GEOLOGIJA 45/1, 7–23, Ljubljana 2002 Grödenska formacija v okolici Škofje Loke Val Gardena Formation in surroundings of Škofja Loka (Slovenia) Ivan MLAKAR Lapajnetova 13, 5280 Idrija, Slovenija Klju~ne besede: Grödenska formacija, perm, karbon, struktura, uran, baker, Škofja Loka, W Slovenija Key words: Val Gardena Formation, Permian, Carboniferous, structure, uranium, copper, Škofja Loka, W Slovenia Kratka vsebina Poleg podatkov o razvoju Grödenske formacije ter novih pogledov na tektonsko zgradbo paleozojskih obmo~ij na obrobju Škofje Loke smo zbrali in izvrednotili vse razpolo`ljive podatke o uranovem in bakrovem orudenju na tem prostoru. Kamnine Grödenske formacije najdemo v ve~ narivnih enotah, vendar v enakem razvoju kot na @irovskem vrhu. Po pomembnosti izstopa podatek, da je orudenje v Brebovni{kem (U, Cu) in Hobov{kem ~lenu (Cu) te formacije vezano na pregibno cono znotraj srednje-permskega sedimentacijskega bazena. Abstract In addition to data on structure of Val Gardena Formation and new views about tectonic structure of Paleozoic areas in surroundings of Škofja Loka all available data on uranium and copper mineralization in the area were summarized. Rocks of Val Gardena Formation occur in several overthrust units, but in the same development as at @irovski vrh. The most important is the view that mineralization in Brebovnica (U, Cu) and Hobov{e members (Cu) is associated with a mobile zone within the Middle Permian sedimentation basin. Uvod V okolici Škofje Loke je ve~ velikih iz-dankov kamnin Grödenske formacije. To so lokalitete Sv. Toma` – Na vratih, Breznica – Hoje in seveda Sv. Andrej, `e jugovzhodno od mesta. Prva lokaliteta se na zahodu naslanja na uranonosno strukturo Valentin, zadnja pa na obmo~je Sv. Mohorja (sl. 1). Obmo~je Sv. Toma` – Na vratih Na obmo~ju Sv. Toma` so poznali grö-denske kamnine `e v za~etku prej{njega sto- letja (Kossmat, 1910), Na vratih (sl. 2) so jih na{li {ele sredi {estdesetih let. Zaradi majhnih razse`nosti so kasneje na Osnovno geolo{ko karto list Kranj (Grad & Fer -jan~i~, 1974) vrisali le izdanek na prvi lo-kaliteti. Radioaktivne anomalije pri Sv. Toma`u so odkrili leta 1961 (Omaljev, 1971). Dve leti kasneje so pri istoimenski vasi izvrtali 3 vrtine v skupni dol`ini 550 metrov. Kova -~evi} in Dimkovski (1972) sta izdelala natan~no radiometri~no karto, Iskra pa je nato podrobneje geolo{ko pregledal bli`njo okolico Sv. Toma`a (karta merila 1:2000) in izvrednotil podatke vrtin (v poro~ilu: Dim - 02-07-23.p65 18. 09. 02, 15:36 7 Black 8 Ivan Mlakar Sl. 1 Lega preiskanih obmo~ij, stratigrafski stolpi~i in legenda k slikam 1 do 4 Fig. 1 Rechearched areas, stratigraphic columns and legend to figures 1 to 4 kovski & Kova~evi}, 1976). Premru-jeva obdelava neotektonskih deformacij na ozemlju zahodne Slovenije iz leta 1976 zajame tudi obravnavani prostor. Na Metalo-genetski karti Slovenije (Drovenik M. et al., 1980) je ta lokalnost med U in Th rudi{~i ozna~ena s {t. 4 oziroma Sel{ka dolina I. Ozemlje smo preu~evali v okviru ve~ raziskovanih nalog (Mlaka r, 1988, 1989, 1990) ter namenili najve~ pozornosti tektonski zgradbi. V grafi~no dokumentacijo smo vklju-~ili vse tri vrtine (sl. 2). Temnosivi skrilavi glinavci z nekaj me-ljevca z Rantov{ so najstarej{e kamnine in 02-07-23.p65 18. 09. 02, 15:36 8 Black Grödenska formacija v okolici Škofje Loke 9 Legenda k sl. 1 do 4 Explanation of figs. 1 to 4 1 re~ne in poto~ne naplavine (kvartar); 2 pobo~ni gru{~ (kvartar); 3 temno siv skrilav glinavec, lapor in le~e temno sivega apnenca (jura in kreda); 4 siv apnenec (zgornji trias); 5 siv dolomit (zgornji trias); 6 siv dolomit (srednji trias); 7 temno siv apnenec (spodnji trias): 8 siv dolomit (spodnji trias); 9 rde~ skrilav glinavec (spodnji trias); 10 le~a oolitnega apnenca (spodnji trias); 11 rumeno rjav meljevec in drobnozrnat pe{~enjak (spodnji trias); 12 siv dolomit (spodnji trias); 13 siv satast dolomit (spodnji trias); 14 ~rn apnenec (zgornji perm); 15 siv satast dolomit (zgornji perm); 16 siv plastnat dolomit (zgornji perm); 17 do 26 Grödenska formacija (srednji perm); 17 rde~ glinavec (Do – Dobra~evski ~len); 18 siv kremenov pe{~enjak (Šk – Škofje{ki ~len); 19 rde~ konglomerat (Ko – Koprivni{ki ~len); 20 rde~ pe{~enjak (Za – Zal{ki ~len); 21 rde~ muljevec (Ho – Hobov{ki ~len); 22 le~e sivega pe{~enjaka med rde~im muljevcem (Ho – Hobov{ki ~len); 23 rde~ pe{~enjak z zelenkastim odtenkom (Br – Brebovni{ki ~len); 24 sivo zelen liti~ni pe{~enjak (Br – Brebovni{ki ~len); 25a sivozelen prodnat pe{~enjak, b rde~ prodnat pe{~enjak (Br – Brebovni{ki ~len); 26 bazalni konglomerat (Br – Brebovni{ki ~len); 27 temno siv skrilav glinavec (Cc); 28 siv kremenov pe{~enjak (Cb); 29 siv kremenov konglomerat (Cb); 30 debelozrnat konglomerat z apnen~evimi prodniki (Cb3); 31 temno siv skrilav glinavec (Ca); 32 ugotovljena in domnevna geolo{ka meja; 33 ugotovljena in domnevna erozijsko-diskordantna meja (na karti); 34 ugotovljena in domnevna erozijsko-diskordantna meja (na profilih in stolpcih); 35 smer in vpad plasti (0°, 0-30°, 30-60°, 60-89°, 90°); 36 inverzne plasti, skrilavost; 37 gradacijska plastovitost; 38 mo~an mladoterciarni prelom z relativno pogreznjenim krilom; 39 narivna ploskev vi{jega in ni`jega reda; 40 os antiklinale, os sinklinale; 41 Saalska tektonska faza; 42 Asturska tektonska faza; 43 mikrofavna, petrografsko preiskani vzorec; 44 vrtina na karti in prerezu; 45 opu{~eno rudarsko delo, razkop; 46a pojav uranove rude na prvotnem in drugotnem mestu (b); 47a anomalne vrednosti radona na izdanku, b v humusnem pokrovu; 48 pojav bakrove rude na drugotnem mestu; 49a nahajali{~e bakrove rude v Hobov{kem ~lenu, b v Brebovni{kem ~lenu Grödenske formacije; 50 cerkev, kapelica; 51 kmetija, po~itni{ka hi{ica; 52 kota, most; 53 po`iralnik; 54 plaz; 55 peskokop; izvir, zajeti izvir 1 Quaternary stream sediments; 2 Slope scree (Quaternary), 3 Dark grey shale, marl and lences of dark grey limestone (Jurassic, Cretaceous); 4 Grey limestone (Upper Triassic); 5 Grey dolomite (Upper Triassic); 6 Grey dolomite (Middle Triassic); 7 Dark grey limestone (Lower Triassic); 8 Grey dolomite (Lower Triassic); 9 Red shale (Lower Triassic); 10 Oolitic limestone lence (Lower Triassic); 11 Yellow brown siltstone and fine grained sandstone (Lower Triassic); 12 Grey dolomite (Lower Triassic); 13 Grey cellular dolomite-Rauhwacke (Lower Triassic); 14 Black limestone (Upper Permian); 15 Grey cellular dolomite (Upper Permian); 16 Grey bedded dolomite (Upper Permian); 17 to 26 Val Gardena Formation (Middle Permian); 17 Red shale (Do – Dobra~eva Member); 18 Grey quartz sandstone (Šk – Škofje Member); 19 Red conglomerate (Ko – Koprivnik Member); 20 Red sandstone (Za – Zala Member); 21 Red mudstone (Ho – Hobov{e Member); 22 Grey quartz lence interbedded in red mudstone (Ho – Hobov{e Member); 23 Red sandstone with green shade (Br – Brebovnica Member); 24 Grey green lithic sandstone (Br – Brebovnica Member); 25a Grey green conglomeratic sandstone, b red