dopolnila 94 let, je direktorica Remsova poleg čestitke zaželela še obilo zdravja ... Bolničarka Marija Slanovec že 25 let lajša zdravstvene težave stanovalcem Doma starejših občanov v Kamniku. na ureditev kadilnice in kapele. Remsova je čestitala vsem jubilantom, stanovalcem in sodelavcem ter jim nato izročila lična spominska darila. Dve desetletji bivanja v Domu je dopolnila Ivana Kregar iz Kosiš, med »petnajstletnicami« pa so Marija Prezelj s Križa, Vrečar Marija iz Ljubljane, Badalič Terezija iz Komende in Dobrajc Štefanija iz Ljubljane. Med »desetletniki« pa sta bila tudi Zvonko Benkovič, ki je za to priložnost kot glavni urednik s sodelavci pripravil novo zelo pestro številko domskega glasila Veronika in Rudi Černev-šek, godec, ki s svojo harmoniko spremlja večino prireditev in zabav v Domu. Med delavkami in delavci, ki skrbijo za dobro počutje stanovalcev, pa so s spominskimi darili počastili za 25 let dela v Domu receptorko Frančiško Poljanšek in bolničarko Marijo Slanovec. 15-letnico dela v Domu letos praznujejo Alibegič Rešida, Hribar Marija, Kokalj Barbara, Kozjek Ksenija, Koželj Marija, Lozinšek - Lipov-šek Viktorija, Markuš Marija, Matjaševič Snežna, Pungertar Rozalija, Vrankar Marija in Že-leznik Milena, desetletnico pa so zabeležili Habat Marija, Korošec Pavla, Korez Irena in Kregar Marijan. Proslavo jubilejev so s pisanim programom pesmi zaokrožili domski pevci pod vodstvom Ksenije Kozjek. Izbrane misli in življenjske resnice pa je na njemu svojstven način razkril nekdanji neveljski učitelj 95-letni Ciril Merčun. Dopoldanska prireditev se je nato prevesila v popoldansko družabno srečanje jubilantov in njihovih svojcev, ki je obudilo delo in življenje v Domu ob Nevljici. FRANC SVETELJ Cvetlični aranžma, sestavljen iz 25 sončnic, je ponazarjal prehojeno 25-letno pevsko pot in hkrati nastop 25 članov zbora ob jubileju. Z leve: predsednik zbora Tone Slanovec, vodja Območne izpostave Ljubljana okolica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Matko Zdešar in nadvse prijetna povezovalka programa Irena Kališnik. ga maestra prof. Milivoja Surbka in predsednikov zbora, še zlasti sedanjega Toneta Slanovca. V Leku se zavedajo, da je sestavni del njihovega poslanstva odgovoren in prijazen odnos do družbenega okolja in posameznikov. Poleg skrbi za zdravje telesa namenjajo pozornost tudi zdravju duha. Številni kulturno umetniški projekti in ustanove so deležni njihove podpore. Metod Dragonja je opozoril na prelomni trenutek globalizacije. V Leku si nabirajo prve izkušnje v sestavi No-vartisove poslovne skupine s ciljem, da bodo poslovni uspehi še lepši, ob tem pa ne bodo pozabili na kulturne Šurbek. dirigent, redni profesor na Akademiji za glasbo, ki že desetletja izkazuje svojo vsestranskost, je 16 let nepretrgoma dirigiral v Operi SNG Ljubljana, o let je dirigiral in poučeval na Japonskem, desetletja poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, skoraj 10 let je dirigiral Policijskemu orkestru, vodil je zbor Glasbene matice, oktet Gallus, Partizanski pevski zbor, dirigiral je na mnogih državnih prireditvah in proslavah. Sedaj dirigira Orkestru slovenske vojske. V profesionalizaciji godbe-ništva in zborovskega petja je resnično izjemen. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ V Novi Sloveniji za večjo zaposlenost, socialno varnost, racionalno javno porabo ... Z občnega zbora OO NSi Kamnik (2) di le morali poseči po Grilovi odstavitvi, pa čeprav je iz vrst LDS. NSi vseskozi podpira čimprejšnjo realizacijo denacionalizacije. Sloveniji grozi, da bo morala zaradi zavlačevanja vračanja premoženja upravičencem od leta 1996 naprej plačati tudi zamudne obresti. Te utegnejo biti velike kar za pol državnega let- V prejšnji številki K. O. smo vam obljubili nadaljevanje našega poročanja z občnega zbora, ki je bil 16. maja, in sicer o odgovorih na številna vprašanja navzočih o žgoči aktualni problematiki v našem prostoru. Večino teh odgovorov je podal gost večera mag. Janez Drobnič, predsednik kluba poslancev NSi v DZ. Na državni ravni Krščanska ljudska stranka Nova Slovenija kot opozicijska stranka stalno opozarja in se bori proti veliki in nepregledni porabi državnih (davkoplačevalskih) sredstev. Ker se Slovenija ni dosti odprla za tuja vlaganja, nas sedaj to tepe. NSi opozarja na v nebo vpijoče prekomerne zaslužke nekaterih vodilnih v podjetjih, ki so bila sanirana z velikimi državnimi vložki (npr. v Elanu). Dr. Bajuk že dalj časa opozarja vlado, da mora ta sestaviti premoženjsko bilanco, ki jo Slovenija po dvanajstih letih še nima. Dr. Bajuk se je tudi zavzel za odgovorno ravnanje na davčnem področju in za odpoklic šefa DU Grila. Davčna uprava sicer redno izterjuje male davkoplačevalce, ne izterjuje pa tistih, ki dolgujejo milijardne oz. zelo velike zneske (npr. »Mladina«, POP TV,...). Ker so se stvari sedaj tako zaostrile, bodo v vla- PISMA - MNENJA - ODMEVI O ustanavljanju regij je bil podan odgovor. »Če bi bil sprejet predlog ZLSD (Združene liste) o ustanavljanju regij, bi to pomenilo ustanovitev regionalnih parlamentov, regionalnih političnih strank, regionalnih komisij in služb, ki naj bi pomagali delovanju regionalnega parlamenta. To vse bi bilo še težje breme za gos- Mag. Janez Drobnič, član osrednjega vodstva Nove Slovenije, odgovarja na vprašanja udeležencev občnega zbora OO NSi Kamnik. nega proračuna, kar bi lahko sesulo naše javne finance. NSi skrbi čedalje večja nezaposlenost, zlasti še, ker se število podjetij v Sloveniji zmanjšuje. Reševanje nezaposlenosti s povečanjem zaposlenih v državni upravi je nepravilno. Glas brezpravnega na slovenskem podeželju! Kot je bilo že nekajkrat v javnosti omenjeno, da kmetovanje v naselju ustvarja napetosti in obremenjuje okolje, je to nedavno tudi ponovno omenila TVv dnevniku s prispevkom o razsežnosti tega probelma, kije vedno bolj pereč. Omenjeno je bilo tudi, da so temu krive predvsem občine, ki dajejo dovoljenja za naselja okoli kmetij. Skratka neurejena okoljska politika, neurejeni odnosi in še marsikaj drugega, kar pa našo oblast ne zanima. Tudi sam sem izpostavljen sosedu, ki kmetuje bolj honorarno. Pred leti je poslopje preuredil tako, daje njegova dejavnost obrnjena proti mojemu bivanju v razdalji nekaj metrov. Sebi pa sije bivanje odel v cvetje in mir. Tako smo jaz in moja družina nenehno izpostavljeni hrupu traktorjev, sekularju in drugim napravam, predvsem pa hlev-nim vratom, ki so poleti stalno odprta in iz katerih nenehno tuli govedo in rožlja z verigami. Več let sem vlagal dopise na inšpekcije, občino, upravno enoto, ministrstvo, pa nič, podajali so si papirje in zavračali mojo prošnjo po pomoči. Vse, kar so mi svetovale oblastne institucije je, da naj se pogovorim z njim, kar je pa nemogoče. Upravna enota Kamnik mu je nato dala vsa dovoljenja. Sel sem tudi k odvetniku, ki mije dejal, da so ravnali pravilno, ker je kmet zaščiten. Torej obstajajo v tej deželi kmetje v njihovem okolju, brezpravni sosedje in neodgovorna oblast. Zato pozivam tiste, ki imajo do tega problema razumevanje, da skupaj izpostavimo te težke razmere, v katerih so nam kršene osnovne ustavne pravice. Nisem proti kmetovanju, vendar tu mora narediti nekaj tudi povzročitelj - kmet, saj je njegova brezobzirnost velika, ima le ta svoj svet in ne vidi neke potrebe po ureditvi razmer. S primerno zakonodajo in večjo odgovornostjo države se mora ta problem bolj kulturno urediti FRANC OPRAVŠ Godič 82/b V SDS pričakujemo rešitev prometnega režima starega mestnega jedra Verjetno se je že vsakemu občanu, ki koristi prometno infrastrukturo skozi mestno jedro Kamnika zgodilo, da se je znašel v prometnem za-mašku na poti iz ljubljanske ali celjske smeri. Predvidevam, da je bilo izrečenih nemalo kletvic, ki so iz dneva v dan bolj upravičene. Postavlja se vprašanje, zakaj F Že v lanskem okvirnem programu dela občinskega sveta občine Kamnik, in tudi v letošnjem, v 42. točki na strani 40 gradiva št. 3 je gospod župan ponovno predlagal SKLEP O DOLOČLTVL PROMETNEGA REŽAMA STAREGA MESTNEGA JEDRA KAMNIK. Vse do danes še nismo ne slišali nili videli predloga rešitve tega zares perečega problema mesta Kamnik. Strinjamo se, da je prometna problematika mestnega jedra zelo zahtevna in kompleksna, ne moremo pa se strinjati, da se rešitev problematike prelaga iz leta v leto. Prepričani smo, da se z našimi ugotovitvami strinja večina občanov naše občine. Pričakujemo, da se bodo strokovne službe Oddelka za okolje in prostor potrudile in nam kar najhitreje ponudile možne rešilne, tako, da bo mogoča dovolj široka razprava in čim hitrejši sprejem najboljše rešitve prometnega režima starega mestnega jedra. Seveda pa upamo, da g. Zupan ni mislil reševati navedene problematike samo z odprtjem Šutne. Za SDS Kamnik, R. V. podarstvo. NSi takega predloga ne podpira, pač pa zagovarja regionalni pristop po načinu posrednih izvedb.« Nova Slovenija se tudi zavzema, da se pri denacionalizaciji vr-ne,čimveč premoženja v naravi. Če se vrne v naravi neko poslopje, npr. grad', ga bo vzdrževal lastnik in zraven državi plačeval še dajatve od premoženja. Če pa ga obdrži država, mora ta (oziroma davkoplačevalci) plačati denaci-onalizacijskemu upravičencu nadomestilo za zaseženo zgradbo, poleg tega pa bo država tudi morala vzdrževati to nepremičnino. V nadaljevanju je g. Drobnič odgovarjal še na vprašanja b potrebah po podaljšanju porodniških dopustov, o tem bo Nova Slovenija še enkrat (prvič je bila zavrnjena) vložila predlog dopolnitve zakona. Na vprašanje, kdaj in če bo sploh prišlo do izhajanja dnevnika prave resnice in to po sprejemljivi ceni, ki si ga veliko Slovencev tako zelo želi, je bil odgovor, da bo ob sedanji nepripravljenosti vlade za financiranje tega projekta do takšnega dnevni- Da bi lahko Zeleni Kamnika v nadaljevanju svojega okoljevarstvenega poslanstva ščitili interese prizadetih krajanov, ko bo občinski svet v štiriletnem mandatu obravnaval predloge o odlokih in spremembah odlokov zazidalnih načrtov po posameznih področjih, zainteresirane strokovnjake prosimo za sodelovanje, saj predsedstvo v tem trenutku v svoji sredini nima poklica arhitekta ali gradbenika. V kolikor bo v bodoče na območju občine Kamnik predlagana izgradnja objektov državnega pomena, ki bodo pomembni za razvoj RS, je potrebno do potankosti poznati Zakon o gradnji objektov'!ZGO -1). Objekt Z vplivi na okolje je objekt, za katerega je s predpisi o varstvu okolja določeno, da je zanj obvezna presoja vplivov na okolje. Pri upoštevanju gradbenih predpisov in pogojev za gradnjo, je potrebno predvideti tudi dopustno emisijo snovi ali energije iz objekta v okolje in drugih vplivov objekta na okolje. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, kako se bo zaradi namembnosti objekta oziroma dela objekta ali določenih prostorov v njem spremenil vpliv objekta na okolico. ka zelo težko priti. O krščansko ljudski strani se negativna into-nacija.večkrat oblikuje prikrito, z lansiranjem politično manj direktnih sporočil (npr. lahko z neko sliko, dovtipom, žalitvijo, personalizacijo ipd.) in to predvsem v tako imenovanem rumenem tisku. O prebranem v časopisju velja verjeti in soditi šele po kritičnem premisleku, preverjanju, tudi npr. v Novicah, Nedeljskem dnevniku, Jani itd. V nadaljevanju so se na zboru dotaknili tudi najnovejše diskriminacije zasebnih vrtcev (torej tudi katoliških). To utegne biti, ob nepozornosti občinskih svetnikov, za zasebne vrtce zelo nevarno. Pri vsem tem mora biti prioriteta pluralizacija vrtcev pred racionalizacijo financ v občinskem proračunu! Iz vseh gornjih odgovorov je bilo moč izluščiti osnovno ugotovitev NSi: Slovenija gre pod sedanjo vlado v nepravo smer! Krščanska ljudska stranka se ponaša v svojih vrstah kar z dvema nekdanjima predsednikoma slovenske vlade, z dr. Andrejem Bajukom in prof. Lojzetom Peterletom. Na predlog dr. Janeza Sušnika so z zbora obema poslali pozdrave z zahvalo. Dr. Bajuku z zahvalo za njegovo angažirano vodenje stranke in zlasti eko-nomsko-analitično delo v državnem zboru; prof. Peterletu pa kot predstavniku vseh držav, ki se vključujejo sedaj v EU. Z njim ima Slovenija in NSi v EU svojega najpomembnejšega moža, z velikim ugledom, ki svoje delo tam dobro opravlja. Ob zaključku zbora so se navzoči zahvalili mag. Drobniču in ostalim za zanimive odgovore. Po krajšem družabnem srečanju so se še pogovorili o tem in onem, da se bodo z ostalimi so-člani in prijatelji iz vse Slovenije zbrali na vseslovenskem Krekovem taboru Nove Slovenije, ki naj bi bil predvidoma od 21. do 23. junija, v jeseni pa bodo za članstvo in prijatelje v občini organizirali tudi izlet. Iz odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik Iz torbe Krištofovega Pepeta II Desetina (zenfa) za mekinjski stadion... ? Popravek: v prejšnji številki bi moralo pisati, da je Primož Štele NSi svetnik zahodnega dela občine. /zgleda, da so se mestni dav-karji pri pobiranju mitnine na srednjeveških dnevih že tako utrudili, da so se letos odločili, da mitnine ne bodo pobi-' rali. Res je tudi, da jim ob vsem prerekanju z obiskovalci v mestno blagajno ni kanilo kaj prida denarcev. Morda tudi zato, ker ognjegasci in drugi priložnostnih niso tako strogo nastopili kot je v srednjem veku nastopal mestni davkar v spremstvu mestnega sodnika in pisarja. No, pa nič za to, tistih nekaj cekinov bo za župana Antoniusa že nabral sedanji občinski davkar Jožko, saj mu občina zato tudi odšteje nekaj soldov... /zzaupnih virov smo zvedeli, da bo vsak deseti ajvar, izdelan v naši slavni tovarni zenfa in drugih zelenjavnih dobrot, šel za gradnjo ljubljanskega stadiona. Kaže, da je ljubljanska županja in Kam-ničanka Danica tako prehitela svojega kamniškega kolega Tontija, ki si že nekaj časa grize nohte, od kod dobiti vsaj nekaj soldov za ureditev mekinj-skega stadiona. Predlagam mu, naj gesla »10% ajvarja za ljubljanski stadion Eta« čimprej prelepi z gesli »10% kumaric in zenfa za kamniški Stadion prijateljstva Eta.« Mislim, da tudi Etin šef Lojze ne bo imel nič proti temu... Y7"er sije nekdanji šmarski JL\.šerif Tone za hitrejši do-stop do Hočevarjevega pruha pod Kostavsko planino, kjer tuhinjski igralci pripravljajo igro Micikije treba moža, in v druge okoliške hribe, omislil čoper-ja, bojda kar samega močnega Harleya, ga slednji ni preveč poslušal in bi ga kmalu stresel s sedla. Pa so Tuhinjci dogodek takoj pospremili s komentarji: ZELENI KOTIČEK V nadaljevanju se bomo zavzemali o problematiki drsenja pobočja nad hudournikom Črna v naselju Podstude-nec. Iz dokumentacije s katero razpolagamo, je razvidno, da je bilo s strani Podjetja za urejanje hudournikov leta 1997 izdelano preliminirano poročilo z ogleda pobočja nad hudournikom Črna. V poročilu je navedeno, da geomorfologija širjenja območja Podstudenec nakazuje na potencialno labilnost tal. V dopisu št. 1 - 291/ 2001 od 06.03.2001 je isto podjetje navedlo, da so ponovno pregledali problematiko plazenja pobočja nad desno brežino hudournika Črna pod Podstudencem in ugotovili, da v območju hudourniške struge ni zaznati intenzivnejših erozijskih procesov oziroma poglabljanja nivelete struge. Po mnenju občine Kamnik, oddelek za okolje in prostor, je reševanje plazovitega terena in v nadaljevanju regulacijskih ukrepov na vodotokih z namenom preprečevanja možnih škodljivih vplivov naraslih vodotokov na imovini pravnih oziroma fizičnih oseb prvenstven predmet v pristojnosti države, ali natančneje Mi-■nistrstva za promet in zveze, če je drsenje povzročeno v prometno infrastrukturo, sicer pa je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave in urejanje voda. Menimo, da je dolžna prizadetim krajanom pristopiti na pomoč lokalna skupnost, ki jo v tem primeru zastopata občina Kamnik in KS Črna. Res je, da si je omenjena KS že prizadevala pri reševanju tega problema in da smo Zeleni Kamnika po svojih močeh intervenirali. To pa je odločno premalo, zato je potrebno vršiti pritisk na omenjene državne institucije tako dolgo, dokler ne bo končana sanacija hudournika Črna. Od krajanov iz Zgornjega Pe-rovega smo prejeli peticijo naslovljeno na KS Novi trg, ki jo je podpisalo 16 stanovalcev in v njej zahtevalo sanacijo hudournika. Navajajo, da omenjeni hudournik, ki teče skozi naselje, ob močnejšem dežju poplavlja zemljišča in ogroža kletne prostore stanovanjskih hiš. Občina Kamnik, oddelek za okolje in prostor, je o zahtevi krajanov s Perovega seznanila Ministrstvo za okolje in prostor, Upravo RS za varstvo narave, Izpostava Ljubljana, Slo-venčeva 5. Omenjeno ministrstvo je na naslov občine Kamnik poslalo dopis s sledečo vsebino: »Dne 7. 5. 2001 smo opravili terenski "ogled skupaj s predstavnico krajanov, da je na delu od cestnega prepušta izvedenih več neprimernih posegov - zacevitev hudourni- »Morda pa se Tone ne spozna dovolj na motorizacijo in ni vedel, da je kupil kiper...« r lanske jeseni so bili postopoma asfaltirali i novi in novi odseki ceste, za kar so sredstva prispevali krajani zaselka Zg. Meje in občina Kamnik iz proračuna, tako, da se danes vseh 900 metrov ceste na odseku Hruševka-Mejač ponaša z asfaltno preobleko. Dela je oh sodelovanju krajanov izvajalo Ko-inuiialuo podjetje Kamnik Na slovesnosti ob odprt- Krajani zaselka Zgornje Meje so se veselili uredit- ju jc> Dušan ve ceste. Goste in krajane sosednjih vasi so pogostili lanišek v nadomu Hribarjevih, po domače Zgornjih Mejačev. {menu krajanov toplo pozdravil zbrane in se zahvalil Občini Kamnik, podjetjem, izvajalcem, lastnikom zemljišč in vikendov ob cesti ter dobrotnikom za posluh, pomoč in podporo lastni angažiranosti krajanov jni ure ditvi ceste, ki je zanje velika dobrina, še posebej v zimskem času. Predsednik KŠŠmartno Stane Pavlic je spomnil na štiriletna prizadevanja za ureditev tega odseka ceste in se zahvalil krajanom, ki so prispevali velik delež k pomembni pridobitvi za kraj. in [hi občinskim možem z županom na čelu za poziten pristop za razvoj po deželja in krajev v KS Šmartno. Upajo; da bodo tudi vjmhodnje uslišane njihove želje po pomoči iz občinskega proračuna jni ureditvi še drugih cest, sajso krajani vselej pripravljeni prispevati tudisvojdeležin takšno obojestransko sodelovanje lahko obrodi sadove. Župan Tone Smolnikar se je krajanom zahvalil za njihovo delo in prispevek. Spomnil je na velike izdatke občinskega proračuna, predvsem investicije v devetletno šolstvo in otroško varstvo, vzdrževanje cest. Glede na to, daje v občini še okrog slo kilometrov neasjaltiranih cest, Občina Kamnik. [x>dpira še posebej tiste investicije, pri katerih krajani aktivno sodelujejo. To dokazuje tudi urejena cesta v prijeten zaselek Zgornje Meje. Vožnja s kolesom in drugi načini prevoza so po novi cesti še bolj imenitni, za kar so se v imenu otrok s pesmico zahvalile Maja, Kat-juša in Neža, zapela pa so dekleta iz sosednjih vasi Katja, Urška in Sara. SAŠA MEJAČ D top dom Trgovina z gradbenim malariatom, Kraliovafca 4p,1230 Domžale, tal: N.C, 01/722-0040, trgovina: 01/722-054», fax 01/721-32-88 Trgovina z gradbenim materialom. Zg. Stran)« la, 1242 Stahovica, TRGOVINE Z GRADBENIMI MATERIALI «*■ 01/832-70-30,832-70-35. 01/832-7045 DNEVI ODPRTIH VRAT IN UGODNIH NAKUPOV Vabimo vas. da se nam pridružite v soboto ±4.6.2003 na predstavitvi naših dobaviteljev, ter na zaključku dnevov odprtih vrat. Na dnevih odprtih vrat sodelujejo: BAUMIT-ometi in fasade, KEMA-lepila in premazi, SCHIEDEL-dimniki, NOVOLIT-izolacije, TIM-izolacije, TERiMO izolacije, VVIENERBERGER •opečni izdelki, GORIŠKE OPEKARNE-opečni izdelki, ESAL-kritine, LIP BLED-vrata, SCT IAK-apno, OPEKARNA PRAGERSKO-opečni izdelki, CINKARNA-lepila.purpen, RAVAGO-sekundarne kritine, BRAMAC-kr itine, GLIN NAZARJE-stavbno pohištvo. Vsak nakup opravljen v času od 1. do 14.6. v znesku nad 50.000,00 sK, bo nagrajen • kuponom, ki sodeluje v nagradnem žrebanju. Nagradno žrebanje, bo v Domžalah v soboto 14.6.2003 ob 14.00 url. Nagrade: 1.Vikend paket za dve osebi v zravlllšcu Laško. 2.Bon za 20.000,00 sit 3.Večerja za dve osebi, od 4.-14. majica KAMIN I K, f )I )!C V SREDNJEVEŠKO PODOBO, PONOVNO OČARAL Kamnik je s svojo bogato zgodovino in vselej privlačnim Malim gradom, ki z dvonadstropno romansko kapelo, grajskimi razvalinami, legendo o skritem zakladu in da je najlepši kraj za tovrstna dogajanja. V soboto so ga zavzeli srednjeveški vitezi, ki so se pomerili v mečevanju, in mestna gospoda, ki je elegantno za- Najbolj obiskana stojnica mojstrov rezbarske obrti je bila stojnica srednjeveškega rezbarja, sicer upokojenega arhitekta, Marjana Vodnika iz Domžal. Razlagal je, da z dletom in kladivom kleše v les že prekojpetdeset let, vse od svojega osmega leta. Les gaje zasvojil ze v otroštvu in postal njegov izrazni material. Njegovi strici in bratranci so kamnoseki. Svoje številne umetnine, med katerimi so tudi pravi velikani, sklesani iz enega kosa lesa, ki pred obdelavo tehta 300 kilogramov, obdelani pa le borih 30 kilogramov, hrani doma v svoji galeriji. Veliko razstavlja, saj je čedalje več zanimanja. »Les ima energijo. Nobena reč v življenju ni slučajna, vse je vnaprej določeno. Tako tudi življenje«, pravi Marjan. Ena od njegovih misli, zapisanih na stojnici ob razstavljenih izdelkih, pravi: »Nikoli nisi sam, če se zavedaš sebe, ker tako vidiš tudi druge. Del življenja je vzpon, samo nikdar ne veš dolžine življenja«. plesala ob zvokih srednjeveških glasbil. Petkova srednjeveška dogajanja so bila namenjena predvsem otrokom, ki so iskali Veronikin zaklad in odkrivali skrivnosti srednjeveških pripovedi, igric. Ko se je nad mesto spuščal mrak, so se obiskovalci podali na Mali grad, kjer so igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja uprizorili gledališko predstavo na prostem Celjski grofje. Res pestrim in raznolikim sobotnim dogajanjem je botrovalo sončno, vroče vreme in mnogo radovednih obiskovalcev od blizu in daleč, saj letos ni bilo potrebno plačati mitnine za vstop v srednjeveško mesto. Tone Ftičar, ki si je tokrat nadel podobo srednjeveškega glasnika, je ob pol deseti naznanil odprtje srednjeveškega sejma in povabil ljudi k ogledu prireditev. Semenj, ki ga je že leta 1528 razglasil nadvojvoda Ferdinand, je odprl Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, ki je bila organizator prireditve ob pokroviteljstvu občine Kamnik. Na Trgu svobode so se predstavljali mojstri rezbarske obrti (rezbar, izdelovalec skulptur, podobar, reliefno upodabljanje), gospodinje iz Tuhinjske doline pa so svoje stojnice bogato založile z domačimi dobrotami, ki so jih napekle po receptih babic. Številni obiskovalci, ki jih je pot zanesla v srednjeveški Kamnik, so občudovali spretnosti pouličnih glumačev in bruhalcev ognja. Na Glavnem trguje sejem domače in umetne obrti prijetno motil topot konjskih kopit konjenice Veronika. zakleti deklici Veroniki predstavlja vsepovsod razpoznavni znak našega mesta, minuli konec tedna privabil mnogo obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. Občudovali so srednjeveško podobo mesta, ki si jo je za dva dni nadelo že sedmo leto zapored. Dogajanja, povezana