conglomeratic sandstone (Br – Brebovnica Member); 26 Basale conglomerate (Br – Brebovnica Member); 27 Dark grey shale (Cc); 28 Grey quartz sandstone (Cb); 29 Grey quartz conglomerate (Cb); 30 Coarse grained conglomerate with limestone pebbles (Cb3); 31 Dark grey shale (Ca); 32 Proved and supposed geologic boundary; 33 Proved and supposed erosionaly-discordant boundary (on map); 34 Proved and supposed erosionaly-discordant boundary (on sections and in columns); 35 Strike and dip fo strata (0°, 0-30°, 30-60°, 60-89°, 90°); 36 Overturned strata, schistosity; 37 Graded bedding; 38 Main late Tertiary fault with downthrown block; 39 Overt-hrusting plane of 1st and 2nd order; 40 Axis of anticline, axis of syncline; 41 Saalian tectonic phase; 42 Asturian tectonic phase; 43 Microfauna, petrographic sample; 44 Drill-hole in map and section; 45 Mining working abandoned; 46a Uranium ore appearance on primary and secundary place (b); 47a Radon anomalous values in outcrops, b in soil; 48 Copper ore appearance on secondary place; 49a Copper ore appearance in Hobov{e Member, b in Brebovnica Member; 50 Church, chapel; 51 Farm, Weekend house; 52 Elevation, bridge; 53 Sink hole; 54 Landslide; 55 Sand pit; 56 Spring, captured spring jih uvr{~amo v karbonsko superpozicijsko enoto Ca. V krovnini je siv kremenov pe-{~enjak, v~asih pa kremenov konglomerat (Korl), ki `e pripadata superpozicijski po-denoti Cb. Vi{je v stolpi~u se menjavajo ve~ 10 metrov debele plasti glinavca, pe{~enjaka in konglomerata, ki v zgornjem delu prevladuje. Lepi izdanki glinavca so pri Lo-patovcu, dobro sortiranega konglomerata s 5 do 8 mm velikimi zrni kremena in lidita pa vzdol` gozdnih poti med Kovkarjem in Zalubnikarjem. Superpozicijska podenota Cb3 pri~enja z debelozrnatim konglomeratom. Izdanke najdemo v grapi, najlep{e pa SE od tam v strmem pobo~ju vzpetine Pusta njiva. Poleg prodnikov pe{~enjaka in splak glinavca opazimo tudi oblice magmatskih kamnin in temno sivega apnenca s premerom do 10 cm. Okrog 6 cm velik prodnik zelenkaste kamnine z lokalnosti Pusta njiva je petrografsko preiskala Hinterlechner-Ravnikova (v poro-~ilu: M l a k a r , 1988). Prodnik je iz silifici-ranega kremenovega keratofirja z drobno 02-07-23.p65 18. 09. 02, 15:36 9 Black 10 Ivan Mlakar Sl. 2 Geolo{ka karta obmo~ja Sv. Toma` – Na vratih in geolo{ka prereza Fig. 2 Geological map of the St. Toma` – Na vratih area and geological sections 02-07-23.p65 18. 09. 02, 15:36 10 Black Grödenska formacija v okolici Škofje Loke razpr{enim piritom ter nekoliko druga~e spremenjenimi glinenci kot v triasnih predor-ninah. Posebno pozornost smo namenili starosti apnenca, ki nastopa v prodnikih konglomerata. Kolar-Jurkov{kova (1988) je v dveh izmed treh vzorcev na{la dolo~ljive ko-nodonte. V enem od vzorcev pod vzpetino Pusta njiva sta bila dva fragmenta plo{~astih konodontov in sicer: ? Gnathodus girtyi (Hig-gins) ter Gnathodus sp., v drugem pa le nedo-lo~ljivi odlomki. S plo{~astimi in vejnatimi konodonti bo-gatej{i je bil vzorec iz grape NW od tam. Kolar-Jurkov{kova je na{la: Gnathodus bili-neatus (Roundy), Gnathodus sp. aff. semi-glaber (Bischof), Gnathodus sp., Hindeodella sp. in Idiognathodus sp. ter sklepala na zgornji viseij-namurij oziroma zgornji del spodnjega karbona. Menimo, da zna{a debelina karbonske su-perpozicijske enote Cb okrog 300 metrov, od teh odpade na podenoti Cb3 in Cb4 (iz pe-{~enjaka) vsaj 100 metrov. Skrilavi glinavci pri Orlu in Kovkarju morda `e pripadajo superpozicijski enoti Cc. Kamnine spodnjega dela Grödenske formacije (Br – Brebovni{ki ~len) se javljajo kot {tiri osamljene krpe in sicer Na vratih, na obmo~ju hriba Sv. Toma`, pri Kovkarju SE od tam ter na vzpetini Pusta njiva. Kot ka`e slika 2 prevladuje sivozelen liti~ni pe{~enjak z nekaj 10 metrov debelim vlo`kom prav takega prodnatega pe{~enjaka. Rde~ prodnat pe{~enjak z do 3 cm velikimi oblicami ro`-natega kremena, jaspisa ter porfirja najdemo pred vasjo Toma`, nad Mihevcem ter ob poti 150 m NW od kmetije Muja. Vzdol` tega kolovoza – tik pod travniki, so lepo razgaljeni tudi debelozrnati sivo zeleni klastiti, pe{~enjake pa je razkrila nova cesta k do-ma~iji Bla`. Na sivo zelenem liti~nem pe{~enjaku le`i nekaj metrov rde~ega pe{~enjaka z zelenkastim odtenkom (Toma`), obi~ajno pa kar rde~ muljevec Hobov{kega ~lena (Ho – Martin, Na vratih). Rde~ pe{~enjak Zal{kega ~lena (Za) se je ohranil na grebenu nad re~no teraso Sel{ke Sore na NE delu karte. Mlaj{e kamnine permske starosti tod niso ohranjene. Poudarjamo, da jedra vrtin zaradi intenzivne tektonike ne nudijo podatkov o super-poziciji srednjepermskih plasti. Omenimo naj le rde~ prodnat pe{~enjak Brebovni{kega ~lena iz vrtine {t. 3. 02-07-23.p65 11 Black 11 Po podatkih Osnovne geolo{ke karte list Kranj (Grad & Ferjan~i~ , 1974) so ju`-no od naselja Praprotno spodnjetriasne skit-ske in srednjetriasne plasti. Podatke lahko dopolnimo s podrobnostmi (sl. 2). Na rumeno sivem zrnatem spodnjeskit-skem dolomitu z vlo`ki sljudnatega meljevca in oolitnega apnenca le`i temno siv zgor-njeskitski laporni apnenec in apnenec; stik je narivnega zna~aja. Krovnina je siv mi-kritni do mikrosparitni dolomit, ki postaja navzgor vse svetlej{i in luknji~av; pripisujemo mu anizi~no starost. Dopu{~amo mo`-nost, da je dolomit ju`no od tam morda `e zgornjetriasne starosti, vendar razmer nismo podrobneje preu~evali. Kvartarne starosti so re~ne naplavine vzdol` Sel{ke Sore ter poto~ne naplavine ob Lu{i in Pustotnici. Na {tevilnih mestih se je nakopi~il pobo~ni gru{~, severno od Zalub-nikarja pa je podor. Po Kossmatovih podatkih iz leta 1910 so grödenske plasti z obmo~ja Sv. Toma` del sklenjenega in zelo {irokega pasu, ki se`e od vasi ^epulje vse do Poljanske Sore. Na Osnovni geolo{ki karti list Kranj (Grad & Ferjan~i~, 1974, 1976) je pas o`ji in prekinjen, grödenske kamnine pa le`e erozijsko-diskordantno na permokarbonskih, kar velja tudi za osamljeno krpo pri Sv. Toma`u. Pa-leozojske sklade preseka mo~an dinarski prelom, na vzhodu pa jih odre`e narivna ploskev z vpadom pod lubni{ki masiv. Iskra je ugotovil, da se pri Sv. Toma`u srednjepermske plasti ve~krat ponove; med grödenskimi skladi je ozek pas karbonskih klastitov. Stik med kamninami naj bi bil ponekod erozijsko-diskordantnega, drugod pa narivnega zna~aja (v poro~ilu: Dimkov -ski & Kova~evi}, 1976). Premru (1980, sl. 9) je narivni del paleozojskih skladov obravnaval kot Kozja{ki nariv. Zaporedje, kakor tudi normalna grada-cijska plastovitost, ugotovljena na nekaj mestih, ka`eta, da so karbonske plasti v normalni legi in vpadajo prete`no proti SE, pri Rantov{ah pa so antiklinalno upognjene. Z razli~nimi karbonskimi klastiti se stikajo, ve~krat celo pod topim kotom razli~ne srednjepermske kamnine. Menimo, da je stik povsod narivnega zna~aja; opraviti imamo z bazalnim po{evnim rezom. Narinjeni del paleozojskih skladov sestoji iz treh enot in sicer spodnje in zgornje plo{~e iz srednjepermskih plasti in vmesne luske iz 18. 09. 