z zgodovino srednjega veka, so se letos odvijala na ulicah starega dela mesta, pa tudi v izvirnem okolju Malega gradu. Odet v venec zgodb in legend je vdahnil prireditvi poseben čar in nepozabno doživetje ter pritrdil mnenju mnogih, Ženske iz skupine za ohranjanje kulturne in naravne dediščine KUD Krošnja so spletale kite iz pšenične slame stare vrste pšenice golica. Razstavile so različne izdelke iz kit pšenične slame - svečnik, cizo, škaf, sani, srp, znamenje, izdelujejo pa tudi slamnike in cekarje za narodne noše. Na Malem gradnje domovala srednjeveška kovnica novcev in orožarna Janeza Kamniškega. Obiskovalce, ki so se na Glavnem trgu ustavljali ob stojnicah mojstrov domače in umetne obrti (lončarja, krojača, tkalca, izdelovalca glasbil, zeliščarjev, srednjeveškega tiskarja), so prijetno motili nastopi pouličnih glumačev in bruhalcev ognja ter topot konjskih kopit konjenice Veronika. Srednjeveški vitezi so se v spremstvu mestne gospode, odete v bogata, razkošna oblačila, ki pa so bila mnogim nastopajočim ob izredno vročem vremenu vse prej kot prijetna oprava, s trga povzpeli skozi drevored na Mali grad, kjer so se pomerili v srednjeveških igrah, mečevanju, seveda pa niso pozabili povabiti dame na srednjeveški ples. Igralci Kulturnega društva Motnik so na Glavnem trgu prikazali, kako je pred stoletji v Motniku, ki ga je avstrijski nadvojvoda Er-nest Železni leta 1423 povzdignil v trg z vsemi trškimi svoboščinami in sodstvom, potekalo sojenje pred pra-ngerjem, ki še danes stoji v motniškem parku pod lipami. Trški rihtar in sodnik sta prebrala sodbo, privezovanje obsojenca na sramotilni kamen pa so spremljali biriči, prvi ključar in pisar Motniške trške srenje, nekaj firbčnih trža-nov in tržank ter kopica ot- Mnogo zanimanja je pritegnila Malograjska ceremonija. Vitezi so se pomerili tudi v spretnostih mečevanja. varne Veronika so obiskoval- rok, ki so se že vnaprej veselili zasmehovanja obsojenca. Na svoj račun so prišli tudi željni iger strahov, ki so se podali v zapuščeni rov pod Malim gradom, in pa otroci, za katere so prireditelji pripravili raznovrsten program preko celega dne. Na vrtu ka- ci in gospoda okušali gurmanske užitke ob srednjeveški pojedini, občudovali srednjeveške plese, radovedneži, ki so jih pobliže mikale kamniške znamenitosti, pa so se lahko odločili za voden ogled mesta. VERA MEJAC Celjski grofje so z dramo o njihovem vzponu in padcu in o prepovedani tragični ljubezni na petkov večer »zavzeli« Mali grad, odet v venec zgodb in legend. S tem oglasom priznamo 25% popust pri nakupil vstopnice za odraslo osebo. ZAPELJITE SE S HLADNIM VOZILOM NA POČITNICE J/F"* t*5i> BON BON RENAULT V MESECU JUNUU PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA KLIMA BREZPLAČNO + DODATNI POPUST DO 400.000 SIT. popust je odvisen oo modela Slika |e simbolična RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ura SERVIS: od 8. do 17. ura SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27111 041/648166 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01/56 27 444 E-mail: tomaz.setnikar.avtosetSdealer.renault,si -TRGOVIMA tin m iz Ljubljanska 21/e, Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01/831-10-10, 839-55-19 * PLAŠČI ZA KOLESA vseh dimenzij od 12" d« 28" npr. za gorsko kolo 1.230 SIT, za treking kolo 1.330 SIT s> MOPED PLAŠČI - za APN 6 2,75x17 - 2.6% SIT za A V TOMATIC 2 'U x 16 - 1.740 SIT » PLAŠČI ZA SAMOKOLNICE (1.725 SIT) in PAJKE (1.900 SIT) <» CEVI ZA ZALIVANJE - guma, PVC... guma 245 SIT/m, tudi v kolutih ■» CEVI ZA NAFTO, BENCIN od 0 3 do 25 mm, guma * JERMENA vseh vrst širine 10,13,17,22,25,32... - tudi po naročilu! *CEV1 ZA MIZARJE, REZERVNI DELI ZA PRALNE STROJE Odprto: 8" -19", sobota 8" - 12h. KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO Kako so lahko reči relativne, pove tudi ime kraja, ki je bil na sliki v 10. številki Kamniškega" občana - Hudo polje. Običajno polje pomeni nekaj velikega, širokega, v ozki dolini pa je lahko že majhna izravnava polje. In ker je majhna, včasih tudi poplavljena in trgana od razdivjane vode, je dobila še oznako »hudo«, saj je bil pridelek na majhni njivici, ki je bila včasih na tem polju, kaj boren. Je pa ta rečna naplavina z juga zaprta z nizko skalno pregrado - Iverjem, ki je tudi vzrok za njen nastanek - hudourniška Kamniška Bistrica se je ob pregradi ustav- gi strani ceste, čez reko, na orografsko desni strani začenja dolina Potoka, kjer pelje najprej gozdna cesta, nato pa steza proti Kamniškemu vrhu. Tu se začenja oziroma nadaljuje Kože-ljeva pot, ki vodi prav iz Kamnika ob sami reki v Kamniško Bistrico, a jo je Calcitov kamnolom »izrinil« na asfaltno cesto na orografsko levem bregu, tako da večina tistih, ki hodijo po tej poti, šele tu začenja s hojo. Včasih, dokler ni bila zgrajena cesta, je bil tu prvi kratek, toda strm klanec na dostopu v Kamniško Bistrico. Na vrhu klanca je stala kapelica, ki je bila značilen mo- ljala in odlagala prinesen prod in tako ustvarila izravnavo - polje, ki ga reka deli na dva dela. Vzhodni je širši in po njem vodi cesta, zahodni je ožji in tam je tudi gozdna cesta. V pomladanskih, poletnih in zgodnje jesenskih mesecih pa je tam na malih jasah oziroma ob vodi veliko »piknikarjev«. Ob skalni pregradi se na dru- tiv za lepe Koželjeve slike kamniških planin. Na drugem, to je severnem koncu Hudega polja, se v desno začenja dolina Konjskega potoka, v katero padajo južna pobočja Velike planine in severna pobočja Ravnega hriba. Na sotočju Kamniške Bistrice in konjskega potoka je pred drugo svetovno vojno deloval Dedkov kamnolom - »Dedkov pruh«, v katerem so kopali tuf oziroma groh za posipanje cest, podobno kot v kamnolomu v dolini Kokre. V njem so nekateri domačini našli boren zaslužek. Danes nanj spominja samo poraslo sivo-zeleno-rjavo strmo pečevje, ki ga manj pozoren popotnik sploh ne opazi. Ima pa Hudo polje še nekaj. Tu namreč »boh roko v'n moli« - v gostilni »Pri gamsu« si lahko privežemo dušo in pogasimo žejo. Samo naselje štirih hiš uradno še pripada Stahovici, meja je Konjski potok, tako da ima hiša, ki stoji na severni strani potoka že številko Kamniška Bistrica. Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral dopisnico, ki jo je poslala ANJA PIBER-NIK z Jelovškove 9 v Kamniku. Knjižno nagrado dvigne v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tokrat sprašujemo po imenu naselja, ki mu pripada večina hiš na sliki. Je slabih 5 km oddaljeno od centra Kamnika in je bilo včasih bolj znano po lesu, manj po predelanem kamnu, sedaj pa je ravno obratno. Povezano je tudi s krajem, ki je bil na sliki v prejšnji številki. Odgovor pošljite na dopisnici do 18. junija na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI -1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. Območje Natura 2000 v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah Človek s svojo dejavnostjo pogosto grobo posega v naravo. Uničevalni posegi so prizadeli mnoga območja, zato je ohranjena narava vedno večja vrednota. Otočki neokrnjene narave so ostali edino zatočišče za številne močno ogrožene živali in rastline. Zaradi razvoja človeških aktivnosti so države Evropske unije predlagale ustanovitev posebnih območij za ohranjanje in varova- Sokol selec nje naravnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov. Takšna območja, ki so širšega mednarodnega pomena, se povezujejo v mrežo, imenovano Natura 2000. Vzpostavitev mreže takšnih območij je del vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Na podlagi t. i. Direktive o varstvu prostožive-čih ptic, ki je podlaga za vzpostavitev mreže Natura 2000, je bilo v Sloveniji predlaganih 25 tovrstnih območij. Namenjena so varovanju ogroženih vrst ptic (Posebna zaščitena območja - SPA). Predloge in strokovne osnove zanje je po naročilu države pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Kot eno izmed tovrstnih območij je bil predlagan tudi vzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Območje je izrednega pomena za veliko ogroženih gozdnih in alpskih vrst, ki so tu še pogoste. Bogato so zastopane vse štiri vrste v Sloveniji živečih koconogih kur. To so divji pete- lin, gozdni jereb, ruševec in belka. Prva dva sta vezana na višje ležeče gozdove, ruševec na gozdno mejo, belka pa na pas goličav okrog višine 2000 metrov n. m. V gozdovih bomo našli še redkega triprstega detla in komatarja, od sov pa kozačo, koconogega čuka in malega skovika. Pomembno gnezdišče v območju so tudi skalne stene, kjer od zanimivih vrst gnezdijo sokol selec, planinski orel in skalni plezal-ček. Kljub dejstvu, da naštete vrste po večini živijo daleč od človeka, so lahko ogrožene. Zaradi velike gozdnatosti območja ima največji vpliv na tu živeče populacije ptic gospodarjenje z gozdom. To bo zaradi potreb prihodnjega varstva ptic moralo biti prilagojeno, saj človekove dejavnosti na območjih Natura 2000 ne bodo smele zmanjševati naravne vrednosti okolja. Država bo morala zagotoviti varstvo omenjenih vrst s pomočjo različnih ukrepov, tudi s subvencioniranjem prilagojenega gospodarjenja z gozdom. Možnost za zaposlovanje lahko prinese naravi prijezen turizem, saj ohranjena narava privlači lju- di. S tem je povezano tudi izobraževanje in delo s preučevanjem, spremljanjem in varovanjem narave. Za projekte na območjih Natura 2000 Evropska unija ponuja denarna sredstva iz številnih programov (npr. LIFE Narava program). Mreža območij Natura 2000 je (S Divji petelin ključni steber varstva narave v Evropski uniji. Je odlična priložnost, da Slovenija zavaruje svojo naravno dediščino, ki je v primerjavi z zahodnoevropsko zelo dobro ohranjena. Ne smemo namreč ponoviti napak nekaterih evropskih držav in z nepremišljenim in neskladnim razvojem uničiti naravne lepote naše dežele. Le te lahko bogato vnovčimo v naravi prijazni turistični ponudbi naše dežele. Tomaž Mihelič in Mateja Nose ■'V Kamniško-Savinjske Alpe AVTOR: JOŽEF CAJHEN V' i DELUJOČI VULKAN NA SICILIJI NELAGODEN OBČUTEK i1 *r W 1 ZBIRALEC P0N0ŠE-NIH OBLEK, CAP ZELO TRD IN ČRN LES IZ EBEN0VCA KDOR SE UKVARJA S POLITOLOGIJO TATARSKO IME ZA REKO VOLGO SAMICA TIBETANSKEGA GOVEDA, JAKA NASA PRIMORSKA JADRALKA Z JADRNICO MANČEC PLOČNIK NAJVIŠJI VRH URALA, (1894 m) STAR CITR0E-N0V AVTO ZAREZA ZA DNO V DOGAH RINA ORANZAOA SL. OPERNA PEVKA -JERIC NEM, OPER. PEVKA (ANNELIESE) GLAS IZGOVORJEN SKOZI NOS ODLOČEN UGOVOR URŠKA 0REŠIČ DRUGA PLAST TERCIARA LOPATICA PRI PLUGU KAMNIŠKI SLIKAR (DUŠAN) OČKA POBA, DEČEK FINSKI PISATELJ (JUNANI) IRMA ACTEN ENAK, VSEENO KDOR KAJ RECITIRA v; KR ZA IMPORI PRAčLOVEK IZ NEAN-DERTALA ARABSKO SIN. PRED OČETOVIM IMENOM DEL VEČJE CELOTE PREBIVALKA IRSKE MISHA ELMAN ZVIŠANA NOTA „e" EVROPSKA DENARNA ENOTA NEKD. OSIJEŠKI NOGOMET (GORAN) KDOR PRENAŠA BOLEZEN ŽELEZO, FERRUM IT. KIPAR P0M0D0R0 KRAJ PRI ŠKOFLJICI VEČDNEVNA KULTURNA PRIREDTEV DOLGOREPA PAPIGA ALPINISTIČNA OPREMA ZA LED IN SNEG VRSTA JADRNICE NA HOLAND- SKEM POJAV NA VODI SPREMLJEVALEC BOGA EROSA V GR. MIT, RASTLIN-STVO ZAGREB. MATEMAT (JOVAN) NAZIV SRBA IZ baCke BREME, TE2A NOROST, SMEŠNOST MATEJ VRABEC SMRTNI BOJ, UMIRANJE VARJENI ŠIV DELAVEC V SOLINAH K0STUM0-GRAFI NJA VOGELNIK SKRAJNI KONEC POLOTOKA POKLICNI IZDEL0V, KRUHA ANDREJ 0CVIRK KDOR BALINA AVSTRALSKI PEVEC (JASON) RAZČLENITEV VEČJA VODNA PTICA NORDIJSKA PRIP0-VI.DKA GRŠKA ODPRTA TELESNA POŠKODBA VRSTNI RED ČRK V LATINICI KAREL ŽUŽEK RASTLINA. I/ KANT« SO l'HIIKI BIVALI ANILIN POKLICNI PLESALEC, ŽIG0L0 OSNOVNA KOLIČINA, MERA MINERAL GLINENEC GRIČ, HRIB MESTO V