02, 15:36 12 karbonskih kamnin. Ve~ji del srednjeperm-skih skladov pripada k spodnji, le vzpetino Sv. Toma` {tejemo k zgornji narivni enoti. Zgradba spominja na ono pri Sv. Valentinu (Mlakar , 2001b), vendar pu{~amo problematiko povezave odprto. Jedra vrtin je leta 1963 opisal Omaljev, toda kamnin starostno ni opredeljeval. Vse ka`e, da je karbonske plasti v podlagi dosegla le vrtina {t. 1 (sl. 2, prerez A), druge so obti~ale v rde~ih klastitih. Vrtina {t. 2 je edina, ki bi lahko dokazala vmesno lusko iz karbonskih skladov. Vendar se neugodni legi vrtine v prostoru (bli`ina preloma) pridru`i {e nezanesljiv opis. Na geolo{ki karti izstopa luska iz karbonskih klastitov, ki je kot podkev odprta proti jugu. Plasti Brebovni{kega in Hobov{kega ~lena v talnini in krovnini so rahlo nagubane, pri doma~iji Muja vertikalne, ponekod pa morda celo inverzne. Tako lego nakazuje prerez A z obmo~ja Na vratih (sl. 2). S prisotnostjo narivnih ploskev ni`jega reda smo obrazlo`ili tudi nenavadne razmere v vrtinah. Med deformacijami tangencialnega tipa naj omenimo {e narivno ploskev na stiku rde~ega pe{~enjaka Zal{kega ~lena (Za) ter spodnjeskitskega dolomita ter ono znotraj skitskih skladov ju`no od naselja Praprotno. Rahlo nagubano in z narivi deformirano zgradbo so razsekali prelomi vseh {tirih sistemov. V alpski smeri poteka `e znani Lu{ki prelom. Pre~noalpski Dolin~kov prelom smo poimenovali po doma~iji Dolin~ek z ozemlja ju`no od tam, kar velja tudi za Zalubnikarjev prelom na vzhodnem obrobju karte. V grapi pod Kovkarjem je lepo razgaljena prelomna ploskev z elementi 105/60° in uvaljanim rde-~im pe{~enjakom (Za), spodnjeskitskim dolomitom in oolitnim apnencem. Narivna ploskev v podlagi lubni{kega karbonatnega masiva se prisloni na Zalubnikarjev prelom nekje v globini. Za mo~an pre~nodinarski Praprotni{ki prelom smo uporabili Premrujevo oznako iz leta 1976 (vas Praprotno), o Mla{kem prelomu pa smo `e poro~ali (Mlakar , 2001b). Subparalelno z znanima Andrejevim in Lubni{kim prelomom potekata Toma`ev in Orlov prelom. Prvega smo poimenovali po vzpetini Sv. Toma`, drugega pa po kmetiji Orel. Vsi prelomi so subvertikalni, kamnine Grö-denske formacije pa so se ohranile v mo~no pogreznjenih blokih (sl. 2). 02-07-23.p65 12 Black Ivan Mlakar Med mineralnimi surovinami se pomudi-mo najprej pri `ivem srebru. Lipold (1853, 864) je poro~al o prine{enem kosu rude takole: “Na kremenu so oprhi cinabarita in samorodno `ivo srebro. Vzorec je menda iz kremenove `ile v apnencu iz Labnika – Sv. Toma`, uro hoda proti severozahodu iz Škofje Loke”. Raziskovalec je {e dodal, da so za raziskavo te lokalitete ustanovili posebno dru`bo. Podatek citira tudi Kossmat (1910, 70) in poudarja, da so tam karbonski glinavci in permski pe{~enjaki. Menimo, da je kos cinabaritne rude iz obmo~ja Sv. Toma`a. Hrib Lubnik omenjajo le zaradi bolj{e prostorske orientacije. Podatek o apnencu kot prikamnini se nam zdi nezanesljiv, saj je kos najbr` na{el doma~in. @ivosrebrova ruda je skoraj gotovo iz pa-leozojskih klastitov, vendar o njej kasneje ne poro~a nih~e ve~. O radioaktivnih mineralnih surovinah izvemo najve~ iz letnega poro~ila o raziskavah (Kova~evi} & Dimkovski, 1972, 9, 27, 28); nekaj starej{ih podatkov so povzeli Omaljev (1971, 176) ter Florjan~i~ s sodelavci (2000, 68). Z regionalno prospekcijo leta 1961 odkrite radioaktivne anomalije so preverjali z razkopi, raziskovalne vrtine iz leta 1963, ki smo jih `e opisali, pa so bile jalove. Leta 1972 so s poldetajlno prospekcijo pri vrtini {t. 3 na{li precej limonitizirano kamnino s kar 7796 gr/t urana, ki je v ravnovesju z radijem (nosilec radioaktivnosti je uranova smola). Gre za ~isto uranovo rudo in vse do leta 1972 najbogatej{i izdanek odkrit s prospekcijo v {ir{i okolici @irovskega vrha. Druga radioaktivna anomalija pri vrtini {t. 1 je pokazala med 200 in najve~ 5000 C/s. Zanimiv je {e podatek o navaljenih blokih pe{~enjaka z visoko radioaktivnostjo (500µR/h). V enem izmed kosov je kemi~na analiza pokazala 2,5 % urana, 1,5 % Cu, 0,9 % Zn, 0,08 % Pb ter 38 g/t Hg (Ko-va~evi} & Dimkovski, 1972; Kova-~evi}, 1976). Gre za najdi{~e 580 metrov SE od Kovkarja v grapi, ki se odpira proti Soteskarju ob Sel{ki Sori in sicer v vi{ini 390 metrov (sl. 2). Ta ruda lahko izvira le iz obmo~ja Kovkarja, kjer pa o uranonosnosti klastitov {e ni podatkov. Vsi pojavi uranove rude so v kamninah Brebovni{kega ~lena (Br) Grödenske formacije. 18. 09. 02, 15:36 Grödenska formacija v okolici Škofje Loke 13 Sl. 3 Geolo{ka karta obmo~ja Breznica – Hoje in geolo{ki prerezi Fig. 3 Geological map Breznica – Hoje area and geological sections 02-07-23.p65 18. 09. 02, 15:36 13 Black 14 Obmo~je Breznica – Hoje Med Poljansko Soro in Zalubnikarjem je velik izdanek kamnin Grödenske formacije. Na Kossmatovi geolo{ki karti iz leta 1910 je to enoten pas, na mlaj{i (Grad & Fer-jan~i~ , 1974) pa so zahodno od tam {e tri erozijske krpe enakih kamnin (Hoje). Obe obmo~ji zajame 3. slika. Leta 1961 so Grad in sodelavci preiskali ve~ vzorcev kamnin. Po odkritju radioaktivnih anomalij pri Breznici (Omaljev, 1971; Kova~evi} & Dimkovski, 1972) so okolico izdanka pregledali podrobneje in izvrtali dve vrtini v skupni dol`ini 23 metrov (Kova~evi} & Dimkovski, 1973). Iskra in Ciglar (1975) sta izdelala {e geolo{ko karto Tav~arjevega vrha in Gabr{ke gore do Breznice, s ~emer so raziskave zaklju~ili. Brezni{ko obmo~je smo pregledali leta 1987, ozemlje zahodno od tam pa leto kasneje (Mlakar, 1988). Temno sivi skrilavi glinavci karbonske su-perpozicijske enote Ca (sl. 1 in 3) se`ejo z obmo~ja Rantov{ do Njiv~arja. Proti jugovzhodu slede vse mlaj{e karbonske kamnine. Prevladujejo klastiti superpozicijske pod-enote Cb2 iz pe{~enjaka, dobro sortiranega kremenovega konglomerata ter ve~ 10 metrov debelih vlo`kov skrilavega glinavca (sl. 3). Pe{~enjak iz grape SW od Tav~arja – kot najstarej{i litolo{ki ~len tega zaporedja, je preiskala Silvestrova. Srednjezrnati pe{~e-njak vsebuje okrog 57 % kremena, drobcev kamnin je 6 %, glinencev 4 %, sericita 15 %, sljude 3 %, karbonata 14 % in neprosojne organske snovi 1 %. Med {tevilnimi drugimi podatki naj opozorimo na prisotnost kislih – ve~krat sve`ih lamelarnih plagioklazov in dolomita, ki nadome{~a robove kremenovih in glinen~evih zrn. Iz iste grape, z lepimi izdanki, je {e petrografsko preiskani vzorec konglomerata (496) iz kremena, ro`enca – z ostanki radiolarij in drobcev globo~nin (Ci -g l a r et al. 1975). Posebno pozornost zaslu`i debelozrnati konglomerat s katerim pri~enja karbonska superpozicijska podenota Cb3. Poleg splak glinavca, najdemo tudi prodnike kremena, pe{~enjaka in temno sivega mikrosparitnega apnenca. Izdanek z apnen~evimi prodniki v grapi 320 metrov ju`no od Poto~nika sta na{la Iskra in Ciglar leta 1975. Vzorec z oznako U-979 je petrografsko preiskala Silvestrova, 02-07-23.p65 14 Black Ivan Mlakar paleontolo{ko pa Kochansky-Devidé. V {tirih zbruskih je na{la: Eostaffella cf. mutabi-lis Rauser, Millerella (Seminovella) sp. ind.,? Aljutovella sp., Gyroporella sp., Dvinella sp., Uraloporella, Tuberitina