ČRNI GORI, OB TIVAT. ZALIVU IGOR DEKLEVA SL PUBLICIST IN UREDNIK (ANDREJ) ALP SMUČ (NATAŠA; VELIKO REŠETO KAMF.II SORODNA ŽIVAL LJUBEZEN DR. ŽIVAGA KRAJ POD FRUŠKO GORO VRSTA KLEJA LUKAV IZRAELU (0RIG.) w krmilo hji av tu MESTO V S. ITALIJI PEVKA ŽNIDARIČ CELIA IMRIE PREŠERNOVA PESEM FILM, IGR, DAMME ŽIVAL Z BODICAMI GERMANSKI OREL SUMERSKI BOG NEBA IZSTOP PREBAVIL TV. VODIT. ŠUNDOV DELAVKA V OLJARNI ISADORA DUNCAN IVO M0TNIKAR DUŠA UMRLEGA PRI SLOVANIH OSEBNI ZAIMEK NFZAKONITOST, BREZ-PRAVJE RAČUNSTVO TITANOV MINERAL PRISTANIŠČE OB 0H0TSKEM MORJU SPOJ ROKE S TRUPOM ČLANICA ..FOKSIC" (TANJA) ROČNOST VEŠČINA SLOVARČEK: AGONIJA - smrtni boj, umiranje; ANATAZ - titanov mineral; ITI L - tatarsko ime za reko Volgo; KARAMATA, Jovan - zagrebški matematik; R0THENBERGER, Anneliese - nemška operna pevka; TLAKE - kraj pri Škofljici www.studtjiitsilti-klub.com Poletje je pred mti in mi z njim Lahko bi rekli, da je v preteklih dneh vročina že skoraj dosegla svoje vrelišče. Medtem ko smo vsi iskali senco, mrzlo pijačo in prijeten ve-trc, se je kar 47 ekip potilo na turnirju ulične košarke Mega3ce Gar-nier. Dolgo pričakovani turnir seje odvijal pod štirimi koši na igrišču Srednješolskega centra Rudolfa Maistra, kjer so med tekmovanjem množico gledalcev navduševali padalci, ki so se spuščali s Starega gradu. Ko se je začelo zares, se je pomerila množica košarkarjev in metalcev trojk, tudi dekleta so pokazala, kako spretna so s košarkarsko žogo. Na žalost nekaterih gledalcev sta bili prijavljeni le 2 ženski ekipi, vendar sta se zato toliko bolje odrezali. Igrišča pa so bila nabito polna z ekipami do 16 in nad 16 let. Atraktivna košarka seje dogajala celo popoldne in tako je sledil finalni obračun šele pozno zvečer pod žarometi. Za enkratno vzdušje na turnirju so poskrbeli navijači, naključni gledalci in tisti najbolj zagrizeni, ki so spremljali prav vse boje. Še najbolj pa smo bili ponosni na Kamničane oz. ekipo ŠKK2, ki je v glavni kategoriji nad 16 let suvereno obračunala z nasprotniki in v finalu gladko premagala ekipo s pomenljivim imenom Zviti gležn'čki. Veliko zanimanja je pritegnilo tudi tekmovanje v metanju trojk, med odmori pa je predvsem moški del gledalcev pozornost usmeril v gibe deklet iz plesne skupine. Za spodoben zaključek in glasbeno poslastico po celodnevnem potrpežljivem navijanju in košarkarskem garanju, sta vse prisotne razveselila Murat&Jose in še enkrat dokazala, da ob njuni glasbi prav nihče ni na miru. Turnir je torej več kot uspel, zato organizatorja Športni klub Megaron in Študentski klub Kamnik upata na še več takih prireditev, ki popestrijo kamniško dogajanje. Za lažje preganjanje soparnih dni pa vas v nadaljevanju vabim, da se nam pridružite na vročem in mokrem žuru, konkretneje na Pool partvju. Letošnji party bo že tradicionalno potekal na domžalskem bazenu in sicer 24. junija od 15. ure dalje. Dan si bomo popestrili s športnimi igrami oziroma streetballom, odbojko na mivki in igrami brez meja v bazenu. Medtem bodo za glasbeno ozračje skrbeli DJ De-uce in DJ Pipes, skupina Bitch boys, ter na koncu še Kingston, s kate- Ekipa Študentskega kluba Kamnik pred napornim popoldne-vom. Dokazali so, da so najboljši. Kar trlo seje navijačev, ko sta na igrišču svoje spretnosti pokazala Murat &Jose z ekipo. rimi bomo odplesali v noč. Prireditev organizira ŠK Domžale, prvih 300 obiskovalcev ob nakupu vstopnic pa bodo razveselili z darilom. Več informacij v zvezi z najbolj noro predpoletno žurko vas čaka na www.studentski-servis.com. Od vodnih norčij pa zopet k resni glasbi. Kot smo že napovedali nas čaka še en zadnji finalni koncert v okviru cikla Študent&Muzika. 20. junija se bo na dvorišču gradu Zaprice predstavila tolkalna skupina Cascara, z začetkom ob 20. uri. Koncerti bodo nato naredili premor do jeseni, ko bodo spet razveseljevali ljubitelje te zvrsti glasbe. Junija bo mogoče na sporedu malo manj dogodkov, kot ste vajeni, vendar bodo zato ostali toliko boljši. Je že tako, da se začenja sezona vročih soparnih dni, bezanja na morsko obalo in tudi malo poletnega lenarjenja z možgani na paši. Kdor pa bo hotel z nami preživeti vsaj delček svojih prostih dni, bo na spletni strani www.student-ski-klub.com našel še marsikaj zanimivega in pestrega. Za nostalgično obujanje je na voljo tudi precej slik z dogodkov, ki so se že zgodili, in mogoče vas prav to pritegne h kakšnemu novemu projektu. V juliju se do med drugim organiziral tudi potapljaški tečaj, pa sur-fanje na Pelješcu in preprosta morska uživancija na otoku Šolta. Za konec le še povabilo na druženje z nami in seveda uspešno iskanje sence, ko bo le ta najbolj potrebna. Začnite poletno norenje že zdaj in izkoristite ponujene priložnosti za dobro zabavo! ŠPELA MOČNIK pr-kamnik@studentski-klub.com PLAVALNI KLUB KAMNIK Organizira 30-urne plavalne tečaje pod vodstvom učiteljev in trenerjev plavanja. termini tečajev: I. od 30.6. do 11.7.2003 (od 9. -12 ure) II. od 14.7. do 25.7.2003 (od 9.-12 ure) III. od 28.7. do 8.8.2003 (od 9. -12 ure) Informacije in vpis: Bazen »POD SKALCO«, tel.: 01/8391 Trenerji: 040/293-399, 041/660-597. Vabljeni! 292 Prvenec MSKA na Glavnem trgu uspel Mladinski svet Kamnik presenetil Kamničane Sobotno jutro 17. maja je mnoge Kamničane presenetil vrvež na Glavnem trgu, ko so običajne jutranje nakupovalce in obiskovalce bolšjega trga nadglasili člani društev pod okriljem MSKA. Taborniki, skav- delovanje svojih društev oziroma organizacij mimoidočim. Med glasbenimi točkami in spretnim korakanjem mladih mažoretk, ki so požele ovacije občinstva, je na Glavnem trgu potekalo tekmovanje v balinč- ti, Društvo aktivne mladine, Mladi liberalni demokrati, Mladi forum ZLSD, Študentski klub Kamnik, Kulturno društvo Priden možic, otroci in mladostniki iz Mladinskega centra ter ma-žoretke in mlade glasbene skupine so že kmalu zjutraj zasedli Glavni trg, kjer so postavili stojnice, na katerih so predstavljali kanju in namiznem nogometu, na demonstracijski šahovski tabli smo reševali matne probleme, ves ta čas pa je potekala šahovska simultantka na treh deskah, ki jo je spremljala gledališka inštalacija dnevne sobe s TV, videorekorderjem in zofo. Vsemu temu se je priključila tudi ulična predstava Taxi, ki je še Mednarodno povezovanje MLD LO Kamnik V sobota, 17. maja smo se Mladi liberalni demokrati in denio-kratke (MLD) iz cele Slovenije zbrali na mednarodnem srečanju podmladkov liberalnih strank v Novem mestu. Na dan podnebnih sprememb smo mladi liberalci pokazali naš odnos do vse bolj zanemarjenega okolja s sajenjem mladih dreves na ogroženem obrežju reke Krke. Za lopato in grablje so popri-jeli tudi prijatelji iz Hrvaške, predstavniki MHNS (Mladi hrvatske narodne stranke) ter MLS (Mladi Liberalne stranke), ki so se s pripravljenostjo odzvali našemu vabilu na srečanje, kjer je prišlo do koristne izmenjave mnenj, idej in primerjave med posameznimi državami in njihovimi notranjimi ureditvami. Po konstruktivnem srečanju je sledil športni dan v Šmarjeških Toplicah in že tradicionalni mednarodni nogometni turnir, na katerem svoje nogometno znanje v prijateljskem vzdušju pokažejo mladi slovenski in hrvaški politiki. Po zaslugi borbenosti in velike želje vseh, ki smo tekmovali, je letos po napeti tekmi v finalu zmaga ostala doma, velik delež k zmagi in udeležbi pa je prispeval tudi v. d. direktorja Urada za mladino RS Brane Golubovič, ki se je prijazno odzval povabilu naše organizacije. Zabavne in športne igre so se nadaljevale pozno v noč, ki je sklenila številna prijateljstva in poznanstva, naslednje jutro in dan pa smo v sproščenem vzdušju preživeli na športnih igriščih in v bazenih Šmajeških Toplic, kjer smo kovali načrte za nove skupne podvige. BORUT 10. dan vaterpolistov v Kamniku Največji športni dogodek tega leta v-Sloveniji - evropsko prvenstvo v vaterpolu v Kranju in Ljubljani se je pravkar končalo in prav gotovo prispevalo k popularizaciji tega odličnega in zahtevnega športa. Še v senci tega dogodka Vaterpolsko društvo Kamnik, ki trenutne; šteje preko 80 članov in članic društva iz kamniškega in domžalskega konca, v soboto, 28. junija, prireja že 10. dan vaterpolistov Slovenije. Prireditev je tradicionalna in se je v Kamniku, lahko rečemo, »dobro prijela«. Kot minula leta, bo tekmovalni del tudi letos spremljal pester družabni program za mlado in staro. V tekmovalnem delu pričakujemo 20 ekip iz desetih klubov, to pomeni, da bo sodelovalo od 200 do 300 vaterpolistov. Kot naše stalne goste, ki na dnevu vaterpolistov sodelujejo že od začetka, pričakujemo ekipe Triglava, Kopra, Pozejdona, Olimpije, KR 90, Maribora in ekipe iz tujine - iz Zagreba, Trsta, Rovinja. V okviru tekmovalnega dela bo potekalo tudi finale državnega prvenstva v kategoriji do 11 let. Celodnevni družabni program bo nudil igre v vodi in na suhem za otroke in odrasle. Možno bo tudi zaigrati za skupine izven okvirov društev in klubov. Pomerili se bomo v metanju podkve in vse igre bodo bogato nagrajene. Bogat srečelov je na kamniškem dnevu vaterpolistov že stalnica. Za mlajše in večje otroke bodo na razpolago napihljiva igrala. Po 18. uri pa bo nastopila še skupina Make up 2. V-ok- * viru spremljevalnega programa pred dnevom vaterpolistov pa bodo društvo aktivne mladine in mladi liberalni demokrati 24.6. 2003 in 25. 6. 2003 animirali mladino z zabavnimi igrami. Vaterpolska zveza Slovenije kot krovna organizacija po najboljših močeh pomaga pri izvedbi dneva^aterpolistov. Tudi Društvo vaterpolskih sodnikov je vsako leto dovolilo sajenje z minimalnim nadomestilom, kar olajša finančno izvedbo'same prireditve. O aktivni udeležbi kamniških vaterpolskih delavcev govori tudi dejstvo, da je na EP v vaterpolu v Kranju 8 članov našega društva, ki so seveda člani Društva vaterpolskih sodnikov, opravljalo funkcijo pomožnega sodnika. Na koncu vse še enkrat vabimo na 10. dan vaterpolistov na kamniškem bazenu, ki vam bo ponudil dovolj pestrega'tekmovalnega in spremljevalnega dogajanja za prijetno preživetje zadnje junijske sobote doma, v Kamniku. Vse, ki bi želeli .vaditi v našem društvu, pa vabimo, da se oglasite na treningu. Do 25. junija smo na bazenu od 15.30 do 17.00 od ponedeljka do petka ali pa nas pokličite na tel. Bojan (031 355 023), Uroš (031 651 171). MD , Kraljevska igra - šah je navduševala mlado in staro. enkrat resnično navdušila. V redkih prostih trenutkih so si sodelujoči, med katerimi je bilo precej Kamničanov, ki so se po naključju znašli na pravem mes-tuob pravem trenutku, lahko opomogli ob okusnih palačinkah z marmelado in doma pečenih piškotih, osvežilno senco in pijačo pa so iskali in našli pod šotori, ki so bili prav v ta namen postavljeni okrog vodometa. Ob izteku dopoldneva so bile za znanje in srečo pri žrebu podeljene tudi nagrade, za katere se sponzorjem ob tej priložnosti MSKA najlepše zahvaljuje. Kamničane so po končanem programu zabavale mlade glasbene skupine in DJ-i, ki so se za naklonjenost občinstva in slavo med seboj pomerili na tekmovanju do poznih popoldanskih ur. Ni dvoma, Kamnik hlepi po več sobotnih jutrih, podobnih temu. DO TISTE STEZICE... na OŠ MARIJE VERE Na naši šoli imamo dramski krožek. Vodita ga učiteljici Darinka Homšak in Jana Rovšek. Pod budnim očesom mentoric smo krožkarji v tem šolskem letu pripravili dve igrici. Prvo, z naslovom Pecilni prašek za novoletne zajčke, smo predstavili v prednovoletnem času. Zaigrali smo jo malčkom iz vrtca Pestema, učencem nižjih razredov naše šole ter otrokom delavcev šole, ki jih je obdaroval dedek Mraz. Druga igrica pa ima ekološko vsebino, saj je naloga EKO šole, kar je naša šola postala, tudi osveščanje staršev in sokra-janov o odnosu do narave. Naslov predstave je Do tiste stezice. V njej spoznamo dva razbojnika, Frka in Lina, ki bi si v gozdu rada postavila bivališče, s tem pa bi posekala skoraj cel gozd. To seveda skrbi gozdne prebivalce, ki bi storili vse, da ohranijo svoje kraljestvo DO TISTE STEZICE. Igrica, polna humorja, je tudi poučna in ob njeni vsebini se lahko zamislimo, 'da v resničnem svetu ne moremo samo zamahniti s čarobno palico in se tako rešiti težav, ki nas pestijo. Zaigrali smo jo že vsem našim učiteljem in učencem, malim šolarjem iz vrtcev Pestrna in Tinkara, mlajšim gojencem ZIIIM-a in staršem, ki so prišli na dan odprtih vrat šole. Z veseljem smo gostovali v Domu starejših občanov Kamnik, kjer so nas nagradili z glasnim aplavzom ter lepo pogostili. V mesecu juniju načrtujemo še predstave v Matični knjižnici Kamnik, Arboretumu Volčji Potok in Mercator centru v Kamniku. Upamo, da so se gledalci zamislili ob vsebini igrice in sklenili, da bodo v prihodnje bolj pozorni in premišljeni v ravnanju do narave. Za dramski krožek OŠ Marije Vere: KATARINA KAVČIČ IN SABINA RAMIČ Zaključek likovnega natečaja v ŠCRM V Šolskem centru Rudolf Maister smo se letos skupaj z Občino Kamnik odločili organizirati likovni^ natečaj Okolje - odgovornost vseh, da bi s tem nekoliko prispevali k ozaveščanju mladih, da je skrb za naravno okolje naloga vseh ljudi. K sodelova- nju smo povabili vse vzgojnovarstvene ustanove iz naše občine. Pridružilo se nam jih je pet, vsaka s tremi likovnimi deli. Da ne bi omejili ustvarjalnosti sodelujočih, nismo predpisali likovnih tehnik. Tako so imeli otroci iz vrtca, učenci in dijaki možnost svoj odnos do narave izraziti na način, ki jim je najbolj ustrezal. Vsa prispela dela smo razstavili 7. maja, naši dijaki so pripravili krajšo kulturno prireditev, sodelujoče smo nagradili s simboličnimi nagradami, ki so jih prispeval sponzorji, mentorji pa so za sodelovanje prejeli potrdila. Vsem sodelujočim smo podarili brošuro z njhovimi izdelki. RENATA CAPUDER, RAFAELA KOŽLAKAR, BERNARDA TRSTENJAK Tekmovanje v spretnostni vožnji z motocikli za državno prvenstvo Letošnje prvo tekmovanje v spretnostni vožnji motociklov je potekalo 10. in 11. maja v Kamniku pred nekdanjim Interi-erom, organizator pa je bil Moto klub Kamnik. Prvi triurni neuradni trening je potekal že v soboto kot priprava na nedeljsko tekmovanje. Po treningu je sledila zabava, ki se je zavlekla pozno v noč. V nedeljo pa je bilo tekmovanje, ki se ga je udeležilo 28 tekmovalcev iz Slovenije v 8 različnih kategorijah. Dogodek je privabil tudi precejšnje število radovednežev in simpatizerjev jeklenih konjičkov. Da smo tekmovanje izvedli po načrtovanem programu se v imenu Moto kluba zahvaljujem tako sponzorjem za podporo, kot tudi lastniku parkirišča, ki nam je omogočil izvedbo te prireditve. Rezultati vožnje. JUNIOR: 1. Rok Rokavec 2. Miran Kovačič 3. Miha Fabijan Bernard Svetel (diskvalificiran) LADY CUP: 1. Karin Svetel CHOOPER: 1. Primož Gale 2. Janez Moneta 3. Bojan Leš 4. Peter Gale Aleksander Hubat (diskvalificiran) 'iflHHHHHHf-' , m Najhitrejši čas proge je dosegel Matej Slapnik (aprilia Falco) s časom 62.30. ENDURO. CROSS. SUPERMO-10: 1. Samo Mali Aljaž Potočnik (diskvalificiran) DP 100 ccm: 1. Matic Voldrih 2. Boris Pušler 3. Kristjan Škufca OD 100 — 350 ccm: 1. Jaša Bešlagič 2. Matej Slapnik 3. Jure Sitar OD 350—750 ccm: 1. Janez Prosesnik ml. 2. Sašo Maž-gon 3. Janez Prosesnik str. 4. Jože Avgus-tinčič Jure Lukač (diskvalificiran) NAD 750 ccm: 1. Gregor Vozel 2. Matej Slapnik 3. Blaž Gerčar 4. Roman Burja 5. Dino Kle-menčič MATEJ SLAPNIK Na trišportnih dnevih Elektrončka šlo vse po planu DRŽAVNO PRVENSTVO V DUATLONU PRIPADLO CEBINU IN ŠIMICEVI TNlDAN Na štartni liniji letošnjega du-atlona - že tretjega po vrsti v organizaciji ŠD Trisport, se je v sončnem nedeljskem popoldnevu pojavilo preko 100 tekmovalcev - kot je bilo navedeno v vabilu - od 7. do 97. leta. Mestno jedro je bilo ograjeno s policijskimi ograjami, ki so omogočale nemoten potek tekmovanja. Na menjalnem prostoru na Glavnem trgu so se menjavali tekmovalci in kolesa kot po tekočem traku, Podgorje so zasedli kolesarji v aerodinamičnih pozicijah, na ulicah Šutne so med tekači padale odločitve o zmagovalcih in poražencih. In zmagovalcev je bilo veliko - ma- gorelc (TK Ribnica). Občinski prvak je postal absolutno četr-touvrščeni Damjan Slapnik (Trisport). Po osnovnošolskih kategorijah so zmagali: Sebasti-jan Novak, Nejc Dolenc in Andrej Pucelj. Pri članicah se je z naslovom državne prvakinje ovenčala trisportna Mateja^ Ši-mic, pri kadetinjah Karin Žni-darčič (TK Ribnica) in ml. mladinkah Jana Kirn (TK Ljubljana). Pri osnovnošolkah pa so zlate medalje pripadle Vesni Al-pner, Lizi Kregar in Maji Omov-šek. Dva dni pred tem pa so se »multišportniki« pomerili v aqu-atlonu v Termah Snovik. Na ža- Novi državni prvak - Cebin Bojan (TK Ribnica) niti najmanj ovirali obiskovalcev. Absolutna zmagovalca sta bila Nejc Arko (TK Ribnica) in Tadeja Vilar (TK Maribor). Ostali zmagovalci po starostnih skupinah pa so zvrstili takole: Anže Zupan, Mik Zobec, Andrej Pucelj, Matej Leskovšek in Rok Podržaj, pri dekletih pa Patricija Zupan, Špela Čolnar, Nina Mandl, Karin Žnidaršič in Maša Tramte. Podrobnejše rezultate lahko najdete na spletni strani www.trisport-klub.si. Na- Aauatlon - iz vode na tek lodane vsakdo je v cilj pritekel z nasmeškom na obrazu. Pa bi jih kar našteli. Članski državni prvak je postal komaj 16-letni Bojan Cebin iz TK Ribnica, pri kadetih Matej Leskovšek (TK Ljubljana), pri ml. mladincih pa Simon Po- EKIPA OSNOVNE SOLE FRANA ALBREHTA JE DRŽAVNI ŠOLSKI PODPRVAK V MALEM VATERPOLU lost še v zaprtem bazenu, kajti zunanji bazen je tik pred odprtjem. Moramo pa pohvaliti upravo Term, saj so' prav v namen izvedbe aqu-atlona postavili pon-tonski most čez bližnji potok, tako da so imeli tekmovalci nemoten dostop na tekaško traso in niso Po odličnih predstavah na področnem prvenstvu (12.2. 2003, Tivoli), kjer je naša ekipa prepričljivo premagala vse tekmece, smo se uvrstili na finalni turnir - med 8 najboljših. Finale državnega šolskega prvenstva v malem vaterpolu je bilo 29. maja v prenovljenem bazenskem kompleksu kopališča Kodeljevo. Že po prvih dveh odigranih tekmah smo zaslutili, da smo sposobni poseči po najvišjih mestih. Igralci so pod vodstvom izkušenega trenerja Darka Ho-marja spretno premagovali vse . nasprotnike, ki so se nam postavili po robu. Klonili smo le v sa- mem finalu proti ekipi OŠ Simona Jenka iz Kranja, ki pa je bila resnično kvalitetnejša. Vsekakor smo z 2. mestom lahko zadovoljni. Tudi v letošnjem šolskem letu smo na OŠ Frana Albrehta pod okriljem ŠŠD IGRA dejavni na mnogih športnih področjih. Poleg raznolike ponudbe interesnih dejavnosti, s katerimi so se naši člani lahko ukvarjali med letom, se seveda udeležujemo raznih tekmovanj. Tekmujemo, čeprav nam to ni glavni cilj. V društvu želimo z bogato in pestro ponudbo dejavnosti pritegniti čim večje število učencev Ekipo viceprvakov sestavljajo: Gregor Koderman, Jošt Sve-tec, Luka Komatar,Jan in Ben Podgoršek, Ratko Švraka, Tom Žumer; klečijo pa Anže Marenič, Matic Žagar, Matevž Kur-bus injuš Dobnikar. Trener: Darko Homar. s--:-r^-v, Poletna nogometna šola NK Kamnik Nogometni klub Kamnik organizira od 7. do 11. julija Poletno nogometno šolo za otroke od 8. do 12. leta. Izkušeni trenerji bodo mlade nadebudneže seznanili z osnovami nogometne tehnike in pravili igre ter osnovami zdravega športnega življenja. Ob koncu poletne nogometne šole bomo organizirali tekmovanja med skupinami, podelili priznanja vsem nogometašem in poskrbeli še za kakšno presenečenje. Vse informacije dobite na stadionu nogometnega kluba Kamnik v Mekinjah, oziroma pri trenerjih ali tehničnem osebju. naše šole in jih navdušiti nad aktivnim trošenjem prostega časa. Menim, da nam to tudi uspeva, saj imamo preko 200 članov. Vse dejavnosti potekajo le enkrat tedensko, učenci pa lahko obiskujejo več različnih dejavnosti (kolikor želijo oz. kolikor jim čas dopušča). In ker z.veseljem delamo - pridejo rezultati (uspehi) sami od sebe. Ne bom našteval vseh tekmovanj in dosežkov, ker smo omejeni s prostorom, zato omenjam le najvidnejše (državna šolska tekmovanja). - Ekipa starejših dečkov v malem nogometu je bila tretja na 1/4 finalnem turnirju; Ekipa mlajši hdečkov v košarki je ravno tako zasedla 3. mesto na 1/4 finalu. - Ekipa mlajših deklic v skokih na mali prožni ponjavi (MPP) je bila šesta v polfinalu DP), - Ekipa mlajših dečkov v skokih na MPP pa je najboljša v državi. Poleg ekipnega 1. mesta je v posamični konkurenci Peter Kurbus osvojil 3. mesto! Vendar šolskega leta še ni ko nec in ravno tako še ni konec tekmovanj. Dva učenca naše šole (Luka Hren in Anel Čeman) sta se po odličnih rezultatih na področnem atletskem tekmovanju v zelo ostri konkurenci uvrstila na državno prvenstvo, ki je potekalo v četrtek, 5. junija) v Slovenski Bistrici. Luka Hren je v zelo težki konkurenci teka na 300 m, kjer je učenec domače osnovne šole postavil nov državni rekord,. osvojil 12. mesto, Anelu Čema-nu pa ni uspel najboljši sunek krogle, tako da je zasedel 17. mesto. Mogoče je bila zaradi pomanjkanja izkušenj trema malce prevelika! Mentor ŠŠD: Šemso Mujanovič Občinski prvaki v duatlonu - Slapnik, Pirc,Kemperl vkljub nekaj neprijetnostim, ki pa so sestavni del tekmovanj v takem obsegu, so tekmovalci zadovoljni zapustili Terme Snovik in Kamnik. Zaradi dobre organizacije, predvsem pa zaradi bogatih denarnih in praktičnih nagrad. Zasluga gre seveda sponzorjem, ki so se odločili podpreti obe prireditvi, na prvem mestu podjetju Elektron-ček. Moramo pa poudariti, da so v letošnjem letu izrazili pripravljenost k sodelovanju prav vse občinske in druge organizacije - urad župana, upravna enota, komunalno podjetje, policijska postaja, zdravstveni dom in družba za varovanje G7. Nepogrešljiv doprinos prireditvam so s svojim varovanjem dala tudi gasilska društva iz Stranj, Ne-velj, Duplice, Šmarce in Tunjic. Uspele prireditve so dokaz, da je mogoče s solznim sodelovanjem spraviti pod streho še tako velik organizacijski zalogaj -pod taktirko uigranega organizacijskega odbora seveda. Naslednja prireditev v seriji za Pokal Elektrončka bo Triatlon na Bledu v nedeljo, 7. septembra, finalna tekma TZS, dolžine bodo prilagojene tudi za otroške starostne skupine. Čez počitnice pridno vadite - plavajte, kolesarite in tecite, po dopustih pa se vidimo na Bledu. MIRO KREGAR Trišportni kolesarski izlet Po avstrijskih nacionalnih parkih -Nockberge in Maltatal Po avstrijskem Grossglocknerju in italijanskih Dolomitih so spet na vrsti vzponi in spusti po avstrijskih hribih. Letos je v planu kolesarjenje po dveh avstrijskih narodnih parkih - Nockberge in Maltatal. Start bo v znanem smučarskem središču Bad Kleinkirheim na višini 1100 m, sledi vzpon na 2200 m visok Eisentalhohe, pa spust na 700 m (Gmund) in spet finalni naskok do 1920 m visoko ležečega akumulacijskega jezera Maltatal. Dolžina proge je približno 80 km, vendar bo možno kolesariti po svojih zmožnos- tih, saj bo za karavano vedno prisoten avtobus, ki bo oskrbel pomoči potrebne. ' Datum izleta je sobota, 28. junij Več podrobnosti in prijave na spletni strani www.trisport-klub.si in na GSM 041 641 527. Izlet je izrazito netekmovalnega značaja, primeren tako za ženske kot moške, starejše in mlajše, mont bikerje in cestarje, tekmovalce in