sp., Ommodiscus sp., Glomospira,? Schubertella sp.,? Hicoro-codium sp. ter zob~ek konodonta (Ciglar et al. 1975). Kolar-Jurkov{kova (1988) je iz istega izdanka preiskala vzorec apnenca in do-lo~ila naslednje konodonte: Gnathodus aff. semiglaber (Bischoff), ? Gnathodus girtyi (Higgins), Gnathodus sp. ter Idiognathodus sp. Drugi vzorec apnenca z izdanka ob sti-~i{~u dveh grap –160 metrov ju`no od Poto~-nika je bil jalov. Po favni je Kochansky-Devidé sklepala na spodnji moskovij in dodala, da tako starih plasti v fusulinidnem razvoju doslej v Sloveniji ne poznamo, preiskani klastiti pa so najbr` spodnjepermske starosti. Kolar-Jur-kov{kova je konodontni zdru`bi pripisala starost zgornji viseij-namurij. Konglomerati postajajo navzgor vse bolj drobnozrnati, prekriva jih pe{~enjak (Cb4) in kon~no siv skrilav glinavec, ki ga uvr-{~amo v karbonsko superpozicijsko enoto Cc. Sem spadajo peliti vzhodno od Poto~nika ter oni v Sopotni{ki grapi pri Špegli~u in Švavnarju ob Sori. Na prostoru, ki ga zajame tretja slika najdemo skoraj popoln prerez srednjepermskih klastitov. K Brebovni{kemu ~lenu (Br) Grö-denske formacije pri{tevamo sivo zeleni li-ti~ni pe{~enjak z do 15 metrov debelim vlo`-kom prodnatega pe{~enjaka. Pri Dolin~ku in nad Tav~arjem je v taki legi tudi rde~i prodnati pe{~enjak z velikimi porfirskimi oblicami, ki se bo~no izklinja. S prostora severno od Rohotnika so trije petrografsko natan~no preiskani prodniki magmatskih kamnin (Hinterlechner-Ravnikova, 1965, 202), vendar to~ne lokacije ne poznamo. V starej{em poro~ilu (Grad et al. 1961) govore o oblicah keratofirja. Izdanki kamnin Brebovni{kega ~lena (Br) so sicer pogostni, vendar dolgih – lepo razgaljenih profilov nismo na{li. Opozorimo naj le na lepe izdanke prodnatega pe{~enjaka 280 metrov ENE od Poto~nika, one ob plazovitem obmo~ju pod cesto SW od Rohotnika, ob poti k Špegli~u ter vzdol` in nad novo gozdno cesto na ju`nih pobo~jih vzpetine Hoje. Hobov{ki ~len (Ho) je iz rde~ega muljevca ter tu in tam vklju~uje vlo`ke rde~ega ali 18. 09. 02, 15:36 Grödenska formacija v okolici Škofje Loke 15 sivega drobnozrnatega pe{~enjaka. Na stiku z Brebovni{kim ~lenom je ponekod nekaj metrov debela plast rde~ega sljudnatega pe-{~enjaka z zelenkastim odtenkom (Rohot-nik). Lep izdanek take kamnine je ob cesti 200 metrov NE od vasi Breznica. Ve~ji del Zal{kega ~lena (Za) predstavlja rde~, kompakten in zelo `ilav drobnozrnat, pe{~enjak. Plastovitost je le nakazana, med sedimentnimi teksturami pa je pogostna vzporedna laminacija. Na debelej{e vlo`ke rde~ega skrilavega glinavca smo posebej opozorili (sl. 3). Rde~, dobro sortiran konglomerat Kopriv-ni{kega ~lena (Ko) z 0,5 do 1 cm velikimi prodniki belega in ro`natega kremena, lidita, jaspisa, rde~ega glinavca, meljevca in pe{~enjaka se je ohranil na nekaj mestih (Oj-stri vrh). Na stiku z Zal{kim ~lenom je ponekod rumeno siv kremenov pe{~enjak in prodnat pe{~enjak podoben onemu vi{je v lito-lo{kem stolpi~u. Kamnine Škofje{kega ~lena (Šk), siv kompakten kremenov pe{~enjak in prodnat pe-{~enjak najdemo samo pri Me`narju na vzhodnem robu karte. Od rde~ega konglomerata v talnini ga tod lo~i ozek pas rde~ega glinavca (sl. 3). Zelene in rde~e glinavce v grapi 100 metrov SE od Me`narja, uvr{~amo v spodnji del Dobra~evskega ~lena (Do) Grö-denske formacije. Iz zgornjega dela Brezni{ke (Zaplotni{ke) grape poro~ajo Grad in sodelavci (1961) ter Iskra in Ciglar (1975) o izdankih sivega zgornjepermskega dolomita ter temno sivega do ~rnega apnenca z zna~ilno mikrofavno in prerezi pol`a rodu Belerophon. Izdanke smo vrisali po literaturnih podatkih, saj so jih prekrili pri izdelavi gozdne ceste s kote 663 m (sl. 3). V spodnji del spodnjeskitskih skladov uvr-{~amo siv do rumeno siv, navadno plo{~ast, zrnat dolomit s sljudnimi lezikami. Kamnine najdemo v pasu Na Planini – Me`nar in {e v grapah NW od tam. Mlaj{i je rumeno rjav meljevec do drobnozrnat pe{~enjak, v krov-nini pa rde~ skrilav glinavec. V vseh treh litolo{kih razli~kih so nekaj metrov debele le~e oolitnega apnenca. Severovzhodno od Breznice najdemo popolno zaporedje zgornjega dela spodnjeskit-skih in zgornjeskitskih skladov (sl. 3). Kamnine je Orehkova sedimentno-petrografsko preiskala (v poro~ilu: Mlakar, 1987). V rde-~em drobnozrnatem pe{~enjaku je 55 % kre- 02-07-23.p65 15 Black mena, 18 do 20 % glinencev (lamelarni pla-gioklazi), 1 do 2 % drobcev kamnin in 15 do 18 % kalcita, ki nadome{~a kremenova in glinen~eva zrna. Zrna kremena in plagio-klazov najdemo tudi v ro`natem biooospa-ritnem apnencu. Siv zgornjeskitski dolomit je zrnat in kompakten, v krovnini pa je temno siv rekri-staliziran mikritni apnenec z nedolo~ljivimi fosilnimi ostanki. Skladovnica kamnin se pri odcepu v vas Gabrovo zaklju~i s sivim, nekoliko drobljivim biointramikritnim – re-kristaliziranim anizi~nim dolomitom. Med fosili so zasledili plo{~ice ehinoderm in drobne foraminifere. Strma, leva pobo~ja Brezni{ke grape so iz sivega debeloskladovitega ali neplastnatega mikritnega do mikrosparitnega dolomita, na katerem le`i pri Lubni{ki jami debeloplast-nat, siv mikritni apnenec. Po podatkih Osnovne geolo{ke karte list Kranj (Grad & Ferjan~i~, 1974, 1976) so to kamnine zgor-njetriasne starosti. Najmlaj{e so re~ne (Sorine) in poto~ne (Sopotni{ke) naplavine ter pobo~ni gru{~. Ta zavzema velike povr{ine pri Jamniku, Ambro`u in Tav~arju, vzhodno od tam pa vzdol` Poto~nikove grape. Med doma~ijama Nace in Su{a so podori. Po podatkih Kossmatove geolo{ke karte iz leta 1910, le`e grödenske kamnine tudi na brezni{kem prostoru navidezno konkordantno na karbonskih. Tu in tam so se ohranile spodnjetriasne plasti, krov-nina pa so srednjetriasni dolomiti in apnenci. Zelo preprosto geolo{ko zgradbo ka`e tudi Osnovna geolo{ka karta list Kranj (Grad & Ferjan~i~ , 1974, 1976). Grödenski klastiti le`e erozijsko – diskor-dantno na permokarbonskih in se vzdol` Dra`go{kega preloma stikajo s triasnimi skladi Lubnika. Iskra in Ciglar (1975) sta izdvojila {tiri obmo~ja grödenskih kamnin in jih omejila z dinarsko usmerjenimi prelomi, pri ~e-mer se je vedno pogreznilo severovzhodno krilo. Grödenske plasti le`e prete`no na karbonskem konglomeratu. Raziskovalca sta menila, da je stik erozijsko-diskordantnega zna~aja, le vzdol` Sopotnice sta predpostavila neotektonski prelom. Podrobna raz~lenitev paleozojskih skladov odpira nove poglede na zgradbo ozemlja. Karbonske plasti podlage so v normalni legi in pri Njiv~arju rahlo nagubane. Skladi vpa- 18. 09. 