rekreativce - vsak bo kolesaril izključno po svojih zmožnostih. Dosedanji udeleženci bodo to z zagotovostjo potrdili. MEDNARODNA DIRKA UCI GORSKIH KOLESARJEV V KAMNIKU V nedeljo, 22. junija, bo s startom in ciljem pod Malim gradom in prizorišči proti Milemu vrhu in Zapričam na vrsti že šesti Kamniški kros, dirka gorskih kolesarjev mednarodne kategorije UCI E 2 za točke UCI v krosu. To je ena izmed šestih dirk te kategorije v Sloveniji, a prav gotovo na najbolj izbornem terenu. Prireditelj KD Calcit, po mnenju tekmovalcev na najbolj všečni in atraktivni progi v Sloveniji, želi pripraviti lepo tekmovanje. Atraktivni 4,7 km dolg krog je na tradicionalni trasi na Žale, Mili vrh, Trim stezo, Zapri-ce, Streliško ulico s skakalnico in v stari del Kamnika. Dirka je tudi ena pomembnejših za sestavo reprezentance. Med člani je pričakovati dvoboj Grega Mikliča (predlani v Kamniku drugi za Juretom Golčerjem, lani četrti in Mihe Šolarja (oba Svvatch Novice Extreme), ki sta na zadnjih dirkah vodila slovensko kolono. Med dekleti pa dvoboj lanske zmagovalke Kamnika Nine Homovec in naše najboljše, 47. na svetovni lestvici Blaže Klemenčič. Prepoznali jo boste po vpadlji-vem rožnatem dresu. Pričakovati je tudi nastop nekaterih avstrijskih in hrvaških kolesarjev, saj je nabiranje točk sila pomembno za mesta na svetovni lestvici, ki tudi vodijo na olimpijske igre. Start dečkov in deklic bo ob 9.30, mladincev, žensk in veteranov (masters) ob 11. uri, članov pod 23 let in elite pa ob 13. uri (osem krogov). Seveda brez domačinov ne bo šlo. Med člani bosta želela biti v ospredju Primož Grk- man (Uni), njegov trener Robert Pintarič načrtuje vrhunec sezone za junij in julij, ter Luka Pustoslomšek (na zadnji dirki v Hrastniku 9). Še bolj napeto bo med mladinci, varovanci trenerja Tadeja Tro-bevška. Med starejšimi mladinci se bo Luka Kodra po dveh zmagah za slovenski pokal v Zlatoličju in Gorici ter nastopih v evropskem pokalu pred domačo publiko želel pokazati v najboljši možni luči. Prireditelji KD Calcit, ki jih vodi Ciril Grkman upajo na sonce. Med mlajšimi mladinci si zmage želi Mohor Vrhovnik. Med amaterji je prvi favorit Mitja Muhvič. Torej za tiste, ki jih vzdržljivostni šport, povezan z adrenalinskimi vložki zanima, dovolj velik mik za ogled. METOD MOČNIK Novice iz OK CALCIT Kamnik OROPALI TRIKRATNE DRŽAVNE PRVAKE I KOTIČEK Odbojkarji Calcit Kamnika so po končani sezoni namesto denarne nagrade za osvojitev tretjega zaporednega naslova državnih prvakov odpotovali na velik mednarodni turnir US OPEN v Mineapolis - ZDA. Na tekmovanju na katerem je sodelovalo kar 280 ekip v vseh kategorijah, so Kamniča-ni odlično odigrali predtekmo-vanje in ga zaključili brez poraza. Le to jim je prineslo veliko prednost v nadaljevanju turnirja. V zaključnih bojih so Kam-ničani še naprej mleli sicer ve-liko'višje Američane, zaustavilo pa se jim je šele v finalu, kjer so naleteli na lanskoletne zmagovalce in velike favorite US Open ekipo Team Paul Mit-chell. Kamničani bi zaradi sedmih zaporednih zmag za končno zmago na turnirju potrebovali le en sam set, kar pa jim ni uspelo. Domača ekipa, sestavljena iz samih vrhunskih ameriških igralcev, je bila vendarle previsoka ovira za takrat že izčrpane Kamničane - sedem tekem v štirih dneh. Kljub vsemu so Kamničani navdušili ameriško javnost in so že dojbili povabilo za naslednje leto, ko bo ta največji turnir v ZDA v Atlanti. Kot dobri gostitelji pa so se izkazali tudi Slovenci, ki živijo v Ameriki. Našim igralcem so zadnji dan pripravili velik piknik, ki se ga je udeležil tudi slovenski konzul. Povejmo še, da so za Kamničane zaigrali tudi bivša člana Calcit Kamnika Tomi Šmuc in Gregor Perhaj, ter odlični igralec Salonita Davor Čebron. Rezultati tekmovanja: 1. tekma proti Team one vol-levball 3:0, 2. tekma proti Southern California Reebok 3:2, 3. tekma proti TPC 3:0,4. tekma proti World strongest man 3:0, 5. tekma proti Chihuahua Lara-za (Mexico) 3:0, 6. tekma proti Team one vollevball 3:1,7. tekma, proti Southern California Reebok 3:0, 8. tekma (finale) proti Team Paul Mitchell 0:4. S turnirjem v ZDA so Kamničani zaključili letošnjo uspešno sezono. Seveda pa ne počiva upravni odbor OK CALCIT Kamnika. Vodstvu je že pred uradnim prestopnim rokom uspelo pridobiti v svoje vrste, enega najboljših igralcev, ki še igrajo na slovenskih tleh-Bog-dana Kotnika. Kotnik je že podpisal pogodbo o sodelovanju in bo zato naslednje leto prav gotovo eden nosilcev kamniške igre. To pa ne moremo govoriti za nekatere standardne kamniške igralce dose- danje zmagovalne ekipe, ki si še naprej nerazumno višajo ceno in jim je zato vodstvo kluba dalo proste roke pri odločitvah. V kamniškem klubu so se namreč odločili, da zaradi nezainteresiranosti kamniškega in slovenskega gospodarstva za vlaganja v vrhunsko odbojko ne bodo presegali svojih zmožnosti in bodo dali priložnost tistim igralcem, ki bodo tudi s srcem igrali za kamniške barve, kar je v preteklosti krasilo kamniško ekipo. Tako so se že sporazumeli s štirimi mladimi igralci -Dejan Matijaševič, Urban Če-bulj, Gaber Čebulj in Matej Ka-lišnik ki bodo naslednje leto igrali za prvo ekipo. Kamniško vodstvo se je od- reklamiranje na tekmah, izpolnili svoje obljube. Ženska ekipa v drugi slovenski ligi Spremembe pa se obetajo tudi pri ženski ekipi, ki bo nastopala v drugi slovenski ligi. Po neuspešni sezoni v prvi ligi, je odstopil trener Danijel Habjan, vajeti pa je v svoje roke zopet prevzel Aco Kramar, ki se je tokrat s podporo kluba odločil za delno pomladitev-ekipe in se je zato za dolgoletno igro zahvalil nekaterim dosedanjim glavnim igralkam (Puketa, Su-hadolčan, Orkič in Novak) in bo v prihodnji sezoni poizkušal z mladimi igralkami (Kališ-nik, Durakovič, Matijaševič, Ad- mom v svoje pisarne. Lopov je dodobra izpraznil prostore OK Kamnik, poleg tega pa naredil precejšnjo zmedo, saj je pri iskanju denarja izpraznil vse omare. Pri klubu ocenjujejo škodo na okoli pol milijona tolarjev, na srečo pa je lopov pri miru pustil vsaj pokale in medalje, ki kamniškim odboj-karjem pomenijo največ. ' Odbojkarji upajo, da izpraznjena pisarna ne bo več tarča takšnih podvigov. Ekipa OŠ Toma Brejca s tremi naslovi Z občinskim prvenstvom Osnovnih šol se je uradno odprla nova sezona igranja odbojke na mivki. V organizaciji OK Kamnika Odbojkarji Calcit Kamnika so z dobro igro navdušili ameriško javnost na mednarodnem turnirju US OPEN v Mineapolisu. ločilo tudi za novega trenerja žič, Behrič, Šlebir...) obstati v prve ekipe, saj se je Gregor Hribar odločil, da bo za nekaj časa odložil trenersko žezlo. Tako bo v novi sezoni trener Marko Brumen, ki se je že izkazal z vodenjem nekaterih slovenskih klubov - Olimpija, v zadnji sezoni pa je vodil drugoligaša iz Žirovnice. Dosedanji trener Gregor Hribar bo v klubu prevzel funkcijo športnega direktorja. Pri klubu se ob koncu sezone zahvaljujejo vsem letošnjim sponzorjem, še posebej generalnemu sponzorju CALCIT d. d., brez katerega v Kamniku ne bi bilo vrhunske odbojke. Upajo, da bodo tudi tisti, ki so obljubili svoj prispevek klubu in so jim odbojkarji že nudili svoje usluge - drugi ligi in v nekaj letih zopet igrati za prvo ligo, seveda s podporo nekaterih izkušenih igral (Flisar, Korošec, Juhart, Klančnik, Resnik, Dimec). Ni pa izključena tudi druga možnost, saj je kar nekaj igralk iz prvoligaških klubov (Koper, Ljubljana, Vital, Maribor) izrazilo željo po igranju v kamniškem klubu, vendar je velika ovira visoka odškodnina, ki jo bodo v kamniškem klubu poizkušali znižati. V primeru, da bi ekipo okrepile vse te igralke, bi se apetiti ekipe v naslednji sezoni močno povečali - uvrstitev v prvo ligo ne bi smela biti vprašanje, prav tako tudi ne visoka uvrstitev v pokalu OZS. V klubu pa so se prejšnji teden srečali tudi s prvim vlo- se je kar 32 ekip, kar je rekord občinskih prvenstev, v dveh dneh merilo za naslov najboljših ekip v vse bolj popularnem beach volleyu. Najuspešnejša je bila OŠ Toma Brejca - pod vodstvom Aca Kramarja, ki je osvojila kar tri naslove, pri starejših dečkih in deklicah in pri mlajših dečkih, edini naslov pa jim je pri mlajših deklicah prevzela OŠ Marije Vere. Najboljša igralca sta bila Ernest Ličina in Bernard Be-zek, najboljši igralki pa Sabina Duranovič in Almira Ličina. Povejmo še, da je za OŠ Toma Brejca prav gotovo najuspešnejša sezona v odbojki, saj so ekipe osvojile kar devet naslovov - 5 občinskih naslovov in 4 področne nalosve prvakov. CICO 1. Majski balinarski turnir BK Duplica Stari mački se ne dajo ... Majski turnir' balinarskega kluba Duplica v počastitev občinskega praznika v nedeljo, 11. maja, je potekal sicer ob nekoliko skromnejši udeležbi kot minula leta, vendar lahko rečemo, v znamenju Starih mačkov, ki so se kot ekipa po daljšem odmoru spet pojavili na dupliškem turnirju. In seveda zmagali. Tradicionalnega turnirja se je tokrat udeležilo osem štiričlanskih ekip iz Domžal, Ljubljane, Zaloga, Mengša, Kamnika in Duplice. Tekmovanje je potekalo v lepem, že kar vročem majskem vremenu na štirih stezah balinarskega kluba Duplica. Sojenje pa je bilo v rokah izkušenega sodnika Marjana Prelovška. Ekipa Starih mačkov, ki so jo sestavljali Janez Šraj, Cveto Pe- tek, Janez Dolinar, Franc Vrde-lja in Marjan Zupan (večina članov BK Duplica) s selektorjem Petrom Ravnjakom, je skoraj deseturno tekmovanje zaključila brez poraza. V pred-tekmovanju je najprej ugnala Mengšane s 13:3, v polfinalu pa solidno B-ekipo Društva upokojencev Kamnik s tesnim rezultatom 10:9. V finalu so se za najboljša mesta srečali člani B-ekipe DU Kamnik in ekipe BK Zalog, ki so srečanje za tretje in četrto mesto zaključili v svojo korist s 13:4. Stari mački pa so se za prvo mesto pomerili z Domžalčani, ki so se Mačkom do konca kar krepko upirali, nazadnje pa so le morali popustiti pri rezultatu 8:12. Tako je predsednik BK Duplica Stane Rak okrog 19- ure Balinarji ekipe Starih mačkov so bili po uspešnem tekmovanju zelo zadovoljni... razglasil rezultate in najboljšim štirim ekipam podelil lepe pokale ter se jim zahvalil,za udeležbo. V nagradnem bližanju v krog je sodelovalo precej tekmovalcev, nekateri tudi po večkrat, saj je vodja tekmovanja M. Pre-lovšek zabeležil 75 trojnih me- tov. Najbolje sta se odrezala Cveto Petek in Marjan Golob. Vrstni red ekipnega majskega balinarskega turnirja: 1. Stari mački, 2. BK Domžale, 3. BK Zalog, 4. DU Kamnik-B, 5. BK Hermes, Ljubljana 6. M. SPO-Golob, 7. DU Kamnik-A, 8. BK Mengeš F. S. Samogradnja sončnih holektorjev Poletje je čas obilja sončne energije. Za pripravo tople vode je pri nas že lep čas uveljavljeno ogrevanje vode s pomočjo sprejemnikov sončne energije (kratica SSIi, ljudsko »sončni kolektorji«). Ker je strošek tovrstne naprave za pripravo tople sanitarne vode s sončno energijo precej visok, se je v svetu pojavilo kar nekaj poskusov samogradnje SSE. Najbolj uspešen je avstrijski projekt, kjer so izdelali že preko 300.000 m2 SSS, projekt pa poteka tudi v večjem številu drugih držav.Ta projekt so posredovali tudi v Slovenijo, kjer samogradnja poteka od leta 1993. Že do leta 2000 so skupine samograditeljev izdelale preko 700 m- SSE, kasnejših podatkov nimam. Tako izdelane naprave so montirane in uspešno delujejo na področjih Murske Sobote, Maribora, Trojan, Ljubljane, Kočevja, Ribnice, Cerknice, Kranja, Ajdovščine, Krškega, Trbovelj, Brežic, Metlike, Vrhnike, Domžal, pa tudi Kamnika (samograditeljski delavnici 2001 v Snoviku in 2002 v Sidolu v Tuhinjski dolini). Delo je skupinsko, saj je pri izdelavi potrebno istočasno več parov rok, izdelava pa je sestavljena iz večjega števila ločenih postopkov, ki jih opravljajo manjše skupine. Potek je sledeč: - prvi sestanek vseh zainteresiranih samograditeljev, s predavanjem - sestava skupine - določitev posameznih funkcij znotraj skupine - vodje, finančnika, nabavnega - dimenzioniranje posameznih naprav - nabava materiala - izbira prostora - izdelava absorberjev - montaža absorberjev na streho v manjših skupinah - izdelava obrob in povezava s hranilnikom - zaključni piknik in dogovor o nadaljnjem druženju. Dalavnice organizira in vodi GI-ZRMK oz. inštruktorji s projekta EN- SVET. Njihovi strokovnjaki po ogledu lokacije za vsak objekt oz. udeleženca delavnice izdelajo izračun kako veliko površino SSE potrebuje. To je odvisno od lokacije, lege SSE, števila oseb v gospodinjstvu itd. Najbolj ekonomično je, da je sistem dimenzioniran tako, daJahko izkorišča sončno energijo od začetka pomladi (marec) do konca jeseni (oktober). Za štiričlansko družino se najpogosteje uporablja 300 litrski kombiniran hranilnik toplote (ljudsko »bojler«), ki ob normalni porabi tople vode zadostuje za dva dni. Kombiniran hranilnik je narejen tako, da lahko pozimi vodo grejemo tudi s pomočjo kotla za centralno ogrevanje, izven kurilne sezone pa dogrevamo z elektriko. Za tolikšen hranilnik potrebujemo SSE površine 6 do 9 m2. V sončnih dneh zadošča 6 m2, v delno oblačnih ter spomladi in jeseni pa je priporočjiva večja površina. Potreben material za izdelavo absorberjev SSE, ki se ga naroči skupno, tudi izračunajo na GI-ZRMK. Potrebno orodje, ki ga skupina potrebuje je skupini na voljo v okviru projetka, nekaj ročnega orodja pa ima skoraj vsak doma. Znanje, ki je potrebno za izdelavo sprejemnikov in tudi za montažo, je pravzaprav le ročna spretnost. Skupina se razdeli v več manjših skupin: ena reže pločevino, druga krivi cevi, tretja pripravlja vse za spaj-kanje, četrta spajka, peta čisti že gotove absorberje. Vse faze je potrebno opraviti v enem dnevu. Dovolj spretna skupina z najmanj 12 samo-graditelji lahko naredi tudi preko 50 absorberjev na dan. Naslednji dan je na vrsti le še barvanje, za kar pa so dovolj trije člani. Pri montaži na streho se najprej pri enem od samograditeljev zbere vsa skupina in opravi montažo pod inštruktorjevim nadzorom, sledijo samostojne montaže pri ostalih v manjših skupinah. V okviru delavnice izdelajo člani skupine sprejemnike sončne energije in jih vgradijo v streho, povezavo s hranilnikom in vgradnjo drugih potrebnih elementov sistema pa opravi poklicni strokovnjak. SSE lahko vgradimo v streho namesto kritine, kar je pri samogradi-teljih najpogosteje, lahko pa naredimo posebne okvirje (»bauje«) in jih vgradimo prosto nad streho, Potreben čas so za izdelavo 5 SSE, ki vključuje izdelavo absorberjev (12 ur), barvanje abosrberjev (2), pripravo na strehi (9), montažo na strehi (12), dokončanje montaže (8) znese 43 ur, preračunano na 1 SSE je to 9 delovnih ur. Ta čas seveda ne vključuje prevozov in sestankov. Cene SSE v samogradnji je odvisna od iznajdljivosti in komercialnih sposobnosti članov skupine. V dosedanjih skupinah je bil strošek za en SSE velikosti 1,5 m2, vgrajen v streho, z vsemi potrebnimi pločevinastimi obrobami (za preprečevanje zamakanja) in zbirnimi vodi, ki vodijo na podstrešje, 20.000 do 30.000 SIT, brez obrob in zbirnih vodov pa 15.000 do 20.000. Glede na eno ključnih točk strategije rabe energije v Sloveniji -zmanjšanje porabe fosilnih goriv, zaradi zmanjšanja onesnaževanja okolja in toplogrednih plinov (evropski sporazumi, kvotski sporazum) država s subvencijami vzpodbuja tudi izgradnjo naprav za ogrevanje vode s sončno energijo. Subvencije so namenjene novograditeljem in letošnje znašajo 25.000 SIT za vsak m2 vgrajene SSE površine, a največ 150.000 (6 m2). Letos se temu v okviru svojih možnosti pridružuje tudi OBČINA KAMNIK, ki pripravlja tozadevni PRAVILNIK, ki je že prestal prvo obravnavo na občinskem svetu. Vse zainteresirane za samogradnjo SSE vabim, da se oglasijo v ENSVET pisarni, ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure ali pa mi kandidaturo za samogradnjo sporočijo na dom, tel. 8311-663. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije pa dobite v ESP seveda tudi vsi drugi. ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec Iskrica za varčno rabo energije Ogrevanje vode s kolektorji ali toplotno črpalko V topli polovici leta je nesmiselno kuriti kotel centralnega ogrevanja samo zato, da pogrejemo vodo za kopalnico in kuhinjo. Preverjeno učinkovit način je ogrevanje z majhno toplotno črpalko na zrak ali s sončnimi kolektorji. • Cena postavljenega solarnega sistema s 3 kolektorji od 450.000 SIT, če že imate velik bojler • Cena toplotne črpalke z bojlerjem 200 1: 257.000 SIT Država vam za nakup In montažo toplotne črpalke ali sončnih kolektor j ev povrne do 40% stroškov. Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za prldoDivanje elektrike. Imamo največjo izbiro kolektorjev v Sloveniji. 0 Kon Ti ki Šolar PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si Iz majske črne kronike Vlomilci nad Špenkove pletenine, umetniške kipe, delovno orodje, da o sadju ne govorimo ... Kot kaže poročilo policijske postaje Kamnik, se je v najlepšem pomlad nem mesecu na naših cestah (tu beležijo policisti tudi ko-mendsko občino) /.godilo nekoliko manj prometnih nesreč kot lanskega maja. Letos so policisti zabeležili 51 prometnih nesreč, lani pa 63- Samo z materialnimi posledicami, kar pomeni z razbito pločevino, je bilo 35 nesreč, v 16 nesrečah pa so bili poškodovani tudi udeleženci. Na srečo pa se nobena nezgoda ni končala z najhujšimi posledicami. Izgleda, da po svojih značilnostih nobena prometna nesreča ni posebej izstopala, vsaj v policijskem poročilu ni nobena posebej omenjena, in da so vzroki tudi že kar običajni: neustrezna hitrost, izsiljevanje prednosti, prekratka varnostna razdalja in podobno. Kot kaže, smo s »samo« 66 kaznivimi dejanji v maju nekoliko popravili stanje na tem področju v primerjavi z lanskoletnim majem, ko je bilo to število za 11 kaznivih dejanj višje. Tudi kar se tiče vrste kaznivih dejanj, bi lahko rekli: nič novega. Še vedno so našim ljubiteljem tuje lastnine najljubši vlomi. Kriminalisti so se pa se še ukvarjajo z iskanjem storilcev 35 majskih vlomov v avtomobile, stanovanjske hiše, poslovne lokale in druge objekte in 23 tatvin. Vlomilci tudi na praznik dela niso mirovali. Tako so že 1. maja dvakrat vlomili v avtomobile v Kamniku in enkrat v Kamniški Bistrici. Iz njih so pobrali predvsem tehnične predmete. Potem so se vlomi kar vrstili: 3- maja so vlomili v trgovino Špenko na Maistrovi in s seboj odnesli za 30.000 SIT pletenin. Isti dan so vlomili tudi v 4 avtomobile v garažah trgov- Zaposlimo trgovko - pripravnico v živilski trgovini Žgajnar na Bakovniku, Klavčičeva 11. Informacije po te!.: 041/723-272. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance SEMENA V VREČKAH - akcija: ob nakupu 10 vrečk + 1 gratis Cene ža krmila so tovarniške. I skega centra Mercator na Steletovi in iz njih pobrali tehnične predmete. 4. maja je bilo vlomljeno v kontejner na delovišču v Snoviku, kjer so pobrali razno orodje v vrednosti 1,5 milijona SIT. Vlomilci so obiskali tudi prostore AMD Kamnik, v Arboretu-nui pa galerijo, kjer so ukradli dva kipa v vrednosti 1,6 milijona SIT. 5. maja so bili vlomilci na delu na kamniški tržnici (prodajalni sadja in zelenjave), kjer so lastnike oškodovali za 100 tisočakov in v Študentskem servisu Maribor na Šutni. 21. maja je bil na Groharjevi ulici ukraden osebni avtomobil AUDI 100, KR L6-018. 24. maja so vlomilci na območju Kamnika iz petih osebnih avtomobilov odnesli več tehničnih predmetov. Naslednji dan, 25. maja, pa so se lotili gostinskega lokala Šlakar na Maistrovi ulici in trgovine Vele na Medvedovi ulici. Skupaj so povzročili za okrog poldrugi milijon SIT škode. Konec maja se je eden verjetno izmed najbolj vztrajnih vlomilcev le ujel v policijsko past. 28. maja so namreč policisti prijeli mladoletnega občana Kamnika, ki je osumljen večjega števila vlomov v osebne avtomobile. S kazensko ovadbo so ga izročili okrožnemu javnemu tožilcu. Slabše kot v lanskem maju pa so letos odrezali tako imenovani kršitelji javnega reda in miru ali kot bi jim lahko na kratko rekli razgrajači in pretepači. V maju so zagrešili 36 kršitev, lani pa 26. Najbolj so se izkazali razgrajači v gostinskih lokalih in na ulicah, kjer so morali policisti posredovati 22-krat, v zasebnih prostorih pa 14-krat. 11. maja so policisti posredovali pred gostinskim lokalom Račke na Bakovniku, kjer so razgrajali štirje vinski bratci. Nedeljsko zabavo so imeli razgrajači TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - krompir novi, 1 kg 130,00 - sladkor, 1 kg 164,90 - kumare sveže, 1 kg 160,00 - moka tip 400 Žito, 1 kg 139,90 - paradižnik, 1 kg 229,90 ■ olje sončnično Cekin, 1 1 PVC 279,90 - mleko Lejko 1,4% m.m., 1 1 139,90 - kis za vlaganje, 3 1 249,90 - alpsko mleko 3,2% m.m., 1 1 139,90 - negaz. pjjača Presad - 4 okusi 1,5 1129,90 - hrenovke hot dog, 1 kg 699,90 - Radenska 1,51 PVC 129,90 - šunka pizza, 1 kg 599,90 ■ sirupi 3 1 - sortirano 799,90 - čajna salama, 1 kg 1.199,90 - pivo Union 0,5 1 stekl. 149,90 - sir Jošt, 1 kg 999,90 - pivo Banditos 0,33 1 159,90 - ketchup Tomatina, 860 g 499,90 - vino Laški rizling Ljutomer, 1 1 199,90 - jajca A 10/1 149,90 - toaletni papir Paloma 10/1 269,90 - LCA jogurt sadni, 180 g 69,90 - prašek Arion, 5 kg 1.179,90 - Rio mare 3+1 gratis 649,90 - zemlja za rože, 50 1 599,90 Vse cene so v SIT. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, Ponudba velja do prodaje zalog. ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. tudi v lokalu Trojka, kjer so policisti morali miriti več (pijanih gostov. Kršitelji in strežno osebje se bodo morali oglasiti pri sodniku za prekrške. Mecl ostalimi dogodki, ki so jih zabeležili v maju, in pri katerih so posredovali naši policisti, naj omenimo velik požar pod Brano od 13- do 18. maja. 26. maja je voda zaradi velikega naliva poplavila kleti oziroma spodnje prostore šestih stanovanjskih hiš na Brejčevi ulici. Ker so kamniški gasilci takoj posredovali, večje škode ni bilo. Da ima neprevidno ravnanje z orožjem (čeprav zračnim) lahko hude posledice, kaže tudi naslednji primer. Med naravoslovnimi dnevi na Veliki planini, 7. maja, je 15-letnik z zračno pištolo ustrelil v oko 13-letnega. Poškodovanega so starši odjoeljali v ZD Kamnik. Zoper mladoletnika bodo vložili kazensko ovadbo. Kaj pa porečejo starši k naslednji, blago rečeno, kaj čudni igri svojih otrok? Trije mlajši fantje z Zikove ulice so 22. maja z bencinom polili ježa in ga zažgali. Po zbranih obvestilih bodo storilce kazensko ovadili. F. S. Hvala za pomoč V zgodnji jutranji uri 2. junija nas je iz spanja zbudil požar v kurilnici in svinjaku. Po klicu na pomoč so na kraj požara v nekaj minutah prihiteli gasilci iz Kamnika, po alarmiranju preko sirene pa še gasilci z Duplice. Vsem skupaj naša iskrena hvala, prav tako hvala gasilcem iz okoliških gasilskih društev, ki so bili v pripravljenosti. Škricovi z Duplice Mali oglasi Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/ 322-571. V najem oddamo hišo v Novem trgu v Kamniku. Tel.: 041/810-692. OPEKO ZA PREDELNE STENE dim. 38x23x12 cm, večjo količino, ugodno prodam. Možna dostava. Tel.: 041/223-631. mmmwm RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) MATIČNI PODATKI ZA MAJ SMRTI: - BRNOT FELIKS, Kamnik, Prvomajska ul. 