02, 15:36 16 dajo polo`no do srednje strmo proti severovzhodu ali jugovzhodu, zato najdemo v teh smereh vse mlaj{e plasti. Razmere niti na enem mestu ne govore za erozijsko-diskordantni zna~aj tega stika. Razli~ne srednjepermske kamnine pod kotom nalegajo na razli~ne karbonske klastite (superpozicijske enote in podenote), zato obravnavamo stik kot narivno ploskev (bazalni po{evni rez). Najbolj prepri~ljive so razmere vzdol` Sopotni{ke grape, kjer se ob narivni ploskvi druga za drugo kon~ujejo kamnine Grödenske formacije (sl. 3). Vzdol` Poto~nikove grape so v pasu {iro-kem nekaj 100 metrov plasti Brebovni{kega in Hobov{kega ~lena zelo nagubane. Izstopa zlasti sinklinalna zgradba pri Rohotniku (sl. 3, prerez B). Osi gub imajo alpsko ali pre~-nodinarsko smer. Take deformacije opazimo tudi znotraj tektonskih krp iz srednjeperm-skih klastitov pri Tav~arju in Dolin~ku, ona ju`no od Zalubnikarja pa je premajhna za tak{ne zaklju~ke. Dopu{~amo mo`nost, da so kamnine tu in tam celo v inverzni strati-grafski legi, kar smo pokazali na prerezu C (sl. 3). Eni izmed takih prevrnjenih sinklinal bi lahko pripadal rde~ muljevec (Ho) iz grape pri Jamniku. V osrednjem delu najve~jega izdanka srednjepermskih klastitov so v coni Nace, Breznica, Ojstri vrh, Sora razmere preproste. Kamnine so rahlo sinklinalno upognjene; v jedru gube so na vzpetinah kamnine Kopriv-ni{kega ~lena (Ko). Vzdol` Brezni{ke grape se razmere zapletejo. V ozkem – tektonsko omejenem bloku se je ohranilo skoraj celotno zaporedje Grö-denske formacije; proti SE si slede vse mlaj{e kamnine. Spodnje in srednjetriasne plasti so sicer podlaga zgornjetriasnim skladom lub-ni{kega masiva, vendar jih lo~uje narivna ploskev, kar smo shematsko pokazali na prerezu C (sl. 3). Kot ka`ejo razmere pri Pra-protnem (sl. 2), je tudi stik med permskimi in skitskimi skladi narivnega zna~aja, kar velja seveda tudi za odnose s karbonskimi klastiti v podlagi. Znotraj Trnovskega pokrova imamo torej tudi tod opraviti z ve~ narivnimi enotami ni`jega reda, omejenimi s po{evnimi rezi, kot je nakazal Premru (1980, sl. 9). Nagubano in z narivi deformirano zgradbo sekajo prelomi vseh {tirih sistemov. Pre~-noalpska preloma poimenovana po doma~i-jah Dolin~ek in Poto~nik odre`eta Dolin~- 02-07-23.p65 16 Black Ivan Mlakar kovo in Tav~arjevo tektonsko krpo iz sred-njepermskih kamnin. Mimo Rohotnika, Naceta in Zalubnikarja poteka mo~an Za-lubnikarjev prelom z intenzivnim grezanjem vzhodnega krila, kar izstopa zlasti na karti obmo~ja Sv. Toma` (sl. 2). Vsi trije pripadajo istemu snopu pre~noalpskih prelomov, ki ga je Premru (1976) ozna~il kot Praprotni{ki (D) po naselju Praprotno ob Sel{ki Sori. Za alpsko usmerjeni prelom nad @erincem privzemamo oznako Zmin{ki (Premru, 1976) po vasi Zminec. Za obstoj alpskega – Javor{kega in pre~nodinarskega Poljansko – Sor{kega preloma nismo na{li dokazov, o prisotnosti Bodoveljskega preloma vzdol` Sore, ki ga omenja ta raziskovalec, pa ne moremo soditi. Po kmetiji Jamnik smo poimenovali pre~-nodinarski prelom z najmo~nej{imi deformacijami v Brezni{ki grapi. Ob tem prelomu ali ob vzporednih razpokah z elementi 160/80° sta nastali jami kot nekdanja po`i-ralnika in sicer na stiku zgornjetriasnega – glavnega dolomita in dachsteinskega apnenca (sl. 3 in prerez C). Ve~ zanimivih podatkov o Kevdercu in sosednji nekaj manj{i Lub-ni{ki jami sta pred leti zbrala Ku{~er (1945, 1959) in Ramov{ (1958, 1961, 1977). Subvertikalna, dinarsko usmerjena Lub-ni{ki in Andrejev prelom smo omenili `e ve~-krat. Lubni{ki prelom se razcepi, njegov ju`-ni krak smo poimenovali kot Brezni{ki prelom (Breznica) in skupaj omejujeta blok, ki po zgradbi izstopa iz okolja. Tudi razmere pod Dolin~kom smo razlo-`ili s cepitvijo Andrejevega preloma. Poudariti pa moramo, da okoli{~ine v to~ki a (sl. 3) dopu{~ajo razlago s tektonsko krpo iz karbonskega konglomerata na kamninah Bre-bovni{kega ~lena Grödenske formacije. V tem primeru bi bile razmere podobne onim pri Sv. Valentinu ali Sv. Toma`u (sl. 2), kjer se karbonske plasti ve~krat ponove. Nekaj podatkov o odkritju radioaktivnih anomalij smo `e navedli. Gre za najdi{~e ob gozdni cesti na desnem bregu Brezni{ke grape – 200 metrov ju`no od Lubni{ke jame (sl. 3). V 15 metrov dolgem razkopu so vzorci pokazali od 124 do 365 g/t urana, ki je edini nosilec radioaktivnosti, medtem ko sta bili vrtini jalovi in nista prebili pobo~nega gru-{~a. Zanimivi so {e podatki o spektrokemi~-no preiskanih vzorcih iz razkopa odvzetih z grobo brazdo (tabela 1, vzorci 1, 2 in 3). V primerjavi s Klarkovimi vrednostmi v pe- 18. 09. 02, 15:36 Grödenska formacija v okolici Škofje Loke 17 {~enjaku (Rösler & Lange, 1972), gre za visoke koncentracije V, Cu in Pb ter povi{ane vsebnosti Ni, Co, Ba in Rb (Kova~evi} & Dimkovski, 1972). Kot ka`e geolo{ka karta (sl. 3), se javljajo radioaktivne anomalije v preperini klastitov Brebovni{kega ~lena Grödenske formacije na skrajnem severozahodnem koncu mo~no dvignjenega bloka. Predvidevamo, da je v enakih – navaljenih kosih kamnin tudi anomalija, ki jo omenja Omaljev (1971, 176) z obmo~ja SE od Ruparja. Izdanek je treba iskati znotraj Tav~arjeve ali Dolin~kove tektonske krpe. Z radiometri~no prospekcijo samo obmo-~ij iz kamnin Brebovni{kega ~lena, kar je Tabela 1. Spektralne analize uranove (U) in bakrove (Cu) rude v pe{~enjakih Grödenske formacije (v µg/g) Table 1. Spectrochemical analyses of uranium (U) and copper (Cu) ore in Val Gardena formation sandstones (in µg/g) Breznica U Polhovec U Bodovi je Cu Klark Clarke value 1 2 3 4 5 6 7 Ag - - 1 1 10 0,0x Al >1% >1% >1% 25.000 B 30 35 Ba 450 200 300 180 500 >1.000 xO Be <3 0,x Ca 1.000 1.000 1.000 39.100 Co 9 20 30 160 240 9 0,3 Cr 30 12 2 23 23 149 35 Cs - - - 0,x Cu 200 600 600 160 316 2,3% X Fe >1% >1% >1% 9.800 Ga 9 12 Li 160 35 14 15 Mg >1% 6.000 6.000 1.000 1.000 7.000 Mn 100 220 270 130 130 xO Mo <10 0,2 Ni 12 15 15 20 20 13 2 Pb 40 130 170 50 500 283 7 Rb 180 80 80 60 Sc 20 - 14 1 Sr 10 15 10 207 20 Ti 7.000 2.500 3.200 1.400 3.300 1.500 U 220 365 124 150 16.000 0,45 V 160 375 1.600 380 10.000 60 20 Y 20 30 30 1 540 40 Zn 30 40 82 15 Zr 170 210 170 100 240 71 220 1Razkop (Digging) – 51/3m, Brebovni{ki ~len (Brebovnica Member) 2Razkop (Digging) – 51/6,5m, Brebovni{ki ~len (Brebovnica Member) 3Razkop (Digging) – 51/7,5m, Brebovni{ki ~len (Brebovnica Member) 4Vzorec (Sample) O@ 1 – Brebovni{ki ~len (Brebovnica Member) 5Vzorec (Sample) O@ 2 – Brebovni{ki ~len (Brebovnica Member) 6Vzorec (Sample) – Severno od Kri`na, Hobov{ki ~len (Hobov{e Member) 7 Klark v pe{~enjaku – Clarke value in sandstone (Rösler & Lange, 1972) 1-3, analitik (Analyst) M. Arsenijevi} 4-6, analitik (Analyst) V. Hudnik, Kemijski in{titut, Ljubljana - nedolo~ljivo (Not found) - prazno: ni bilo merjeno (blanck: not measured) 02-07-23.p65 18. 09. 