13, upok., star 78 let - NARAD MARIJA, roj. Slatnar, Kamnik, Kolodvorska ul. 16, upok., stara 79 let_ - GOLOB JOŽEF, Šmartno v Tuhinju 8, varnostnik, star 59 let - ŠUBELJ BOGOMIR, Kamnik, Perovo 16, star 78 let - KEMPERL PETER, Kamnik, Ul. Toma Brejca 4A, upok, 69 let -MAJHEN JANEZ, Kamnik, Kranjska c. 4A, star 61 let - DOLINŠEK BRANKO, Kamnik, Jakopičeva ul. 14, star 43 let - SARAČEVIĆ FRANČIŠKA, roj. Seršen, Suhadole, 4B, upok, stara 78 let - KEPEC ANTONIJA, roj. Orhini, Soteska 111, upok, stara 75 let - KERŽIČ KAZIMIR, Kamnik, Ul. Kam. zas. odreda 3A, upok, star 81 let . - ZARNIK ALOJZIJ, Klanec 26, stara 66 let - MARINŠEK FRANČIŠKA, roj. Boh, Kamnik, Ul. Josipa Ogrin-ca 7, upok, stara 79 let - PIRŠ FRANČIŠKA, roj. Voljkar, Stara Sela 3A, upok, stara 96 let - ŠLEBIR FRANC, Stolnik 18, star 49 let - MOČNIK JANEZ, Sidol 3, upok, star 90 let POROKE - KLEMEN IGOR, Šmartno v Tuhinju, trg. poslovodja, star 27 let in NOVAK TATJANA, Kamnik, Ul. Matije Blejca 2, prodajalka, stara 29 let - BERGANT STANKO, Mlaka 8, mizar, star 39 let in VERŠNIK MARJANCA, Tirosek, 36, čistilka, stara 38 let - LONGYKA TOMAŽ BOGOMIR, Lj, Jakčeva ul. 8, upok, star 62 let in LONGYKA MARJETA, Lj, Černetova ul. 6, bibliotekarka, stara 37 let - MALI BOJAN, Šmartno v Tuhinju 47, mizar, star 27 let in GA-LIN NINA, Krivčevo 17, prodajalka, stara 23 let - ZAVASNIK ALOJZ, Srednja vas pri Kamniku, voznik, star 32 let in DIMEC MATEJKA, Motnik 27, finančnik, stara 29 let - ZUPANČIČ JERNEJ, Lj, Dolenjska c. 80, tiskar, star 27 let in ZORMAN VESNA, Šmarca, Spodnji Log 9, finančni referent, stara 25 let - HRIBAR MIRO, Srednja vas pri Kamniku 9, dietni kuhar, star 32 let in PILIČEK KATJA, Kamnik, Žale 8B, dip. med. sestra, stara 25 let - SEDELJŠAK JOŽE, Šmartno v Tuhinju 48, slikopleskar, star 26 let in PIRŠ ANGELCA4 Cirkuse v Tuhinju 8, tehnik, stara 22 let - BERGANT BOŠTJAN, Vaseno 6, monter in upr. ener. nap. star 30 let in KRISTAN KATARINA, Kamnik, Jakopičeva ul. 20, natakarica, stara 31 let - SKVARČA SAMO, Kamnik, Dobajeva ul. 14, ek. tehnik, star 25 let in JERIČ JANJA, Buč 25, 24 let - PEKLAJ BOŠTJAN, Polhov Gradec 101, svetovalec, star 29 let in BAŠ ROMANA, Medvode, Klanska ul. 18, fin. knjigovodja, stara 33 let - ŠTELE VILJEM, Podboršt pri Komendi 19A, monter vod. naprav, star 29 let in POVIRK MARIJA, Pogled 1, trgovka, stara 32 let - KENNEY PHILIP JAMES, Coniston Wynnstay Lane Marford Wrexham, strojni inž, star 36 let in SLIVNIK SAŠA, Ljubljana, Njegoševa c. 17, asistentka za proj. EU, stara 25 let - STEPANOVIĆ ALEKSANDER, Ljubljana, Glinškova ploščad, 2, zdravnik, star 34 let in PINTAR KATJA, Srednje Bitnje 108, prodajna zastopnica, stara 32 let ZLATA POROKA dne 10. 5.2003 v Kamniku Kalan Jožef in Kalan Ana roj. Jereb Mekinje, C. dr. Tineta Zajca 17, poroka dne 5. 5.1953 na Vrhniki umu srn mhm nopomihmcmjm RIM TEHNIČNA TRGOVINA J. Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203 UGODNI NAKUPI hladilnikov, zamrzovalnih : m omar in skrinj Ko slika zažari, se TV cena odlali, zate smo najugodnejši mil ZA VODOVODNE ARMATURE «> ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE ODNO! KLIMA NAPRAVI GORENJ nn N0V0! UU it Slo +tujih izvajalcev NAJUGODNEJŠE CENE BELE TEHNIKE GORENJE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 30. 6. 2003 OZIROMA DO ODPRODAJE ZALOG - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI - KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV Kamniški OBČAN 13. junija 2003 15 l l l SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec VELIKA IZBIRA! ■ italijanska in španska keramika, granitogrezi ■sanitarna oprema, kabine, masaže • zaključna dela v gradbeništvu (parketi, slikopleskarska dela, Knauf, mizarska dela) ADAPTIRAMO CELOTNA STANOVANJA IN HIŠE LMICE i< 10 Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 • KOPALKE 2 A V50 DRUŽI NO noJboUSa ponudba ta hip" Triumph,JuHJa,5age . tMfr i CAPRl HLAČE * MAJICE KRATEK ROKAV bomba? ' ŽENSK! TOPI POSKRBUEN.0 ZA PARKIRANJE, PESTRO PONUDBO IN NEKE CENE MED DOBRIMI! KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. OPTIK. A D C LJ LO , MASKE , PLAVALNA OČ \I A '"' 15 % POPUST NA GOTOVINO DO 30.06.20(13 Perovo 26, 1241 Kamnik Tel. 01 831 49 51 STEKLARSTVO IRMI HOMEC ■ DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi žene, mame in stare mame FANI MARINŠEK iz Ogrinčcve ulice v Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, Društvu upokojencev Kamnik in Zvezi borcev Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala urgentni službi ZD Kamnik, dr. Bogdanu Logarju, Čebelarskemu društvu Kamnik za ganljive besede slovesa in gospodu župniku. Vsi njeni Maj 2003 1 I H Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DV0RJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 i! a i« 1 Trud in trpljenji' tvoje bilo je življenje. Zdaj pa k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZAHVALA V 91. letu strosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, stric in tast JANEZ MOČNIK st. p.d. Gorjupov ata iz Sidola v Tuhinjski dolini Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za vsestransko nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Marti Jerman, sestri Mihaeli Urankar, patronažni sestri Marinki Resnik in župniku Jožetu Razingcrju za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede. Še enkrat hvala vsem za stiske rok, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Hvala tudi vsem pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Sidol, Buč, Kostanj, Podh ruška, Mekinje, triaj 2003 DOM V KAMNIŠKI BISTRICI V sredo, 25. junija, ob 17. uri vas vabimo na snemanje KONCERTNE ODDAJE ANSAMBLOV NADODNOZABAVNE GLA&BE. Nastopilo bo preko 20 narodnozabavnih ansamblov. Vstopnine ni. Vabljeni! Informacije: * 01/83 25 544,031/684 147 V času poletne sezone ODPETO VSE DNI OD 8h DO 22h OBISK PRI KIROPRAKTIKU Kiropraktika je danes svetovno priznana panoga, če jo izvajajo univerzitetno izobraženi kiropraktiki. Z njo je moč odpraviti bolečine v hrbtu, vratu in okončinah. Prav tako uspešno zdravi tudi glavobole, vrtoglavice, skoliozo in blaži posledice stresa in druge težave, ki izvirajo iz nepravilnega delovanja mišično živčnega sistema. Zato ne odlašajte in še danes pokličite in se dogovorite za obisk in pregled. Dr. Donald J. Hopkins je diplomiral na Logan College Of Chiropractic, St Louis, ZDA. Je član svetovnega združenja kiropraktikov od leta 1992. Je edini zdravnik specialist, ki opravlja prakso kiropraktike na območju Gorenjske. Pokličite: 041-906 636 KRANJ, Planina 3 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h Trpljenje skoro se konča, ko v večni pokoj sprejme dušo grob, in po viharjih in čereh morja je smrt pristan, po boju mir, po delu sen sladak. (Spencer) ZAHVALA 2. junija 2003 se je za vedno ustavilo srce FRANCKI HROVAT s Klavčičeve ulice št. 5. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli besede v tolažbo. Žalujoči: nečak Ljubo Maligoj, nečakinja Zvonka Maljdič z družinama ter drugo sorodstvo. Junij 2003 <5 Vezi med nami nikdar ne bo konca, saj nosimo v sebi tvojo kri s seboj. (S. Šali) ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 75. letu življenja zapustil dragi mož, oči, dedi, brat in stric SLAVKO SUSTAR st. iz Kamnika Ob njegovi smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, našim sodelavcem podjetja Šumi in Menine, njegovim športnim kolegom ter stanovalcem bloka Ljubljanske 3/c za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala medicinskemu osebju bolnišnice Golnik, osebni zdravnici dr. Ambroževi, govornikoma Društva upokojencev Kamnik in Kegljaškega kluba za besede slovesa, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Jožica, sin Slavko z ženo Jožico, hčerka Sonja z možem Matjažem, vnuki Matic, Gašper, Boštjan, Slavko in vnukinja Nina ter drugo sorodstvo Junij 2003 S ZAHVALA V 97. letu življenja je tiho odšla od nas naša draga FRANČIŠKA PIRŠ po domače Petelinškova mama iz Starih Sel Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ahlinu, patronažni sestri Marinki za obiske na domu, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi in govornici za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Maj 2003 Ni smrt tisto, kar nas loči. hi življenje ni, kar druži nas. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mnogo prezgodaj nas jc zapustil naš dragi RAJKO JAMSEK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Slovenskih železnic, Svilanita in Linije Art za podarjeno cvetje, sveče, izražena tistna in pisna sožalja. Posebna zahvala medicinskemu osebju C oddelka Onkološkega inštituta. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Maj-2003 i ■D ženska plažna majica Vi brez rokavov, 100% bombaž 1.990J ženska plažna majica Vi kratek rokav, 100% bombaž PlažiSufiajice Vi MODNA HIŠA, Medvedova 1a, Kamnik, tel. 8309 636 NOVA MODA, Ljubljanska c. 1a, Kamnik, tel. 8312 570 Paradižnik Sirova stručka Vele 0,08 kg 369,- cena za kg Sladoled Carična 11,2 okusa Sirova stručka Vele 3/1, 0,24 kg avtošoHa ŠMARCA organizira BREZPLAČNI tečaj CPP za kandidate za voznika A & B kategorije s pričetkom v ponedeljek, 16. in 30. junija, ob 18. uri v učilnici v Novem trgu 26a (nasproti srednješolskega centra Rudolf Maister) D 1 G 1 i FOTO Gi JOHAR m) fc„,-. „,.,.., .........[............,:..iJ,,„■■'„,:. [ .....~j> Ljubljanska 3 D, Kamnik, tr 01/839-71-53 Delovni cas: pon.-pet 7"-19"", sobota 7'"'-12"" se pripravljati: na »opusi? za vas smo poskrbeli z bogato izbiro klasičnih IN digitalnih fotoaparatov, s katerimi boste ujeli vasi najlepše TRENUTKE izdelava fotografij z laslrskim osvetljevanjem na original kodak papir mmmmmmmmmmmmmaammm vasi stare fotografije izdelamo brez NEGATIVA j"« okvirimo in popravimo IZDELAVA FOTOGRAFIJ z vseh DIGITALNIH MEDIJEV, shranjevanje vaših posnetkov na cd-rom izdelava fotografij iz diapozitivov IZDELAVA ćrno-belih fotografij INFORMACIJE: 01/83-11-012 041/517-118 http://www.avtosola-smarca.com Kamniški OBČAN ^ 01/83 91 311 041/662 450 SNOVIK samo Se malo do odprtja novih atraktivnih zunanjih bazenov !!! Občini Kamnik in Komenda omogočata svojim občanom 15% popust pri nakupu prenosljivih vstopnic (do porabe sredstev). A KTIVNE POČITNICE Mercator ©®mG®[? LEammBLb POSEBNA NOVICA! Otroke starosti od 7 do 14 let vabimo, da se od 30.6. dalje pridružijo našemu julijskemu programu aktivnih počitnic. Program bo potekal vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 9.00 do 15.00, Cena za tedenski paket, ki vključuje tudi matico, je 12.000 oz.%l 5.000 SIT. Vodili ga bodo izkušeni učitelji in animatorji, zato ne bo manjkalo; Se vedno poteka junijska akcija: ROČNA MASAŽA - 20 MIN vsak dan od 9.00 do 12.00 NAMESTO 2.900 SAMO 2.000 SIT! * spoznavanja različnih vodnih Športov * ustvarjalnih delavnic ' * zabavnih in poučnih iger V vodi in na kopnem Za dodatne informacije j in prijave pokličite 830 86 31. Terme Snovik Kamnik d.o.o., Molkova pot S, 1240 Kamnik; telefon 830 86 31 .a O V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo: Sir Edamec, 45% m.m., cena za kg, KG z Škofja Loka 91 5«- Sladoled Polar, 2 okusa, 650 ml. Mercator 249a' Čokolada Milka z drobljenimi lešniki, 100 g, Suchard 139.- Multivitaminski Sok Deit, 1.5 litra, Kolinska, Rogaški vrelci 129»" 89.900.- MERCATOR TEHNIKA Štedilnik Gorenje EC 7704W Akcijska ponudba izdelkov velja do prodaje zalog. Vse cene so v SIT. MERCATOR g,E/\vnQv/E Pri nakupu dveh izdelkov NAOMI CAMPBELL MYSTERY prejmete darilo. Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!