02, 15:36 17 Black 18 omogo~ila {ele na{a karta, so odkrili zelo visoke anomalije pod potjo okrog 250 metrov ju`no od Rohotnika (Pe~nik , 1987). Zanimivo je, da prospekcija leta 1972 teh anomalij ni zaznala, ~eprav je potekala v neposredni bli`ini po cestah in vzdol` Sopotni{ke grape (sl. 3, prerez B). Obmo~je Sv. Andrej Srednjepermski klastiti z obmo~ja Brez-nice se`ejo na drugo stran Poljanske Sore, kar ka`ejo vse dosedanje geolo{ke karte. Grad in sodelavci (1961) so petrografsko preiskali ve~ vzorcev kamnin, Marinkovi} (1961a, b) pa je prvi opozoril na radioaktivne anomalije v Bodoljski ali Bodoveljski grapi. O rezultatih regionalne prospekcije SE od Zminca v za~etku 80. let so poro~ali Oma -ljev (1971, 177) ter Kova~evi} in Dim-kovski (1972). Obmo~je so podrobno preiskovali {e v naslednjem letu (K o v a~evi} & Dimkovski , 1973). V okviru diplomske naloge je Kralj (1974) izdelal geolo{ko karto merila 1:5000 s povr-{ino 4 km2 in mikroskopsko pregledal ve~ zbruskov in obrusov. Podatke Osnovne geolo{ke karte list Kranj s tolma~em (Grad & Ferjan~i~, 1974, 1976) in Premrujeve ugotovitve (1976) smo dopolnjevali leta 1986 (sl. 4). Na Meta-logenetski karti Slovenije (Drovenik M. et al. 1980) so lokalnost ozna~ili kot Bodov-lje, kjer nosi izdanek uranove rude zaporedno {tevilko 1, bakrove pa 2. Na obravnavanem obmo~ju so najstarej{e kamnine sivi dobro sortirani kremenovi konglomerati, kremenov pe{~enjak in debeli vlo`ki skrilavega glinavca, ki brez dvoma pripadajo karbonski superpozicijski enoti Cb in sicer zgornjemu delu podenote Cb3 ter po-denoti Cb4. Vsaj 100 metrov debele sklade temno sivega skrilavega glinavca v krovnini uvr-{~amo v karbonsko superpozicijsko enoto Cc. K ra l j (1974) je petrografsko preiskal 5 vzorcev drobnozrnatega pe{~enjaka, meljev-ca in glinavca. Analizirane kamnine pripadajo superpozicijski enoti Cc, pri ~emer obravnavamo vzorce pe{~enjakov z oznako 8P in 37P kot tenke vlo`ke znotraj skrilavih glinavcev. Med {tevilnimi podrobnostmi, ki jih je navedel raziskovalec naj opozorimo na mo~no pleohroi~na zrna turmalina v pe{~e-njaku, nadome{~anje plagioklazov in orto- 02-07-23.p65 18 Black Ivan Mlakar klaza s kalcitom, vezivo iz drobnozrnatega kalcita v meljevcu (vzorec 38P) ter prisotnost sericita, deloma illita in verjetno kaolinita v glinavcu z oznako 8P (sl. 4). Nepretrt stik med karbonskimi in sred-njepermskimi kamninami smo na{li samo ob kolovozu 80 metrov ju`no od cerkve Sv. Andreja. Bazalni konglomerat Brebovni{kega ~lena (Br) Grödenske formacije s centimeter debelimi prodniki belega kremena le`i ero-zijsko-diskordantno na temno sivem skrila-vem glinavcu karbonske superpozicijske enote Cc; konglomerat se bo~no izklinja. Do 150 metrov debelo skladovnico sivo zelenega liti~nega pe{~enjaka razdeli prodnati pe{~enjak na dva dela. Take razmere najdemo npr. pri Bukov{ku. Drugod je v krovnini sivo zelenega prodnatega pe{~enja-ka {e rde~kast pe{~enjak in pisan oziroma rde~ prodnati pe{~enjak; kamnine se bo~no izklinjajo (Kri`na, Porobkar). Za pisani prodnati pe{~enjak so zna~ilni 1 do 3 cm veliki “plavajo~i” prodniki ro`natega in belega kremena, jaspisa, porfirja, rde~ega in zelenega pe{~enjaka ter splake rde~ega meljevca. Mlaj{i horizont sivo zelenega liti~nega pe-{~enjaka lahko sledimo v skoraj neprekinjenem pasu od Sore do doma~ije @upca. Pogostni so vlo`ki rde~ega glinavca in meljev-ca. K Brebovni{kemu ~lenu pri{tevamo {e nekaj metrov rde~ega pe{~enjaka z zelenkastim odtenkom. Plast se bo~no izklinja in smo jo izdvojili tudi na karti (sl. 4). Kralj (1974) je preiskal 10 vzorcev sred-njepermskih klastitov; razen dveh pripadajo Brebovni{kemu ~lenu. ^etudi natan~no preiskani, toda v prostoru razsejani vzorci (sl. 4) ne morejo nadomestiti podatkov iz sklenjenih sedimentolo{kih profilov, ki jih tudi s tega prostora {e nimamo. Opozorimo naj na nekaj posebnosti. Zrna plagioklazov v pe{~enjaku in prodnatem pe{~enjaku Bre-bovni{kega ~lena pripadajo albitu, oligokla-zu in andezinu, nekateri drobci v rde~em konglomeratu (vzorec 31P) pa so iz kremeno-vega porfirja (K ralj, 1974). Rde~e muljevce s posameznimi vlo`ki sivega ali zelenkastega pe{~enjaka uvr{~amo v Hobov{ki ~len (Ho). V njegovem zgornjem delu se severno od Poropkarja `e javljajo vlo`ki rde~ega pe{~enjaka, iz katerega sestoji naslednji Zal{ki ~len (Za) Grödenske formacije. Nekaj metrov debeli vlo`ki rde~ega gli-navca in sivega pe{~enjaka prekinjajo mono- 18. 09. 02, 15:36 Grödenska formacija v okolici Škofje Loke 19 Sl. 4 Geolo{ka karta obmo~ja Sv. Andrej in geolo{ka prereza Fig. 4 Geological map of the St. Andrej area and geological sections 02-07-23.p65 18. 09. 02, 15:36 19 Black 20 tono zaporedje iz kompaktnega, `ilavega, razli~no zrnatega pe{~enjaka. Rde~i konglomerat iz 0,5 do 1 cm velikih prodnikov prete`no ro`natega kremena, jas-pisa in lidita predstavlja Koprivni{ki ~len (Ko). Med konglomeratom so ponekod le~e in plasti rde~ega debelo, srednje in drobno-zrnatega pe{~enjaka. Tako zaporedje sestavlja ve~ sekvenc z normalno gradacijsko pla-stovitostjo in brez pelitnega ~lena v krovnini. Kamnine Škofje{kega (Šk) in Dobra~evskega ~lena (Do) Grödenske formacije se tod niso ohranile. Zgornjepermske starosti je sivi plastnati mikritni dolomit ter temno sivi mikritni re-kristalizirani in dolomitizirani apnenec z levega brega Bodoljske grape severno od Rjav-ca. Vmes je nekaj metrov sivega satastega dolomita. Kamnine je petrografsko preiskala Orehkova, Šribarjeva pa je v dolomitu na{la algo Gymnocodium bellerophontis (Rothpletz) (v poro~ilu: Mlakar , 1986). Severno od doma~ije Rjavec je v krovnini zgornjepermskih kamnin najstarej{i spod-njeskitski litostratigrafski horizont sivi plo-{~asti drobnozrnati dolomit, zahodno od tam pa sivi satasti dolomit. Po podatkih Kralja (1974) najdemo v zbrusku 11P kar 95 % karbonata ter zrna kremena in plagioklazov. Dolomit s tenkimi lezikami sljudnatega me-ljevca je lepo razgaljen v visoki je`i ob Sori. Na dolomitu ali satastem dolomitu le`i povsod rumeno siv meljevec ali drobnozrnat pe{~enjak s tanj{o le~o satastega dolomita. Iz meljevca (vzorec 12P) omenja K ralj (1974) kremenova in glinen~eva zrna ter muskovit in biotit. Karta zajame {e tan{o plast sivega zrnatega dolomita, izven nje (v Le{ah) pa sta v krovnini rde~ kalcitnosljudnati glinavec in meljevec z le~ami oolitnega apnenca. Na severovzhodnem obrobju pregledanega ozemlja se srednjepermski klastiti stikajo s temno sivim do rumeno sivim skrilavim glinavcem brez sljude. Med pelitskimi usedlinami je nekaj le~ temno sivega mikrosparit-nega apnenca (sl. 4). Po podatkih Osnovne geolo{ke karte, list Kranj (Grad & Ferj a n -~i ~ , 1974, 1976) so te plasti del debele skladovnice kamnin, ki je nastajala v ~asovnem intervalu od liasa do cenomana vklju~no. Re~ne naplavine najdemo vzdol` Sore, po-to~ne pa v Bodoljski in Hrastni{ki grapi. Na {tevilnih mestih se je nakopi~il gru{~. Na ledinskem obmo~ju Kri`na pa so tudi podori. 02-07-23.p65 20 Black Ivan Mlakar Po Kossmatu (1910) si ju`no od Poljanske Sore slede v normalnem zaporedju karbonske, grödenske in triasne plasti brez vmesnih zgornjepermskih kamnin. K ra l j (1974) je stik med karbonskimi in gröden-skimi plastmi genetsko opredelil kot prelom, po novej{ih podatkih pa naj bi tudi tod le`ali srednjepermski klastiti erozijsko-diskordan-tno na permokarbonskih. S severovzhoda odre`e paleozojske sklade mo~na narivna ploskev z vkle{~enimi spodnjetriasnimi kamninami (Grad & Ferjan~i~ , 1974, 1976). Razlaga z erozijsko-diskordantno lego velja po na{ih ugotovitvah le za o`je obmo~je Sv. Andreja, drugod se s karbonskimi skladi stikajo razli~ni – predvsem mlaj{i horizonti Brebovni{kega ~lena Grödenske formacije. Stik je narivnega zna~aja (bazalni po{evni rez) in poteka ju`no od vzpetine Sv. Andrej znotraj karbonskih kamnin (sl. 4). Prerez A ka`e polo`no proti NE nagnjene sklade. S pribli`evanjem Bodoljski grapi se kamnine Brebovni{kega in Hobov{kega ~le-na zasukajo preko vertikalne v inverzno lego z vpadom plasti proti jugu. Na obmo~ju prereza B so skladi Hobov{kega ~lena {e vedno subvertikalni, SE od tam pa se polagoma spet izravnajo. Prevoj ka`e na fleksuro z vzdol`no osjo vzhod – zahod. Kamnine Brebovni{kega ~lena se`ejo z nekaj izdanki {e na drugo stran Hrastni{ke grape na obmo~je Sv. Mohorja, kar je ena izmed manj pomembnih novosti v primerjavi s staro geolo{ko dokumentacijo. Zaporedje zgornjepermskih in spodnje-skitskih plasti na severnem obrobju karte je bodisi normalna krovnina srednjepermskih klastitov – ta se je ohranila v pogreznjenem bloku, ali pa gre za novo narivno enoto, spodaj omejeno z narivno ploskvijo. Subvertikalni dinarski prelomi, s po{ev-nimi desnimi zmiki in grezanjem NE kril, so najpomembnej{e neotektonske deformacije na tem prostoru. Premru (1976) je na sedlu pri Bukov{ku vrisal To{ki prelom. Kmet Bukov{ek nas je opozoril na ~rno glino; nanjo so zadeli v vodnjaku pred hi{o v globini 30 metrov. Gre za tretji To{ki prelom, kot smo ga ozna~ili na O`boltskem prostoru. Proti NE si slede {e Andrejev, Lubni{ki in Toma`ev prelom. Okrog 0,5 km severno od cerkve Sv. Andreja se javlja alpski Golobrdski prelom (Prem ru , 1976) in lepo izstopa zlasti na 18. 09. 02, 15:36 Grödenska formacija v okolici Škofje Loke obmo~ju Hrastni{ke grape. Na sti~i{~u s To-ma`evim prelomom je uvaljan spodnjeskit-ski dolomit spremenjen v bre~o. V osrednjem delu karte smo ugotovili {e en prelom tega sistema in ga poimenovali po doma~iji Po-ropkar. O pre~nodinarskem Bodoveljskem prelomu oziroma snopu prelomov vzdol` reke Sore (Premru, 1976; Premru & Dim-kovski , 1981, sl. 2) ne moremo soditi zaradi naplavin. Kossmat (1910, 171) sicer omenja bakrovo rudo iz okolice Škofje Loke, vendar ne vemo ~e gre za lokacijo v Bodoljski grapi. Prvi to~ni podatki so v poro~ilu o raziskavah iz leta 1972. Na izdanku {t. 1041 (sl. 4) so v sivo zelenem drobnozrnatem pe{~e-njaku `e makroskopsko opazili primarne in sekundarne bakrove minerale. Z rudnomi-kroskopsko preiskavo so ugotovili {tevilna zrna tetraedrita in vklju~ke bornita z lamelami halkopirita. Kemi~na analiza je pokazala 1,45 % Cu, 90 µg/g Zn in 300 µg/g Pb, radiometri~na pa 322 g/t urana (Kova~e-vi} & Dimkovski, 1972). Iste bakrove minerale so na{li v navalje-nem bloku (1043), ki je vseboval {e 392 g/t urana z ravnote`jem premaknjenim v korist radija. Na lokalnosti z oznako 1049 so ugotovili le 168 g/t urana. Naslednje leto so namenili najve~ pozornosti razkopom (Dimkovski et al. 1974). Vzorec odvzet z grobo brazdo v prvem raz-kopu (R1) je pokazal 919 g/t urana in 1,55 % Cu. Orudeni temno sivi drobno do srednje-zrnati pe{~enjak je K ralj (1974) natan~no rudnomikroskopsko preiskal in ugotovil mnogo tenantita, po koli~ini sledita bornit in halkopirit zelo malo pa je covellina, idaita, digenita, malahita in azurita; prisoten je tudi antracit. V drugem razkopu (R2), v bli`ini starega odvala, so ugotovili v bakronosnih le~ah sivega pe{~enjaka znotraj rde~ega muljevca Hobov{kega ~lena Grödenske formacije presenetljivo visoke vsebnosti (67 g/t) urana ter pri~akovanih 1,05 % Cu. V mikroskopsko preiskanih vzorcih je na{el K r a lj (1974) predvsem halkopirit, sledi tenantit, malo je bornita, {e manj pa idaita in pirita; covellin najdemo le v sledovih. Najve~ urana so na{li v tretjem razkopu (R3) in sicer do 1960 µg/g, toda le 0,83 % Cu. Med bakrovimi minerali prevladuje tenantit, slede covellin, malahit in azurit, v sledovih pa najdemo halkopirit in bornit. O omenje- 02-07-23.p65 21 Black 21 nih vsebnostih U in Cu poro~ajo tudi Fe r ja n ~ i ~ in sodelavci (2000, 68). @e leta 1972 so v desnem pritoku Bodo-ljske grape – severno od ledinskega obmo~ja Kri`na (sl. 4) na{li navaljene kose bogate bakrove rude z nizko stopnjo radioaktivnosti (do 150 C/s). Drovenik M . (1973) in Kralj (1974) sta mikroskopsko pregledala {tevilne vzorce in nanizala vrsto podrobnosti. Med bakrovimi minerali omenjata bornit, halko-pirit, tennantit, covellin, halkozin, domeykit, neodigenit, idait, malahit in azurit, poleg teh pa {e tetraedrit, pirit, hematit in Fe hidrokside. Med splo{nimi podatki o bakrovem oru-denju je K r a l j (1974) opozoril {e na prisotnost piritnih – orudenih bakterij ter nado-me{~anje rastlinskih ostankov s halkopiri-tom, ki ga je kasneje nadomestil tennantit. Glede na paragenezo in na~in nastanka (dia-geneza in kasnej{e prerazvr{~anje sulfidov) je raziskovalec v Bodoveljski grapi opredelil tri vrste bakrove rude in sicer tennantitno – bornitno, halkopirit – tennantitno in bornit – halkopiritno rudo. Z upo{tevanjem na{ega podatka o dveh nivojih bakrove rude znotraj srednjepermskih klastitov (sl. 4), pridemo do zanimivega zaklju~ka. Starej{i nivo s ten-nantit – bornitno rudo se pojavlja v zgornjem delu Brebovni{kega ~lena (Br) in sicer v krov-nini pisanega – polimiktnega konglomerata, mlaj{i z ostalima dvema tipoma bakrove rude pa v le~ah sivega kremenovega pe{~e-njaka znotraj Hobov{kega ~lena (Ho) Grö-denske formacije. Razlike v zdru`bah slednih prvin nakazuje tudi spektrografsko preiskani vzorec {t. 6 (1. tabela) iz grape severno od Kri`ne. Kom-pozitni vzorec (2 kg) smo zbrali iz navaljene bakrove rude med kotama 414 in 500 metrov. V primerjavi s starej{im bakronosnim nivojem (Brebovni{ki ~len, vzorci 1 do 5) je v zgornjem poleg bakra znatno ve~ tudi Cr, Zn, Ba in Sr, toda precej manj vanadija in kot vemo iz iz-ku{enj samo Clarkove vrednosti urana. Kot ka`e geolo{ka karta (sl. 4) sta bakro-nosna nivoja s subvertikalno lego med seboj oddaljena okrog 100 metrov, deloma prekrita z gru{~em in naplavinami ter se javljata na dol`ini okrog 800 metrov. Po razpolo`ljivih podatkih ne le`ita to~no drug nad drugim temve~ sta nekoliko zmaknjena in deformirana z neotektonskimi prelomi. Posebno naj opozorimo, da se uranova in bakrova ruda javljata v bli`ini pregibne cone, ki jo naka- 18. 09. 02, 15:36 22 Ivan Mlakar zuje nagla sprememba debeline Hobov{kega ~lena Grödenske formacije. Tudi pogostne le~e sivega pe{~enjaka med rde~im muljev-cem (Ho) povezujemo s prisotnostjo pregibne cone, ki smo jo na karti (sl. 4) ozna~ili s posebnim simbolom, na stratigrafskem stol-pi~u (sl. 1) pa le nakazali. Bakronosni pe{~enjak kot le~o ali ve~ le~ v rde~ih muljevcih (Ho) so v preteklosti brez dvoma `e raziskovali ali celo odkopavali. To ka`ejo sledovi rudarskih del, ki smo jih vrisali tudi na na{o karto. Kemi~na analiza (2,3 % Cu) namre~ ka`e na precej bogato rudno telo; navaljeni kosi rude dose`ejo velikost 25 x 10 x 5 cm in so v celoti orudeni. Primarnih izdankov rude nismo na{li. V zvezi z radiometri~no prospekcijo moramo opozoriti na prevelike razdalje med ob-hojenimi profili ter odkritje povi{ane radioaktivnosti znotraj karbonskega skrilavega glinavca superpozicijske enote Cc. Zanimivo je, da se ta povsod javlja 50 metrov pod tektonsko-erozijsko diskordanco s kamninami Grödenske formacije (sl. 4). Raziskovalci so menili, da gre za obi~ajno disperzijo urana v tej vrsti kamnine (Kova~evi} & Dimkovski, 1973). Summary In the Škofja Loka surroundings several outcrops of beds of the Val Gardena Formation are exposed. In this paper they are considered as localities of Sv. Toma` – Na vratih, Breznica – Hoje and Sv. Andrej. Fig. 1 shows the position of investigated area and development of Middle Permian beds that are easily correlated with those az @irovski vrh (Mlakar, 2000). The contact between Carboniferous and Permian clastites – the problems of which are described in detail in one of earlier papers (Mlakar, 2001a) – is almost everywhere of an overthrust nature. In Sv. Toma` – Na vratih locality (fig. 2) occur Val Gardena Formation beds in several overthrust units. In Breznica – Hoje area (fig. 3) an almost complete section of this formation is present. A relatively simple overthrust structure dissected by neotectonic faults is characteristic also for the Sv. Andrej area (fig. 4). Uranium ore occurs only in Brebovnica member (Br) of Val Gardena Formation, and copper ore also in lenses of grey sandstones 02-07-23.p65 22 Black within red claystones of Hobov{e member (Ho). At Sv. Andrej locality (fig. 4) mineralization in both members is associated with a mobile zone within the Middle Permian sedimentation basin. Literatura Ciglar, K., Dimkovski, T., Iskra, M., Kova~evi}, R., Ogorelec, B., Silvester, M. & Tom{i~, J. 1975: Geolo{ko rudarske raziskave urana na obmo~ju Slovenije v letu 1975. – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. Dimkovski, T., Grad, K., Iskra, M., Kova~evi}, R., Pirc, S. & Silvester, M. 1974: Geolo{ko rudarske raziskave urana na ob-mo~ju Slovenije v letu 1974. – Arhiv Geolo{kega zavoda Slovenije, Ljubljana. Dimkovski, T. & Kova~evi}, R . 1976: Geolo{ko rudarske raziskave urana na obmo~ju Slovenije v letu 1976. – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. D r o v e n i k , M . 1973: Mikroskopske raziskave vzorcev iz Bodoveljske grape. – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. Drovenik, M., Pleni~ar, M. & Dro-v e n i k , F . 1980: Nastanek rudi{~ v SR Sloveniji. – Geologija 23/1, 1-157, Ljubljana. F l o r j a n ~ i ~ , A . P . s sodelavci, 2000: Rudnik urana @irovski vrh. – Zbornik, 416 str., Didakta, Radovljica. Grad, K., Ramov{, A.& Hinterlech-n e r - R a v n i k , A . 1961: Izve{taj o profiliranju grödenskih slojeva u Posavskim borama i Kara-vankama. – Rokopis, 1-161, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1974: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Kranj. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1976: Tolma~ lista Kranj. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. H i n t e r l e c h n e r - R a v n i k , A . 1965: Magmatske kamnine v grödenskih skladih Slovenije. – Geologija 8, 190-224, Ljubljana. I s k r a , M . & C i g l a r , K . 1975: Geolo{ka zgradba obmo~ja Gabr{ka gora – Breznica. – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. K o l a r - J u r k o v { e k , T . 1988: Poro~ilo o ko-nodontnih analizah. – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. K o s s m a t , F . 1910: Erläuterungen zur Geologischen Karte Bischoflack – Idria. – 1-98, Wien. K o v a ~ e v i } , R . 1976: Ocena U nahajali{~ Slovenije izven @irovskega vrha. – Rokopis, Geo-lo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. Kova~evi}, R. & Dimkovski, T . 1972: Prospekcija metalogenih obmo~ij. Radiometri~na prospekcija: Škofja Loka, Ljubelj. – Rokopis, Geo-lo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. Kova~evi}, R. & Dimkovski, T . 1973: Prospekcija metalogenih obmo~ij. Radiometri~na prospekcija: Škofja Loka, Trbovlje. – Rokopis, Geo-lo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. K r a l j , M . 1974: Geolo{ka zgradba in oru-denje v okolici Bodovelj. – Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani. 18. 09. 02, 15:36 Grödenska formacija v okolici Škofje Loke 23 Ku{~er, D. 1945: Lubni{ka jama – nekdanji po`iralnik. – Proteus 8, Ljubljana. K u { ~ e r , D . 1959: Geologija Lubni{kega kev-derca. – Acta carsologica 2, Ljubljana. Lipold, M.V. 1853: Vorkommen des Kupfers und Quecksilbers bei Laac. – Jb. Geol. R.A., Sitzungsbericht von 20.12.1853, Wien. M a r i n k o v i } , P . 1961a: Regionalna pe{a~ka prospekcija permskih pe{~ara u oblasti Škofje Loke, Tr`i~a i Rade~a, 1960. – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. M a r i n k o v i } , P . 1961b: Radiometrijska pro-spekcija i geolo{ko kartiranje u oblasti @irovskog vrha i Škofje Loke 1961 godine. – Rokopis, Geo-lo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. M l a k a r , I . 1986: Geolo{ki faktorji kontrole Hg, Cu in U mineralizacije (Bodovlje). – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. M l a k a r , I . 1987: Geolo{ki faktorji kontrole Hg, Cu in U mineralizacije (Lubnik). – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. M l a k a r , I . 1988: Geolo{ki faktorji kontrole Hg, Cu in U mineralizacije (Zalubnikar, Tav~arjev vrh). – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. M l a k a r , I . 1989: Geolo{ki faktorji kontrole Hg, Cu in U mineralizacije (Sv. Toma`). – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. M l a k a r , I . 1990: Geolo{ki faktorji kontrole Hg, Cu in U mineralizacije (Na vratih). – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. M l a k a r , I . 2000: Geolo{ka zgradba @irov-skega vrha in okolice, Litostratigrafski podatki (v Zborniku: Florjan~i~ s sodelavci, 2000, Rudnik urana @irovski vrh), 34-39, Zalo`ba Didakta, Radovljica. M l a k a r , I . 2001a: Paleozojski skladi na ob-mo~ju Lenarta nad Lu{o. – Geologija 44/2, 217-225, Ljubljana. M l a k a r , I . 2001b: Uranonosna struktura Valentin – Javorje. – Geologija 44/2, 229-242, Ljubljana. O m a l j e v , V . 1971: Prospekcija radioaktivnih kamenin v Sloveniji. – Geologija 14, 161-186, Ljubljana. P e ~ n i k , M . 1987: Geolo{ko-rudarske raziskave urana na ostalih potencialnih obmo~jih v SR Sloveniji. – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. P r e m r u , U . 1976: Neotektonske raziskave ozemlja z nahajali{~i urana med Idrijo in Škofjo Loko. 1. faza. – Rokopis, 1-29, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. Premru, U . 1980: Geolo{ka zgradba osrednje Slovenije. – Geologija 23/2, 227-278, Ljubljana. Premru, U. & Dimkovski, T. 1981: Škof-jelo{ka obro~asta struktura. – Geologija 24/1, 61-71, Ljubljana. R a m o v { , A . 1958: Geolo{ki izleti po Sloveniji. – 1-217, Mladinska knjiga, Ljubljana. R a m o v { , A . 1961: Geolo{ki izleti po ljubljanski okolici. – 1-233, Mladinska knjiga, Ljubljana. Ramov{, A. 1977: Lubnik. – Vodnik po Lo-{kem ozemlju 1, 1-104, Muzejsko dru{tvo v Škofji Loki. R ö s l e r , H . J . & L a n g e , H . 1972: Geoche-mical Tables. – Elsevier Publ. Company, 468 str., Amsterdam. 02-07-23.p65 18. 09. 02, 15:36 23 Black